St. 46 Mttim iiilw i hiniii nm turati m u mm V Trstu, v patak 23. februarja 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVII| Izhaja, izvzemSl pondeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FranEitta Asiškega It. 20, I. nadstropje* 9r>i pisma se ne sprejemajo, foktfp*^ Anton Oerbec. — Lastn'^ znaia za mese L ^^Jtrr.''® , naj se pošiljajo uredni*v ne vračajo. Izd? # ♦ * * o 4.« rna Edinost. Tis . " *'' ' is*fn€ri.ii I 1950, pol leta _ in cio :et<- i srj—; - Telefon uredništva in uprave it 11-57* EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se raCunaJo v llrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poUlJaJo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57. raznarodovanla Dne 2. februarja so se sestali v Bocenu novi italijanski učitelji, ki so jih poslali na južno Tirolsko. Na tem sestanku so doličili svoj «program»! Ker mora stvar —-iz razlogov, ki so na dlani: radi istovetnosti ciljev šolske uprave pir nas in na južnem Tirolskem — zanimati tudi našo javnost in posebno naše šolske kroge, naj označimo tu par glavnih točk iz tega novega šolskega programa. V svrho strogega narodnega šolskega nadzorstva ob zgornji Adiži, torej v nemškem delu dežele, naj se ta naloga poveri le italijanskim učiteljem, da ne bi učitelji nemškega jezika zlorabljali šole za pr^iitalijansko'propagando!! Ženske voditeljice naj se odpravijo. Ženska ni — Pr^*v]a organizatorica! Pri imenovanju na višjo stopnjo naj se razlikuje med moškim in žensko. Narav in inteligenca moškega in ženske se spcpolnjujela, nista pa enaki. Delovanje moškega je vztrajnejše in učin-kovtejše. Moški je organizatoren značaj in ustvarja — kulturo. 9. točka zahteva: Ob zgornji Adiži naj občine samo prispevajo k izdatkom, naj pa nimajo nikakega vpliva na imenovanje učiteljev! Vodstvo šol naj se j'm odvzame. Od vodilnih nemških krogov ni pričakovati uspešnega sodelovanja v narodnem pogledu. (Čitaj: pri poitalijančevanju šolstva!) Italijanske šole in vsak italijanski pouk jim je trn v očesu. 10. točka pa: Moške učne moči ob zgornji Adiži naj se postoterijo. Povsod tja, kamor je le možno, naj se pošiljajo. S svojo energijo, modrostjo, previdnostjo, ne bodo ti učitelji kompromitirali italijanske narodnosti. Pač pa bo njihovo socialno delovanje v šoli in izven nje zelo koristno. (Kdo ne- razume cilja te zahteve? Učitelji naj bodo tudi agitatorji! Tudi mi smo za svobodo učitelja v njegovem izvenslužbe-nem življenju. Z grenkobo v srcu pa beležimo to zahtevo ital janskih učiteljev v nemškem delu Tirolske spričo dejstva, da se pri nas šteje slovenskemu učitelju v zločin že to, če nabira prispevke za zakonito obstoječe «Šolsko društvo^, ali če je pevovodja kakega ckromnega vaškega pevskega društva.) Točka 13. pravi: Ljudske šole, izbira učiteljev itd. naj padajo pod absolutno kompetenco osrednje vlade v sporazumu s kraljevo prefekturo v Tridentu. Točka 14. našteva nemške šole, kjer naj se že od: prvega razreda poučuje italijanski jezik, v zadnjih dveh letih pa naj bo šola povsem italijanska! Za dečke naj se potem uvede večern; pouk, za deklice pa pouk v ročnih delih, kjer naj bo učni jezik samo italijanski! Ker pa šola sama ne more vsega storiti za jezikovno in narodno propagando, zahteva točka 16.: «Kjer sta proletariat in meščanstvo po večini italijanskega izvora, naj vsi javni uradi, cerkve, občinska predstojništva rabijo le italijanski jezik in napisi na javnih obratih naj bodo samo italijanski! (Spadajo li tudi te zahteve v — šolski program?! Tak program morejo postavljati le agitatorji, ki so v službi politične propagande. Z drugo besedo: učitelj naj bo raznarodovalec ljudi druge narodnosti!) Naj zabeležimo še zadnjo, 18. točko, ki zahteva, da naj se za prihodnjo jesen pripravijo čitamke, ki naj bodo sestavljene v č'sto italijanskem zmislu! (Če bi se to nameravalo v državnem zmislu, ne bi prigovarjali. Toda, jasno je, da je to mišljeno v narodnem zmislu. Šolske knjige naj služijo narodni propagandi, kakor je ves ta «šolski program^ usmerjen za raznarodovanje drugorodnega plemena na njegovih lastn'h tleh.) Puščamo na strani vprašamje, kaj si bodo morale učiteljice, ki jih ta program tako ponižuje, misliti o kolegijalnosti in viteštvu teh svojih moških tovarišev. Pač pa naj tu še posebno podčrtamo točko 8, ki smo jo namenoma pridržali za drastično zaključno označbo tega «programa« f ker je prezna-č:lna za nespoštovanje teh gospodov do svojega lastnega poklica in ugleda. Zahtevajo namreč, naj bosta slabejši noti «zadostno* v pridnosti in «zadovoljivo* v spričevalu usposobljenosti izenačeni višjim boljšim redom! Kajti — tako pravijo — razni zgledi od grškega Demostena dalje dokazujejo, «da so bili veliki duhovi često slabo klasificirani v svoji mladosti!» — To je že res. Ali, to so bUe izjeme, k; za resnega človeka ne morejo ustvarjati pravila. Sicer pa je po vsej vsebini tega «programa» ta zahteva povsem razumljiva;. Ni jim na tem, da je učitelj dober ;n sposoben — učitelj! Pred vsem mora biti — agitator z vsemi sposobnostmi za narodno propagando! Veselje na tej zahtevi bodo imeli pač slabejši učenci na učiteljiščih. Saj jim obljublja lepo dcbo tistega «dolce far niente» in pa lepo učiteljsko mesto. Kako naj šola, zasnovama na takem programu, uspeva: radi tega si ne belijo glave njega ustvaritelji. Naj se nam ne oporeka, da je bilo to zasebno zborovanje nekaterih učiteljev in da so ti le zaplesali svojo ekstraturo, za katero ne odgovarjajo uradni činitelji. Saj je vendar ves ta program v polnem skladu z vso uradno prakso v šolski — poltiki napram narodnim manjšinam. In ti gospodje došli iz Italije, so tudi popolni tujci v deželi in ne morejo poznati razmer. O jezikovnih razmerah v narodno mešanih krajih se jim /doslej gotovo še sanjalo -ni. Priti jim je moralo torej za sestavo takega «programa» — navdahnjenjc cd druge strani, ki jo pač ni težko uganiti! Italija Civilne poroke Alda Finz:ja so se torej Svetomargeritski dogovor objavljen v! u^^ežiH ministrski predsednik vsi ministri «Gazzetta Uffici^ ZarfnjJ p£tfave za izpraznitev Susaka in tretje zone v Dalmaciji RIM, 22. Včeraj je bil objavljen v «Gaz-zetta Uffic:ale» zakon, s katerim se daja dogovorom glede izvršitve rapallske pogodbe z dne 12. nov. 1920, sklenjenim med Italijo in Jugoslavijo v Rimu dne 23. oktobra 1922. popoliaa zakonska veljava. Za danes je ministrski predsednik Mus-•sol ni povabil na sestanek v palačo Chigi italijanske delegate v komisiji za ureditev reške države in izvršitev svet omar geritskih zbora, general De Bono, Italo Balbo m mnogo senatorjev. Tekom poroke so plavali nad Campidoglijem aeroplani. Med drugimi čestitkami je prejel Finzi tudi čestitke kralja. Finzi ima sedaj 31 let, njegova soproga pa 23. Demonstracije odvetnikov na rimskem sodišča — Sodne razprave do pondeljka odpovedane RIM, 22. V zadnjih dneh je bil zatvorjen stranski vhod justične palače, vsled česar margeritskega dogovora izmenjam, in izmenjava s'e pričakuje vsak dan, bodo trije italijanski dtelegati odpotovali v Opatijo, kjer se bodo sestali s tremi jugoslovenskimi delegati. Ministrski predsechvk je. kakor se zatrjuje, ukrenil sporazumno štabom vse potrebno za izpraznitev Sušaka in tretje zone v Dalmaciji. Poroka Alda Finzi j a, podtajnika v ministrstvu notranjih stvari RIM, 22. Vsi listi, kakor tudi agencija «Stefani» so polni poročil o poroki podtajnika v ministrstvu .notranjih stvari Alda Finzija z gdč. Mimi Clementi, hčerjo znanega bolonjskega glasbenika Filipa Cle-mentija. Fašistovska vlada je hotela, da se poroka njenega člana izvrši z velikim sijajem. Kot priča pri poroki se je udeležil na Campidog-liu v dvorani Oracija in Kur;ac'ja tudi ministrski predsednik. Mladi par je poročil župan Cremcnesi. Cerkvena poroka se je vršila v hiši kardinala Vannutellija. Zaročenka je bila oblečena v belo, Finzi pa je bil v uniformi generala nacionalne milice. Kardinal Vanniu-telli je v svojem govoru izrazil svoje veselje, da se je udeležil poroke tudi ministrski predsednik. «obnovilec naše usode», in ie sporočil mladencema papežev blagoslov. Italijani se namreč po navadi poroĆavajo dvakrat: v cerkvi in civilno. Za pravne učinke po civilnem pravu prihaja v poštev samo civiini zakon. Sin starišev, poročerih samo cerkveno, se po civilnem pravu ne smatra za zakonskega in nima tudi pravic, ki gredo zakonskemu sinu po zakonu. Civilna poroka je bila vpeljana še-le pred malo leti, tako da so še sedaj ponekod po južni Italiji družine, obdarjene s številnimi otroci, katere pa vkljub temu nimajo dogovorov. Čim bosta rat:fikaciji sveto- so se morale stranke posluževati glavnega ; i : -- -- vhoda, kar pa je bilo neudobno posebno za tište, ki imajo opravila s stanovanjskimi arbitrarnimi komisijami Nekoliko odvet-n kov se je radi tega podalo davi v glavno vež<> justične palače ter zahtevalo, da se mora omenjeni vhod' takoj zopet odpreti, vrhovnim j Navzoči civilni agenti javnega varstva pa so odvetnike odstranili, kar je povzročilo splošno razburjenje med vsemi odvetniki, ki so se takrat nahajali na sodišču. Hoteli so poslati zastopnike k predsedniku sodišča, da takoj prekine vse sodne razprave. To so pa preprečili s silo stražniki, ki so medtem , došli na lice mesta. Odvetniška zbornica je radi teh dogodkov sklicala izredni občni zbor, kjer je bilo sklenjeno, da se bodo vsi odvetniki v znak protesta vzdržali sodnih razprav do vštete sobote. Fašistovski sindikat odvetnikov je b;l poverjen, da izrazi justičnemu ministru zgražanje kolegija odvetnikov vsled takega postopanja. Predsednik sveta odvetniške zbornice Scialoia je bil naprošen, da posreduje. Odlikovanje častnikov in moitva panika «Gins. Verdi* NAPOLI. 22. Včeraj so bili svečano odlikovani častn'ki in moštvo parnika «Gius. Verdi*, ki so se udeležili rešilne akcije ob priliki potopitve parnika «Mon-telo» dne 27. januarja na Atlantskem oceanu. Odlikovancem je pripel svetinje admiral Millo, izredni pristaniški komisar v Napoliju. Brvi častnik je dobil zlato svetinjo, poveljnik parnika in 11 mornarjev pa srebrno. Italijanske železnica so dobro preskrbljene s premogom RIM, 22. Radi zasedbe ruhrske kotline so se tu pa tami čuK glasovi, da bodo ustav- legitimnih otrok, ker so se stariši poročili ljeni dovozi premog*, ki ga Nemčija dol-damo «po starem«, to ie samo v cerkvi I tfuje Italiji na račun odškodnin. Danes so take skrbi popolnoma odveč, ko se je posrečilo upravi železnic, da si je zagotovila zadostno količino premoga za več mesecev in to po razmeroma zelo nir.ki ceni. Jugostavila Vtis vesti o dr. Tavčarjevi smrti v Belgiadu BELGRAD, 28. Smrt dr. Ivana Tavčarja, najuglednejšega slovenskega politika in največjega kulturnega delavca Slovenije, ki je užival tudi v Belgradu splošne in največje simpatije, je vzbudila v političnih krogih in v belgrajski javnosti najglobo-kejši vtis. Vest o njegovi smrti pa je na dvoru, čim je bila javljena, povzročila globoko sožalje in je Nj. VeL kralj Aleksander L brzojavno izrazil sožalje pokojnikovi rodbini Vest o dr. Tavčarjevi smrti se je dokaj pozno razširila po Belgradu. Prva je prinesla poročilo belgrajska « Politika*. Včerajšnji listi so priobčili daljše članke o velikih zaslugah pokojnikovih, ki si jih je pridobil v borbi za osvobojenje Slovencev na kulturnem in političnem polju kot narodni prvoboritelj. «Pravda> prinaša na prvi strani Vavpotičevo sliko. dr. Ivana Tavčarja ter obenem zelo obširen članek o nacionalnem, političnem in kulturnem delovanju dr. Ivana Tavčarja. Članek naglasa: V črno zavita bela Ljubljana oplakuje enega največjih svojih sinov, ki si je pridobil spoštovanj in ugled v vseh krogih države. v vseh pokrajinah ujedinjene Jugoslavije. » Kafecelatf Seipel v Belgradu BELGRAD, 22. Sinoči ob 19. uri je dospel v Belgrad avstrijski kancelar Seipel z ministrom za zunanje stvari Griinbergerjem in nekaterimi eksperti Na kolodvoru so ga pričakovali minister zal zunanje stvari dr. Ninčić, pomočnik za zunanje stvari Panta Gavrilovič in poslanik n/» Dunaju Txa Popovič, v spremstvu več višjih uradnikov. Zastopani so bili tudi vsi v Belgradu navzoči člani avstrijskega poslaništva, odpravnik poslov Hoffmger je šel kancelarju nasproti do Vinkovcev. Ko je Seipel izstopil iz vagona, se je prijateljsko pozdravil z dr. Ninčićem in ostalimi gospodi ter se nato v avtomobilu odpeljal v hotel «Srpski kralj Danes ob 4. uri bo v ministrstvu za zunanje stvari prva konferenca. Opoldne bo banket v Grand-hotelu, ki ga priredi ministrski predsednik Pašic, večerjo pa bo priredT dr. Ninčič v svojem stanovanju. V petek bo obed na dvoru, večerja pa v avstrijskem poslaništvu. Konference bodo vsak dan ob 9. in 16. uri. Jugoslovenska delegacija za pogajanja z avstrijsko delegacijo povodom prihoda kancelarja dr. Seipela je sestavljena sledeče: Šel delegacije je zunanji. m:nister dr. Ninčič, člani justični minister dr. Laza Markovič, pomočn'k zunanjega ministra Panta Gavrilovič, dunajski poslanik Tilio-mir Popovič in eksperti posameznih min*. s trste v Arangjelović, Subotič, Vigele, polkovnik Boškovič. Derocco, Velja Lazare-vič, Fot:č in Kugler, Dr. Seipel v Belgradu —.Program konference — Važnost sestanka BELGRAD, 22. Belgrajski tisk v daljših ali krajših člankih pozdravlja prihod kancelarja dr. Seipela v Belgrad. Članki so povečini posvečeni aktuelnim med obema država visečim gospodarskim, finančnim in političnim problemom. Zelo zanimiv je članek « Trgovinskega glasnika«, ki je eden najuglednejših listov, zastopajočih gospodarske in finančne kroge Jugoslavije. «Trgovski glasn:k» pozdravlja prav s toplimi besedami prihod kancelarja dr. Seipela, naglašajoč, da je to prvi praktični korak za vzpostavitev dobrih in prijateljskih od-nošajev med obema sosedoma. List opisuje agilnost, energijo in sistematično delovanje kancelarjevo za gospodarsko in finančno ozdravljenje Avstrije. Kancelarjev položaj ni prav rožnat. Dr. Seipel je prevzel vodstvo republike v žalostni dobi, v času finančne katastrofe Avstrije, v času, ko je bila Avstrija popolnoma na dnu. S svojo akcijo je kancelar napravil preokret na boljše in polagoma vodi Avstrijo na polje gospodarske in finančne stabilizacije. Članek dalje zaključuje, da bo belgrajski sestanek rodil pozitivne uspehe in da se tudi razmerje med obema sosednima državama obrne na bolje ter- se vzpostavijo temelji prijateljskega medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Točke razpravnega1 programa so v glavnem sledeče: 1. Ureditev vprašanja o odstranitvi izvoznih in uvoznih prepovedi; 2. vprašanje vporafce avstrijskih zavarovalnih zakonov v Jugoslaviji; 3. vprašanje odprave sekvestra nad privatnim premoženjem avstrijskih državljanov v kraljevim SHS; 4. ureditev vseh na krone se glasečih dolgov in terjatev; 5. sporazum glede nekdanjih bosansko-hercegovskih aktivnih uradnikov in vprašanje pokojnine nekdanjih bosansko - hercegovskih uradnikov; 6. ureditev spornih zadev vojaške likvidacije; 7. ureditev carinske in potniške kontrole v brzovlakih; 8. ureditev tranzitnega prometa; 9. vprašanje avstrijskih železniških vozov in lokomotiv, ki so zadržani v Jugoslaviji; 10. gotova finančna vprašanja, zadeva- joča plebiscitno ozemlje m vprašanje med plebiscitom pobranih davkov; 11. ureditev vprašanja- neovirane plovbe po Donavi; 12. pogodba o razsodišču; 13. vprašanje olajšav in izdaje potniških vizumov; 14. ratifikacija nekaterih že sedaj sklenjenih konvencij glede obrnejneja prometa; 15. vprašanje vzpostavitve, oziroma izročitve nekdanjih avstrijskih misij. Ker se je v vprašanju avstrijskih misij dosegel z Madžarsko sporazum, bo avstrijska delegacija na podlagi tega sporazuma naprosila belgrajsko vlado, da ji izroči v last nekdanja poslopja avstrijskih poslaništev, oziroma konzulatov v Belgradu, na Cetinju in v Skoplju. ČehoslovaSka Pogreb ministra Rašina PRAGA, 22. Ob velikanski udeležbi preb:valstva je bil včeraj pokopan finančni minister dr. Rašin. Vse uKce so bile polne ljudstva. Korporacije in učenci praških šol so tvorili špalir. Balkoni in balustrade hiš so bile zasedene po množicah ljudi. Policija in orežništvo sta vzdrževala red. V navzočnosti zastopnikov državn:h in avtonomnih oblasti in diplomatičncga zbetra so pričele pogrebne svečanosti. Točno ob drugi uri so prispeli člani vlade s predsednikom Masarykom na čelu pred muzej. Senator dr. Soukup je imel v imenu narodnega odbora z dne 28. oktobra 1918., ki je vodil in organiziral državni preobrat, nagrobni govor. V imenu vlade je govoril prometni minister Stribrny in slikal zasluge umrlega za ustanovitev republike. Nato je govoril dr. Kramar za nacionalno demokratsko stranko. Med zvoki starohusitskega korala «Gde so božji bojovniki» se je pričel sprevod premikati. Spredaj so jahali policisti na konjih; njim je sledila kavalerija in orožni-štvo. Nato je pr-'šla generaliteta in za njimi nepregledne množice Sokolov s črno ovitimi prapori. Pred Pantheonom so gorele baklje. Po vseh ulicah so bile luči prižgane. Nato so sledili Sokoli-jezdeci, požarna bramba v paradi in številne druge organizacije, katerim priključili tudi ~avt'. Za temi je korakalo uradništvo narodne banke in drugin denarnih zavo-kakor tudi organizacije vseh legionarjev. Nato je prišla v dolgi koleni organizac'ja nacionalnih demokratov z dr. Kramar ona na čelu in zopet Sokoli na konjih s potegnjenimi rapirj«. Neposredno pred mrtvaškim vozom so šli nosilci in vozovi vencev. Za mrtvaškim vozom &o šli sorodniki dr. Rašina, deputacije vseh univerz, parlamenta rti, tuja poslaništva in nepregledne množice drugega prebivalstva. Sprevod, ki je trajal dve uri, je spremljalo veliko število aeroplanov. V Komovi ulici, ki se bo zdaj imenovala Rašinova, se je sprevod pred hišo dr. Rašina ustavil na mestu, kjer so bili na ministra oddani smrtni streli. Tu so položili na krsto trnjev venec. V krematoriju so izročili zemske ostanke brez govorov plamenom. Vsa gledališča so za dobo žalovanja zaprta. Senat je imel včeraj žalno sejo, na kateri je imel predsednik Prašek nagrobni govor. Rusija Rusija proti posredova a ju Društva narodov v litovsko. poljskem spoi\i — čičerinova jota vladi v Kovnem RIGA, 22. Čičerin je poslal vladi v Kovnu noto, v kateri govori o poljsko-litovskem incidentu. V -noti pravi med drugim, da je sovjetska vlada zelo vznemirjena zaradi novih zapletljajev med Litvo in Poljsko, kajti pri vsakem ogrožanju miru so globoko prizadet1 interesi sovjetske republike. Nota opozarja, da se morajo sporna teritorialna vprašanja med Litovsko in Poljsko reševati v zmislu čl. 3. riškega dogovora, samo med Litovsko in Poljsko, :n da je posredovanje tretje stranke v tem sporu v navzkrižju z dogovorom v Rigi. To posredovanje — nadaljuje nota — dobiva še bolj resen značaj, ker je ta tretja stran Društvo narodov, v katerem so nekateri, ki niso priznani od sovjetske republike. Nota končno poudarja, da je sovjetska vlada pripravljena posredovati prijateljski, da se reši ta spor. V Rusiji bo zopet dovoljeno izdelovanje alkoholnih pijač LONDON, 22. Listi javljajo iz Helsing-forsa, da je sovjetska vlada sklenila dovo-jliti izdelovanje alkoholnih pijač, ki ne pres*egajo» 20 stopinj. Francosko - ruska trgovska pogajanja PARIZ, 22. Francoska vlada se je odločila nadaljevati trgovska pogajanja z Rusijo, ki so bila ukinjena preteklega poletja. V teku enega meseca bo odpotovala v to svrho v Rusijo posebna komisija. Gospodarska konferenca baltiških držav HELSINGFORS, 22. Dne 2. marca se bo sestala na predlog finske vlade gospodarska konferenca bahaških držav. Na konferenci se bo razpravljalo o izpopolnitvi že dogovorjenih določb glede pristaniških vprašanj cb Baltiškem morju, pri katerih _ _ so prizadete Finska, Latiška, Poljska in čna. Zanika se tudi vest, da so Francozi Litovska. Razpravljalo se bo tudi o uspe-i zaplenili denar dobrodelnih ustanov v hih gospodarskega sodelovanja med balti- Gelseokirchenu in jemali po ulicah ljudem škimi državami in Rusiio. I denar na račun dobe. naložene mestu. Za- Frandja Po sklenitvi italijansko . francoske pogodbe Izjave italijanskega poslanika v Parizu PARIZ, 22. Povodom podpisa trgovske pogodbe med Francijo in Italijo je priredila tukajšnja italijanska trgovska zbornica banket, kjer je govoril baron Avezzana o trgovskih odnosa jih v bodočnosti med obema državama. Poudarjal je dejstvo, da se trgovina in industrija obeh držav lahko medsebojno izpopolnjuje, ko ima Francija med1 drugim zelo razvito industrijo železa in premoga, ki bo našla na italijanskem trgu vedno dobrega odjemalca. Pridejo pa v poštev tudi druge okolnosti, kakor delovni trg, uporabljanje kapitala, pare plovba in predelovanje surovin, ki bodo po sklepu pogodbe pomagale blažili slabe gospodarske razmere, ki tlačijo kak^r \. 2 evropske države tudi Francijo in Ital jo Sestanek med francoskim in belgijskim mini« sirskim predsednikom. PARIZ, 22. Uradno poročilo. Belgijski mini sirski predsednik se je včeraj sestal s Poinca-rejera, ministrom financ, vo:ne, javnih del, osvobojenih pokrajin, z maršalom Fochom in generalom Weigandom in Peratom. Dosegel se je sporazum v vseh vprašanjih glede zasedbe Ruhra, glede izvoznic, davkov, denarja in novih ukrepov v slučaju nemškega odpora. Listi pišejo, da 6e jc razpravljalo tudi o enotnem poveljništvu, ki bi bilo poverjeno generalu Manginu ali generalu Weygandu, toda Thennis se ni s tem strinjal. Glavna razprava se je posvetila izdaji novega denarja za ruhrsko kotlino in prodajanju izdelkov v ruhrski kotlini na račun Francije in Belgije. Ruhrska kotlina Položaj v ruhrski kotlini. PARIZ, 22. Iznajdljivost Francozov in Belgijcev v pritiskanju in Nemcev v odpornosti nima meje. Francozi so, kakor znano, razorož li nemško policijo v Essunu in zaplenili njeno orožje ter zasedli policijske l.asarne. Isto so sedaj storili tudi v Diissel-d'orfu. Dosedanji nemški redarji bi morali po francoskem ukazu vršili svojo službo v civilni obleki in s posebnim z>nakom na rokavu. Toda na te francoske ukrepe je odgovor la nemška vlada s protiukrepi. Notranji minister je izdal naredbo, da smejo redarji vršiti svojo službo samo v svoji uniformi. Spričo izganjanja in aretiranja nemških uradnikov, novinarjev, županov, železničarjev, bančnih ravnateljev, poštnih uradnikov, uradn kov pri plinarnah, elektrarnah itd. je izdal nemški minister za promet tudi. ukaz, da se ima takoj ustaviti dobavljanje plina, vode in električnega toka v poslopja, ki so jih zasedli Francozi in Belgijci, vštevši tudi železn ške postaje. Francozi se seveda, ne dajo ustrašiti in odgovarjajo s še hujšim pritskom. Vsak poizkus upora se takoj potlači. Hoteli, kjer se ne kaže dovolj vljudnosti nasproti okupacijskim oblastvom; se zapirajo in osobje se aretira. Na ptrog; Frankfurt - Kornberg so Francozi ustanovili-carinsko črto in zasedli vse carinske urade. Nemški uradniki so bili odpuščeni. V Gelssnkirchemi, kjer je bilo pred nekoliko drievi prišlo do večjih izgredov, se je vrnil mir, todla med prebivalstvom vlada še vedno veliko razburjenje. Nemška vlada je poslala francoski vladi protestno noto, v kateri protestira proti preganjanju vsega prebivalstva zaradi domnevne krivde posameznikov. Rudarska stavka v S£arski kotlini traja š-e vedno. Listi javljajo medtem iz Diisseldorla, da je na seji mestnega svela socialistični svetovalec Schrott izrazil mnenje, da bi nemška vlada morala iskati nač n za sporazum in rešitev sedanjega spora. Bojkotiranje francoskih vojaških vlakov, ki so bili stavljeni tudi preb'valstvu na razpolago, je skoraj popolnoma prenehalo, tako da je nemško železniško ravnateljstvo v Elber-feldu izdalo na prebivalstvo proglas, v katerem ga poziva, naj se ne vozi s francoskimi vlaki, ker bo vedno v veliki nevarnosti za življenje. Obiskovanje ljudskih kuhinj je vedno bolj številno, in tudi delavstvo se v vedno večjem štcv'lu javlja na delo. Delovni urad v Diisseldcrfu je sprejel včeraj 56 specializiranih dclivccv. Napovedano zapretje delavnic v protest proti izgonu župana je bilo izvr":no danes, toda samo dteloma. Demonstracij ni b !o. Tekom nastopa proti policijski kasarni v Essenu je bilo razoreženih 18 redarjev in zaplenjeno 38 konj. Trije ravnatelji rudn kov v Hollandu so bili aretirani, ker so kaznovali delavce in rudarje, ki so se pripeljali na delo s francoskimi vlaki. Proti Wedanu je bilo poslanih včeraj zopet 5 vlakov premoga. 150 vagonov premoga in pet estern je bilo zaplenjenih v Bochumui. Dva vlaka s premogom sta odšla včeraj v Francijo, šest pa jih je odpeljalo v Italijo. V Strassburg sla odpluli dve vla-čilki s premogom. Carinsko ravnateljstvo v Koblencu je določilo nekoliko «zakcnitih» poti za promet med Pcrenjem in nezasedeno« Nemčijo. Vsak transport, ki se najde na kaki drugi poti, se bo smatral za vtihoiapljenega. Vojaška okupacijska obbstva v Ruhru so ukren:la enake mere. Spričo vesti, da so Francozi zasedli železniško ftprcgo, ki veže velike proge na severu in jugu ruhrske kotline, pravi danes oficiozno poročTo, da jc ta vest ncreoai- plenjen je bil samo denar iz občinske in železniške blagajnice. Francoska železniška uprava ca zasedenem ozemlju — Proizvodi nemške industrije last zaveznikov PARIZ, 22. Na včerajšnjem sestanku Poincarćja z belgijskim ministrom Theuni-soin je bilo sklenjeno1, da se bo na mesto nemškega načina za upravljanje železnic v ruhrski kotlini uvedel franccski režim. Tako bodo te železnice tvorile autonomen del splošnega francoskega železniškega omrežja. Razen tega je sklenila francoska vlada sporazumno« z belgijske, da se bodo zaple-njevali vsi izdelki ruhrske industrije v prid zaveznikom. Poskrbljeno bof da ne bodo trpele nevtralne države vsled tega ukrepa kako škodo. Razpravljalo se je tudi o po- na nevarnost avstrijske konkurence v Jugoslaviji, kjer bi znala mlada ja tržaške trgovce e v Juge republika kljub razsulu, v katerem se hipno nahaja, skoraj popolnoma izpodriniti italijansko izvozno trgovino. V podkrepitev svojega strahu podčrtuje «Piccolo» dejstvo, da se fe avstrijski izvoz v Jugoslavijo pomnožil v zadnjem letu za 23%. To da je očiten dokaz, kako neupravičeno je bilo mnenje, da trgovina popolnoma počiva v tistih krajih, ki tvorijo zaledje Trsta: «To mora — nadaljuje «Piccolo» — biti za nas opomin, predvsem pa za tržaške industrialce in trgovce, do katerih smo se bili že obrnili z nekim drugim člankom pred par dnevi. Med naslednici in dediči ranjke Avstrije se nahaja tudi Italija in nihče ne opo- v nesrečo skupno prebivalstvo in se hočejo iz razlogov umazane politike maščevati nad vsem ljudstvomII Ti poslednji so veliko večji zločinci. Zato so taki dopisniki — spričo njih znanega službenega položaja — resnična nevarnost za isto spoštovanje đo oblaste v, o katerem je govoril gospod podprefekt v Postojni! Vedno klevetarild! V svojem večernem izdanju {Le uit ime notizie) od minole srede prinaša «Piccolo» to-le vest: Orožniki gornje okolice so aretirali te dni učitelja Alojzija Hre-ščaka, učitelja v Gorici, in Josipa Pahorja, učitelja v Sežani. Na njunih stanovanjih so zaple; nili pisma m knjižice, namenjene iredentislični propagandi med Slovani Julijske Krajine. Spisi 6 o predloženi kraljevskemu prokuratorju skup- stroumnostjo, da dobi pri tem tisti delež, ki ji meseca, odkar sta bila Pahor in Hreščak are-pritiče. Mi ne smemo na noben način ostati tirana in da so o tem poročali tudi italijanski ■ t i v 1 Ofc A-M.»- v. j— --- —----- ------------- pan. » uu --—---------- bl i dogovori z Jugoslavijo, katera nam |e pač naj- „jk učiteljev je napravil «Piccolo» slovanska teb bližja in najpristopne;ša dežela, se morajo iredentista za svpj posebni namen. In namen smatrati za olajšavo, ki se nudi naši trgovski ^ ta, da hujska oblastva proti našemu ljudstvu podjetnosti, katera mora na vse načine sfcu- proti naši goli. Svojo javnost pa hoče slepa- , i i, . , i . , izven te mreže novih gospodarskih odnošajev, ijstj. 2) da Hreščak ni bil učitelj v Gorici, am- eebnem denarju, ki bi se uvedel kot kupno k{ se začcEja plesti ^ ravnokar ratificirani pak v Gorjanskem na Krasu. Iz obeh imenova sredstvo na zasedenem ozemlju, cc 1,1 ■ . t . « .. * . . —• r - —. - . .. * - ------ Nemčija skrčila kroženje denarja v pokrajinah. Ncciški industrijalci za odpor do skrajnosti, nemški finančniki za popuščanje? LONDON, 22. Listi javljajo iz Amsterdama, da se ;e vršil v Berlinu sestanek med zastop- ^ ________ niki industrijalcev iz Porenja in Vestfalskega Jcžav Vzvažati "Wugošlavi*jo7 in zastopniki finančnikov. Večina industrijal-' cev je za vstrajanje do skrajnosti v ruhrskem boju, finančniki pa so svetovali, naj bi se iskal sporazum z okupacijskimi oblastvi. Stinnes se je baje strinjal s finančniki. _ zaključku vaja kot zelo resen opomin dejstvo, da se za prihodnji veliki vzorčni semenj v Tr.... par-don! — v Milanu obeta že sedaj velika udeležba iz Avstri;e, Cehoslovašite in predvsem iz Jugoslavije. In h koncu vzdihuje: «Torei na velikih milanskih kttpčijskih tleh bo prihajalo do stikov med* proizvajalci teh dežel in naše in tam se bo oblikovalo izpoznavanje medse Lausannska pogodba, pred angorsko narodno skupščino LONDON, 22. Listi pišejo, da londonski bojnih interesov*. To dejstvo naj bo najres- • i ,i .'i_______x__- u: „,»„„ nA^č; nnnmin trMškim rjToizva»alcem in trgov- diplomatski krogi smatrajo, da se bi zase- Uejši opomin tržaškim ^oi^a^alceniin ti^ov - - - & * ■ - - - ki se! cem» PazlP na1» da ne bo šel tok obnavljanja danje angorske narodne skupšejne. ^. . ^ iaMne nemamo- je otvcrila včeraj z razpravo o lausannski " " * * Z stt! vec, pogodbi, zategniti en teden m še Smatra se tudi, da je zelo mogoče, da Posneli smo v glavnem ta izvajanfa «Picco-la > vsled tega, ker vsebuje članek eno izn&ed Turki sprejmejo stališče o gospodarskih tistih par pametnih misli o vprašanju trgovskih * _ _ *L J _ 1 _ i!__L —— va^cL a Unlr t v * f _ i _ * __ *L1iili__1 a in pravnih določbah pogodbe, kakor ga je razići 1 Izmet paša v Lausanni. Izmet paša je poročal o konferenci v Lausanni najprej mrnistrskemu svetu, nato pa poslanski komisiji za vnanje stvari. Izmet paša je poudarjal v svojem perečilu, da je turška delegacija pokazala v Lau- nelk a pri trgOJ___________ canni veliko popustljivost in da je prštala j srednjo in balkansko Evropo^ preti Trstu še odnosa j ev med Trstom in najbližjim zaledjem, ki se tu pa tam — kvečjemu parkrat na leto — pojavijo v tržaškem laškem tisku. Na drugi strani pa predstavljajo *Picco!ova» izvajanja jasno a žalostno sliko položaja našega mesta z ozirom na izglede za razvoj njegove trgovine. Pomorski izvoz trpi vsled konkurence Benetk, a pri trgovskih stikih med Italijo ter tudi na marsikako koncesijo, samo da pride do miru. Ob 13 je bila sklicana narodna skupščina v tajno sejo. Irski ustaši zopet napadajo DUBLIN, 22. Pred dnevi je vlada svobodne Irske obljubila amnestijo vsem onim, ki bedo dc sinoči izroč li oblastvom orožje. Kljub temu pa. se je predstavilo oblastvom le majhno število vstašev. V Dublinu je oborožena tolpa napadla magistrat, davčni urad in razne banke. Prišlo je do spopada z vojaštvom v sredini mesta, kjer je bil ubit en vstaš, dva pa ranjena. Pet mož je. bilo aretiranih. Egger vlade. je pozdrav!!' mons. Sibilio v imenu Zvišanje železniških pristojbin VARŠAVA, 22. Železniško minstrstvo poroča, da bodo s 1. marca zvišane železniške pristojbine za sta od sto. Delcasse nenadoma umrl NIZZA, 22. Bivši francoski zunanji minister Dalcasse je davi nenadoma umrl. šega IHidstva in — v tem slučaju — našega učiteljstva. Vedno klevetniki! Znano je, da sta bila imenovana učitelja aretirana, ker i tudi proti našemu političnemu vodstvu m slo- Kusije. --j v^j&im javnim glasilom, ga pozivamo, naj z Nov apostolski nuncij na Dunaju [dejstvi podpre .svojo trditev! Ce ne stori tega, DUNAJ, 22. Včeraj je prispel večja nevarnost od Milana. «Picco!c» bi hotel zvaliti vso krivdo na nemarnost tržaških trgovcev, toda zdi še, da bi sama marljivost teh krogov še ne bila zadostna, da bi- se «porcari 6crbi» odvrnili od Milana in privalili v Trst. Spopad med orožniki in kmeti v neki vasi. Pod tem naslovom priobčuje «Piccolo» dopis iz Postojne, ki pripoveduje, da je prišlo na Vrabčah (sodni okraj vipavski) do hudih spopadov med orožniki in kmeti povodom neke svatbe. Aretiranih da je enast oseb m sledile da bodo le druge aretacije. Mi ne izrekamo nikake sodbe, dokler na dobimo podrobnejših in zanesljivijih sporočil. Ugotavljamo pa, da isto *Piccolovo» poročilo dopušča za razsodnega človeka razne domneve glede po~ stanka tega spopada. Ugotavljamo, da je postojnski podprefekt Guglielmo ravno z novinarjem Machellijem priznal našemu ljudstvu: «ljubezen za red, tradicionalno discipliniranost in globoko spoštovanje do oUutev»! Že na podlagi tega priznanja od kompetentne .strani smemo dvomiti o točnosti poročila v tržaškem listu. Na zaključku poročila pa uveljavlja *Pic-colo» zopet svojo staro, znano in infamno metodo. Pravi namreč, da za ta dogodek niso odgovorni samo kmetje, marveč in v glavnem «drugi moralični krivci, ld s svojo propagando ščuvajo duhove kmetov«. Poživljamo znanega postojnskega dopisnika, na; pride že enkrat bivšega narodnega gledališča v Trstu g. M. Goriup. Uspeh je torei zagotovljen. Nasvidenje i Sv. Jakobu. Borzna poročila. avstrijske kron« Češkoslovaške brone dinarji • • • • • • le j i marke ••••<«• dolarji ••*««• i rancoski franki . . prihodnjo nedeljo pri S Kontovela. V soboto ob 8. uri zvečer se ^ vrši ustanovni občni zbor podružnice »Šol-' ogrske krone • skenga društva« v prostorih »Gospodarskega druStva?>, Vabijo se tem potom vsi, ki jim je pri srcu naša mladina, naša bodočnost, da se občnega zbora gotovo udeležijo. »Novi rod«. Izšla je druga številka tega važnega in krasnega mladinskega mesečnika s sledečo vsebino: Stano Kosovel: Zimsko raz- gvicsrskl franki • • • miši janje. Oton Župančič: Stari Međo. Fran angleški funti papirnati Miičinski: Junaštvo. 1. Boriški ban se ponaša! z junaštvom z ilustracijo M. GaŠparija. Vladimir Levstik: »Jak, Jaka! Jaka junak!« Konec. Fr. Ločniškar: Cigani. Ivan Albreht: Bogata kmetica in njena hči. Pust (z enilustracijo A. Černigoja). Zrnca. Kotiček malih. M. D. P. Sv. Jakob Danes ob 20.30 odboro-va seja.— Predsednik. Valuta na tržaškem trg«. Trst, 72. februarja • ••••• • • • • 192Z 0.65.— 0.75 0.0290 0.0310 «1.40,— 61.80 19.9(j.— 20.20 5.- 9.7R 0.08JH* 0.060.—127.— 390.—.—394 .— 97.60.— 97.60 Iz tržaškega Nali oglasi jenia Aretacija. Včeraj je bil aretiran radi tihotapstva neki Cezar Petrich, stanujoč v ulici Settefontane št. 18.Sedaj se nahaja v zaporu v ulici Coroneo. Ogenj v stanovanju. Včeraj po noči je začelo nenadoma goreti v stanovanju Ivana Larusso v ulici S. Silvesiro št. 3. O tem so bili nemudoma obveščeni ognjegasci. Tcda še preclno so ti dospeli na lice mesta, so stanovalci pogasili ogenj. • — Tudi v stanovanju Venceslava Germeka v uKci XX. Settembre je izbruhnil ogenj, a so ga ognjegasci pravočasno udušili. Škoda znaša okoli 1000 lir. Tatovi ▼ trgovini delavske zadružne zveze. V ulici XX Settembre št. 47 se nahaja trgovina delavske zadružne zveze. Pred sinočnjim okoli osme ure so videli nekateri stanovalci tri možakarje, kako so odpirali omenjeno trgovino. Nato so šli noter, prižgali električno luč -ter se kmalu potem vrnili, vsak z velikim omotom pod pazduho. Omote so naložili na dvokolesni voziček, ki jih je čakal zunaj; nato so zopet zaprli trgovino ter odpeljali skrivnostne omote. Kakor rečeno, stanovalci so videli vso to gibanje; toda mislili so si, da so oni trije možje uslužbenci; zato se tudi niso zmenili zanje več kot toliko. Stanovalci so se pa s to mislifo bridko prevarali, kajti oni trije možje niso bili nič drugega nego navadni predrzni tatovi. Iz trgovine so odnesli 60 kilogramov moke, 20 kilogramov masti in 80 kilogramov čokolade v paketih po pol kilogram. Če boefo zlikovci količkaj mešali po paketih čokolade, bodo doživeli neprijetno razočaranje, kajti med paketi dobre čokolade, se nahaja kakih 30 kilogramov iakih paketov, v katerih se nahajajo — za reklamo — same lesene plošče! ZAVAROVANJA. Učitelji, učiteljice pridejo do poštenega zaslužka s zastopstvom zavarovalne družbe, pripoznane od itaHjansk^ vlade. Nova oblika za zavarovance otrok in odraslih rredelavcev. Delo lahko, visoke provizije. Sprejemajo se prenoiacije sotrudni-kov. Ponudbe na zavarovalnico v Trstu, Via S. Nicolo 11. 267 LEPA NOVA hiša, (vila), z malo dvoriščno hišico, z enim stanovanjem, pralnico, hlevom, čebelnjakom in drugimi pritiklinami, se radi selitve ceno proda. Hiša je oddaljena 20 nu-nut od glavnega trga Maribora, stoji ob glavni cesti in je pripravna za vsako podjetje. Kupcu je stanovanje takoj na razpolago. Natančnejša pojasnila daje Fani Križman, Ruška cesta 4, Maribor. M,4 PROSTOREN konjski hlev se da v glavni cesti Greta Zgornja 357 najern na; 267 DOŠLA je prava češka Vondraček-ova cikorija znamke «Miramar>». Glavna zaloga Ze-manek & Cornell Via Trento 12 telefon 108. 268 ŽELEZO IN KOVINE, steklenine in vreče se kupujejo po najvišjih cenah. Ulica Economo št. 4 na dvorišču _269 SOBA v mestu, prazna, velika, v prvem aH drugem nadstropju, se išče. Ponudbe pod «Soba» na upravništvo. 258 DAROVI V počaščenje spomina pok. Ivana Mankoč daruje Neimennovana Lir 500.—. Vladko in Joško darujeta Lir 500.—. Sku-Lir 1000.— za Šolsko društvo. EKSTRAKTE za rum, konjak, ima lekarna v II. Bistrici. malinovec itd. 78/3 16 LETEN deček želi vstopiti kot trgovino jestvin. Glazer Vinko, 198 učenec v Bazovica 259 PIANINO, luksurijozen, koncerten, križane strune, s tremi predali, moderatorharta, dvojni svečniki, velika kovinasLa plošča, je na ogled učiteljem, koncertistom, izvedene em v ulici Parini 4, vogal Foscolo. — Proda se po zmerni ceni. Mešetari dobijo • •• 266 provizijo. ___ POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. t nov apostolski nuncij za avstrijsko ko mons. Enrco Sifcilia, sidski Mcms. Sibilia je bil rprejet na postaji cd priznavamo nje potreba kot čuvaricc vladnega zastopnika, cd nuncijskcga osebja reda in varnosti imetja. Pač pa smo — i in cd zastopnika kardinala. Minister tudi odslej - grajali ^ ------------če ne razumeio svoje naloge v gon označenem Globoko ui*ioŽ5eni In "brez uteiie potrti sporočamo srojim soro laikom, prijateljem in znane«m žalostno vest. da jc naS nepozabni in predobri oce Gregor Povh gostilničar V dobi 63 let, po kritki in mučni bo ezni, mirno v Gospodu preminul. Pogreb predragega pokojnika so bo v.šil v petek, 23. t. m., ob 14 St. 114- iilica Cristoforo Cancellieri (Ponzano aup.) v cerkev sv. Jakoba pokopališče k Sv Ani, kjer bo pokojnik položen v družinsko grobnico. TRSI", dne 22. februarja 1023 JMojSt Ivan, Josip« ABoart, sinovi. Amslljs, Angelin«, Avguste, Erncsta, sinalie. K!au4ij, Analaurs, vnuki ter rodbine Povh, Pest«3, Kauft?, Dujmevi?. - Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. C. UL 47. 28/11 Iliša žalosti od tam na timv&m vesti Sci pel ov obisk v Bdgradu in tržaška trgo- rina. zmislu. Če tak javni organ prav razume svojo nalogo in pravilno vrši svo^o službeno dolžnost, jc dobrotnik ljudstva. V drugačnem slučaju pa je graja ne samo upravičena, ampak ----------_ _ .__n - tudi potrebna v interesu iste institucije same!, bavo, na kateri bedo imeli priliko poskusiti Zato pravimo: kdor je kriv na dogodku na""-—---^ — — --- Vrabčah, naj ga zadene kazen. Toda krivdo naj ugotovi res nepristranska, objektivna preiskava! — Končno bi vprašali postojnskega priznanega dopisnika: mari se taki dogodki, kakršen se je odigral na Vrabčah, ne dogajajo povsod, po božjem svetu in posebej še tudi v — Italiji?! Vsak hip čitamo o spopadih med t • 1 A_____ *_ __A cll M^ri prebivalstvom in organi javne varnosti. M*iri tndi tam slovanski propagandisti ščuvajo «du- hovc»?! Povedano mu bodi, da so ravno taka Obisk avstrijskega lcancelarja Seipela v'tendencijozna poročila prvi krivci, ki zastiTip-Belgradu je vzbudil' v tržažkih trgovskih krogih ljajo duhove in onemogočujeio mirno sožitje. 1-1 __i « _ i___1* ______1 — ______! T* _ 1____n I «4 n -rtl^ 1TI9 T\y£> veliko pozornost in tudi precejšnjo vznemir-! Taka natolcevanja izza plota niso nič manje ^enje. < Piccolo ki se rad obnaša kot nekak gnusno delo, nego ovadbe anonimnih ovadu-vrhovni zaščitnik in zagovornik interesov tr- hov. Razlika je le ta, da ti poslednji delajo žaške trgovine, jc objavil včeraj povodom iz omenjenega obiska članek, v katerem opozar-l dočim taki zlobni dopisniki gibčnost svojih nog. Za stare je preskrbljeno v posebnem kotičku z imenitnim vipavcem in dobrim grižljajem. Da bodo imeli navzoči priliko pokazati vso svojo umetnost v pisanju, bo delovala v to svrho šaljiva poŠta. Brhka dekleta bodo preskrbela, da bodo prišle razglednice čim prej in zanesljivo do naslovljencev. — Obeta se nam v sredi naših odhajajočih fantov-novincev res prisrčen in ljubaven večer. Začetek ločno ob 20.30. «Sia». Prihodnjo nedeljo priredi šentjakobska < Čitalnica» to krasno dramatično delo našega dobroznanega pisatelja Gangl-a. Ker je igra v dobrih rokah in igralsko osobje dobro v. iva^.i^a ^ _ .. r___________izbrano, bo šentjakobska «Citalnica» kakor maščevalnosti nad kako posamezno osebo,1 vedno, gotovo tudi sedaj popolnoma zadovo-čim taki zlobni dopisniki hočejo spravljati ljila svoje gledalce. Igro režira priznani igralec PODLISTEK WILK1E COLLINS: Ciospa v beSem 1ZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A* 9 Kot praktičen komentar njegove liberalne družabne teorije, o kateri mi je podal ravnokar en vzgled, me je hladnokrvna prošnja gospoda Fairlieja navdala s smehom. Spravil sem predalček na njegovo mesto ter mu podal naslednjega. Takoj se je pričel igrati z novci, ki jih je opazoval in občudoval ves čas, ko je z menoj govoril. Tisočkrat hvala in ne zamerite. Ali se zanimate za novce? Da? Zelo me veseli, da imava poleg ljubezni do umetnosti tudi ta skupni okus. In sedaj glede naših materialnih uredb prosim, da mi poveste, če ste zadovoljni? Popolnoma zadovoljen, gospod Fairlie. Zelo me veseli. In — kaj bi še bilo? Ah! Sedaj sem se domislil. Glede odškodnine, ki Jo boste izvolili blagohotno sprejeti za ugodnosti, ki mi jih nudi vaš umetniški talent, bo moj intendant na koncu vsakega tedna izpolnil vašo željo. In — kaj ti še) bilo? Čudno, kaj ne? Imel sem še mnogo povedati, pa zdi se nu, da sem vse pozabil. Bodite tako prijazni in pozvonite! Tam v onem kotu. Da, tako je prav. Hvala vam. Jaz sem pozvonil; nov služabnik je vstopil neslišno. Bil je inozemec s stereotipnim smehljajem in z lepo počesanimi lasmi, prav v vsem vzor sobarja. j • * • Louis, je rekel gospod Fairhe, danes zjutraj sem si zabeležil v svojo beležnico nekaj opazk. Pojdi ponjo. Zelo vas prosim, ne zamerite, gospod Hartright. Bojim se, da vas dolgočasim. Preden sem zamogel kaj odgovoriti, ]e utrujen zamiža! in ker me je v resnici silno dolgočasil, sem tiho obsedel ter opazoval dragocene slike po stenah. Medtem je sobar šel iz sobe ter se kmalu vrnil z malo knjigo iz slonokoščenih ploščic. Gospod Fairlie si je olajšal prsa z lahkim vzdihljajem ter odprl z eno roko Knjigo. Da. Tako je! rekel gospod Fairlie, opazujoč ploščice. Louis, snami ono mapo. Pokazal je na več map, ki so ležale na maha-gonaki mizici poleg okna. Ne, pustite ono z zelenim hrbtom — v njej so moje peresne risbe Rembrandta, gospod Hartright. AH se zanimate za peresne risbe? Da? Zelo me veseli, da imava še en skupen okus. Mapa rdečim hrbtom, Louis. Pazi, da ti ne pade! Ali leži dobro na mizi? Ali mislite, da leži trdno na mizi, gospod Hartright? Da? Zelo me veseli. Hvaležen vam bom, če si ogledate risbe. Louis, pojdi Kakšen osel pa si! Ali ne vidiš, da držim ploščice? Zakaj mi jih ne vzameš, ne da bi ti to posebej velel? Zelo vas prosim, ne zamerite, gospod Hartright; služabniki so takšni odi, ali ne? Prosim, povejte mi, kako vam ugajajo risbe? Dobil sem jih v strašnem stanju na neki dražbi, — ko sem jih zadnjič ogledal, se mi je zdelo, da se jih še vedno drži oni neznosni duh kramarskih prstov. Ali iih morete vzeti v roke? Dasiravno niso bili moji živci tako nežni da bi mogel zavohati duh plebejskih prstov ki je tako razdražil nos gospoda Fairliefa vendar je bil moj okus že toliko izvežban, da sem zamogel spoznati vrednost risb. Po večini so bile to dragoceni izdelki angleškega akvarelskega slikanja. Risbe b! se morale skrbno razpeti in pripeti, sem rekel, in po mdjesn mnenju — Da, v tem imate popolnoma prav, je rekel utrujeno, mislim, da je to vse, kar sem imel, govoriti z vami Ce je ie kaj bilo, ne vem, po zabil sem. ZALOGA DOMAČIH VEN belega všpavca, istrskega refoška in kraSkega terana zmernih cenah. — Postrežba na dom-Priporoča se F. ŠTRA&CAR Via Cunicoli 8. *24 po tovarne „CEHEHTI DEL FR1ULI" - Videm Naročila vagonov sprejema jOtrilf.zo.LM¥iateBaI!isti2.l. Prodaja na drobno (nB) OIb Ooidirivo 30, skladišče, \m. Dr. Kaiser-lev® z jelko najboljše sredstvo proti kašlju, pre'nlajenju, hripavosti, za odrasle in otroke ima v zalogi 56 Lekarna v Vipavi Zavite« L 2.—. — ZAHTEVAJTE JIH POVSOD! — tPk velike, moderne pri \ostaji Bivio-Nabrežina se oddajo Pojasnila daje oprava Edinosti. 37 Najvišja cene pidčujem sa v lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih In domaflh zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battistl S«. 10 II. Mdst, vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti 35 Krone, goldinarje plačujem po nalvlillh cenah kakor vsi konkurenti Zlatarna. Trst, Ponta dalla Fabbra 1 (Piazza GoldonO