FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU S PREDILSKIH, TKALSKIH, APRETERSKIM IN PLETILSKIM ODSEKOM XIII. LETNO POROČILO 1946/47 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU 1. JULIJA 1947 *3ir« ‘j, ' ■ ' . . -• • * ’> x V' V ... . \ ■ '.■■■■ ' " -. • ■ , ■ . ■ - / . . \ . ' . : ' ■' . ' .. ■ . V . - ... ■ ' ■ . .• V *, - -■ ’ ■ ■ -* ...... * ' - . '•* ‘ ' . '■ . , : ' ; & . ■■ * . . *..? ■ . .. '■ ■ : • .. CIS' ■ " V: v 'V'.; ’ ; . - ’ ' . ;p’ ‘ - - - - .. * ' •'?•>* & *1 ;V~ * / ' ■ ■ ' ■ • . •- i. : . V j ^ / ■' ■' ‘.i ‘ •: V; . V 4‘S- - ' ■ v : ■ ■ ■ . . . - * ••• ; - . •' . • - ■■ : ' * . ■ ■ V, ’ v • • ' ' ' •; ■ '. . . ■ - ■■■• ...... * ' - ri • ‘ • - r , .■ ! •' ■ ' ■ ' ' . V . \ - i ? - , ■ - ;■?* < . ■./, ■ .'v. • ■ . ‘v •• ■■ • ■ ■■ -• ' -A. - V-,,- • -v - ■ , ■ ■ : nV FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA 3UGOSLAYI3A L3UDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU S PREDILSKIM, TKALSKIH, APRETERSKIH IN PLETILSKIM ODSEKOM XIII. LETNO POROČILO 1946/47 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU 1. JULIJA 1947 NEKAJ MISLI iz nagovorov tovariša šolskega direktorja letošnjim absolventom v slovo in na pot, novim dijakom v pozdrav! Spet pošilja Državna tekstilna šola v Kranju novo generacijo tekstilnih tehnikov v življenje. Gotovo se boste z znanjem in marljivostjo priključili onim starim generacijam naših absolventov, ki so sloves šole tako utrdili in razširili. Do danes ste se trudili z učenjem, poslej pa bo Vaš delež delo, tisto plemenito ustvarjalno delo, ki prinaša srečo, mir in blagostanje. Kamorkoli boste poslani v službo, povsod boste našli dovolj prilike, vključiti se v bitko za uresničevanje petletnega načrta. Ne bojte se daljnih krajev; disciplinirano se odzovi te, kamor Vas kliče namestitveni dekret. Zavedajte se, da ste se učili zato, da boste s svojim znanjem koristili skupnosti. Da boste s svojimi silami, znanjem in delom pripomogli k onemu ekonomskemu procvitu naše dežele, ki bo podlaga sreči bodočih generacij. Učili pa ste se tudi zato, da boste svoje znanje posredovali drugim. V starih, grdih časih so razni napolstrokovnjaki svoje znanje ljubosumno skrivali. Vi pa vse, kar znate, voljno in tovariško kažite tistim, ki še ne znajo. V tovarni, kjer boste nameščeni, ustanovite tečaje za delavstvo, poučujte in pomagajte onim, ki niso bili tako srečni, da bi mogli v šole. Danes se ne bojimo znanja in prosveti j enosti širokih množic; naš sovaržnik sta le neznanje in nazadnjaštvo. Nikoli ne pozabite svojih enainštiridesetih tovarišev iz prejšnjih generacij, ki so padli v boju za svobodo tudi zato, da ste Vi mogli v miru dokončati svoj študij. Z delom za novo Jugoslavijo se jim boste oddolžili. Mnogo Vas odhaja v druge bratske republike nove Jugoslavije. Glejte, da ne osramotite našega slovenskega imena, niti ugleda šole, ki Vam je dala osnovno znanje v stroki. Kamorkoli boste prišli, povsod bodite dobri tovariši, vljudni in prijazni ne le proti svojim nadrejenim pač pa tudi in še bolj proti svojim podrejenim. Kot ljudje bodite dobri in pošteni, nikoli sebični, nikoli zahrbtni. Ne pritrjujte nergačem; s svojo svetlo vero v lepšo bodočnost delovnih ljudi, pobijajte njih nevero. Mnogo sreče in poguma na pot v življenje! * Vrata naše šole se spet odpirajo novi generaciji, ki se želi posvetiti tehniškemu tekstilnemu študiju. Kakršnikoli razlogi so Vas pripeljali v našo šolo iz najrazličnejših krajev naše Slovenije in drugih bratskih republik, tu v šoli boste morali živeti Študij pri stroju kot ena družina, kot skupina ljudi, ki se hoče z vsemi silami učiti, učiti in zopet učiti ter končno zavzeti trdnjavo, ki se ji pravi „znanje“. Ce hočete postati mojstri tehnike, morate pristopiti k študiju z resnostjo, z marljivostjo in ljubeznijo. Stroj mora postati Vaš prijatelj, do dela morate dobiti najtoplejši odnos. Delo je tisto, ki človeka naredi plemenitega, poštenega in srečnega. Študij na naši šoli ni lahak. Mnogim od Vas bo težko izdelovati naloge, naučiti se dolgih poglavij in razumeti razne tehnične obrazce. Toda s skupnimi močmi boste premagali vse težave. V slogi je moč! Zato bodo nadarjeni in odlični dijaki gotovo znali biti tako tovariški, da bodo pomagali manjnadar-jenim, ki počasneje dojemajo znanje. Glejte, da boste čimpreje ustanovili študijske krotke in da boste koncem leta vsi prišli na cilj, nihče ne sme omagati. Drug drugega podpirajoč boste premagali vse težave. Pa tudi sicer se obnašajte tako, kot se poštenim, odraslim in resnim ljudem spodobi. Drug do drugega bodite strpni, ljubeznivi in iskreni. Nesebično pomagajte, kadar je Vaš tovariš pomoči potreben. Ne žalite se med seboj, ne uporabljajte grdih in tujih psovk. Ponočevanje, kartanje in popivanje ni za mlade delovne ljudi, za ljudi novega kova. Ko boste klicani, da bi sodelovali v mladinskih, fizkulturnih in drugih organizacijah se ne izmikajte z izgovorom, da ste s strokovnim šolskim študijem preobremenjeni. Res je, da postavljamo učenje na prvo mesto. S tem pa ne smemo pozabljati, da ravno vsestranska razgledanost v našem novem družbenem in gospodarskem življenju vodi mlade ljudi h globoki zavesti potrebe po učenju, znanju in delu. Vse nanovo vstopivše dijake opominjam, da hoče naš zavod vzgojiti industriji strokovno in človeško visokovreden kader tekstilnih tehnikov. Zato ne bomo trpeli v šoli lenih, lakomisel-nih, nediscipliniranih, indolentnih in bolehavih dijakov. Vsi taki bodo morali zavod zapustiti „že po prvi redovalni konferenci. One druge, ki se bodo izkazali kot marljivi, vestni, dela-voljni in odločilni dijaki, pa bomo podprli s štipendijami, če bodo podpore potrebni. Pravočasno tudi opozarjam, da bomo sleherni neopravičen ali slabo opravičen izostanek strogo kaznovali v smislu pravilnika. Anarhični in nedisciplinirani elementi zavirajo naše delo za ostvaritev petletnega gospodarskega načrta. V našo šolo, ki se želi vključiti v napore za zmago naše gospodarske bitke, taki ljudje ne spadajo. V naši šoli hočemo imeti le delovne, poštene in predane dijake. Prepričan pa sem, da tako ostrih mer ne bo treba. Srečen bom, če boste sami uvideli, da je disciplina za dosego zmage potrebna. Ugled šole naj bo Vaš ugled, zato morate biti tesno združeni ne le med seboj ampak tudi s svojimi predavatelji, profesorji in učitelji. Zavedati se morate, da v novem času ni več in tudi ne sme biti prepada med katedrom in klopjo. Vaš učitelj je Vaš prijatelj, Vaš starejši tovariš, ki Vam z veseljem daje svoje znanje. Zato mora postati tudi Vaš odnos do učitelja sinovski, iskren in lep. Samo pri surovem in pokvarjenem človeku ne najde lepa beseda lepega mesta, samo pri izprijencu je dobrota sirota. Ko Vas s temi opomini, vodili in svarili sprejemam v našo šolsko družino, si želim, da ne bi bili razočarani v upih, ki jih stavljam na Vas jaz, profesorski zbor, naša tekstilna industrija in za ekonomski procvit se boreča naša lepa nova Jugoslavija. Naša šola in petletni načrt Troje ciljev imamo pred seboj: reorganizacijo šole, zgradbo novih šolskih poslopij ter temeljito prevzgojitev profesorskega in dijaškega aktiva. Opirajoč se na izjave naših vodilnih državnikov o nujnosti čimhitrejše izobrazbe strokovnih kadrov, smo prepričani, da bomo to dosegli le s širokim prijemom celotnega problema z najbolj smotrne strani. Planski komisiji smo predložili ta-le načrt reorganizacije naše šole: Obstoječa dvoletna tekstilna šola s predilskim, tkalskim, apretesko-barvarskim in pletilskim odsekom ostane taka kot je. Pri pouku naj bo poudarjena praktična stran stroke. Pouk naj gre v širino kljub specializaciji. Ta šola naj vzgaja nižji tehniški kader (mojstre, delovodje). V šolo naj bi vstopili kandidati z dovršeno višjo osnovno šolo (pozneje sedemletko), z dobro dovršenimi tovarniškimi tečaji, z dovršeno strokovno nadaljevalno ali obrtno šolo pa tudi z nepopolno srednješolsko izobrazbo, ki pa morajo vsi opraviti pri nas sprejemni izpit. Na ta način bi odprli vrata naše šole tudi onim mnogim nadarjenim delavcem iz naših tovarn, ki jih sedaj kljub priporočilom sindikalnih organizacij in uprav podjetij ne moremo sprejeti, ker nimajo nižje srednje šole, ki je zaenkrat še predpogoj za vstop v našo šolo. S tem bi dobili ne le zadostno število potrebnih strokovnjakov, pač pa bi tudi popravili krivico starih časov, ki je siromašnemu delovnemu človeku zapirala pot navzgor. V šole bi prišli otroci delavskega pokolenja, ki zaradi socialnih razmer niso mogli napraviti štirih razredov gimnazije. — Praviloma pa bi se za vstop v to dvoletno šolo zahtevala predhodna praksa v tovarni, ki naj dokaže nadarjenost, spretnost, marljivost, delavnost in zavednost tistih kadrov, ki bodo tudi potem, ko se bodo iz šole vrnili v tovarne, produkciji najbližje. Poleg dvoletne šole pa bi v istih učilnicah, laboratorijih in delavnicah obstojala še troletna srednja tehnična tekstilna šola mehansko tehniške in kemično-tehnološke smeri. Ta šola bi naj vzgajala bolj znanstveno, v globino. Absolventi bi predstavljali naš srednji tehniški kader. Študij bi jih usmeril in zgradil tako, da bi lahko zavzemali komandne položaje v naši tekstilni industriji kot organizatorji, konstrukterji, tehniški vodje in višje kvalificirani strokovnjaki. — Seveda bi naj bila najboljšim absolventom dvoletne šole odprta pot v srednjo tehnično šolo, najboljšim absolventom te šole pa na tehniško fakulteto. Tako bi bila pot do inženirja odprta slehernemu nadarjenemu delavcu. Zaradi štednje bi kazalo pri bodoči reorganizaciji strokovno-nadaljevalnega šolstva misliti na to, da bi bil Kranj sedež centralne strok, nadaljevalne šole za oblačilne obrti, kjer bi y tromesečjih dobili učenci iz gospodarstva potrebno strokovno, kulturno in politično vzgojo. Predavateljski kader, zbirke, labo-ratoriij in delavnice bi lahko služile vsem šolam hkrati. Tekstilno šolstvo bi bilo na ta način koncentrirano in zato znatno razbremenjevalo državni budžet. Za vso to reorganizacijo pa je nujen predpogoj zgradba nove šole, kateri bi bil priključen dijaški dom-intemat, stanovanjska hiša za uslužbence ter vse potrebne delavnice in fizkulturne Pogled v šolsko navijalnico naprave. Zgradbe bi se naj realizirale na stavbišču, ki je po regulacijskem načrtu določeno za našo šolo v tem-le zaporedju: a) v prvem razdobju bi bil zgrajen prepotreben Dijaški dom-intemat, ki naj bi nudil dijakom ne le prenočišče in prehrano, pač pa tudi možnost študiran j a v miru in na toplem, možnost kulturne in politične splošne izobrazbe potom internatske knjižnice in rdečih kotičkov, možnost fizkul turnega udejstvovanja s tem, da bi imel internat svojo telovadnico, športna igrišča, tekališča, sončne kopeli na terasah s prhami in kopališče v poleg tekoči Kokri. Tudi dvorana za prireditve ne bi smela manjkati v Dijaškem domu. Skratka, naš internat naj bi bil tak, da bi se dijaki počutili v njem bolje kot doma in da bi ga ne smatrali za ječo. b) v drugi etapi naj bi bilo zgrajeno novo šolsko poslopje z zadostnim številom učilnic, galerijskih predavalnic in risalnic ter prostorov za tekstilni šolski muzej, strokovno knjižnico, dvorano za skupne proslave, ki bi bila obenem šolska telovadnica, sobo za šolsko sindikalno organizacijo, profesorsko in dijaško klubsko sobo itd. c) v tretji etapi naj bi bile zgrajene šolske delavnice za vse odseke. Zdaj moramo vse dijake, razen tkalcev, pošiljati v urah prakse v razne tuk. tovarne, s čircier pa izgubimo nad njimi vsak nadzor in možnost pedagoškega in strokovnega nadzorstva. Zato morajo naše bodoče delavnice obsegati poleg tkalnice tudi predilnico, popolno apreturo in pletilnico. — Pripominjamo, da je naše gradilišče po načrtu izbrano prav pred dvema malima tovarnama (bivšo Prahovo in Božičevo). V obeh teh tovarnah, ki bosta predvidoma v funkcijski zvezi z našo šolo, bodo imeli naši učeči se kadri priliko dobiti živ stik s produkcijo in z resničnim industrijskim tempom. č) Kot četrta stopnja naših del bi bila zgradba stanovanjskega poslopja za naše uslužbence. V smislu načela, da naj zgradi vsaka ustanova in vsako podjetje stanovanjska poslopja za svoje nameščence in glede na ostro stanovanjsko krizo v Kranju, je realizacija te zamisli popolnoma umestna. Tembolj, ker s skupnim bivanjem uslužbence družbeno bolj povežemo in skrčimo nekontrolirane izostanke na minimum. Razen tega mislimo na skupno hišno menzo in na otroške jasli, kar vse stremi na socializacijo našega življenja, ki naj se razvija v smislu svetlejše in lepše bodočnosti družinskega življenja. d) v zadnji, peti etapi naj bi bilo urejeno vse prosto nezazidano zemljišče po načelih sodobne vrtne arhitekture, s sprehajališči, s poizkusnimi gredicami za tekstilne industrijske rastline in z manjšo ovčjerejsko postajo za ponazoritev pouka o tekstilnih vlakninah. Tudi vsem estetskim zahtevam ustrezajoča zidana ograja okrog vsega našega zemljišča, bi bila napravljena v zadnji delovni etapi. Tako si predstvaljamo vsa ta poslopja povezana med seboj v tekstilno šolsko mestno četrt, kjer bodo dijaki in uslužbenci našli vse one pogoje za prijetno in koristno življenje in da bodo radi ostajali doma, daleč od škodljivih vplivov, katerim najraje zapadejo oni, ki nimajo dobrega in prijetnega doma. Ne glede na realizacijo teh dveh ciljev, reorganizacije šole in zgradbe novega šolskega poslopja, ki je izven naših moči in naše pristojnosti, pristopamo že sedaj na pot k tretjemu našemu cilju, k prevzgoji našega predavateljskega in dijaškega aktiva po načelu, da moramo v petletki ustvariti tudi človeka novega kova. Le tak človek bo soustvarjalec smotrov, ki smo si jih postavili. Tako predavatelji, profesorji in učitelji, kot dijaki morajo nujno zavreči staro miselnost, predsodke in razvade, ki sp zoprna dediščina starih mračnih časov. Profesorji in učitelji ne smejo več smatrati učenja le kot poklic, ki prinaša kruh — ampak delo z mladino naj jim postane radost in čast. Noben profesor ne sme gledati pred seboj nemirne, uporne, skoro sovražne skupine fantov in deklet, ki nekje globoko pod katedrom trpi in komaj čaka odrešilnega zvonca. Noben profesor naj ne ima nikogar „na piki“. Noben profesor naj ne postane nestrpen, če kak glas iz šolske klopi ugovarja njegovim izvajanjem. Noben profesor ne sme biti srečen ali celo „uživati“, če lahko daje nezadostne ocene. Taki ljudje niso in ne smejo biti vzgojitelji nove mladine. Ideal, ki naj se mu približajo profesorji v dobi naše prve petletke, bi bil nekako ta-le: Profesor naj ne bo dijaku le učitelj svoje stroke, pač pa tudi njegov vodnik v kulturni in karakterni rasti. Razumeti mora mladost, ki se v klopeh duši; z aanimivim predavanjem, z nazornimi primeri naj ji olajša pritisk šolskih sten. Mladina mora čutiti, da jo ima njen učitelj rad, da ji hoče dobro, da ji je starejši tovariš in oče — pa ne bo več upoma in sovražna. Nekoga „na piki“ imeti, je znak slabega značaja in šibkega duha. Trpinčiti in zbadati otroka, ki je po šolski disciplini podrejen in ustrahovan, pač ni nobeno junaštvo. Ce pa se sem in tja pojavi v razredu drzen duh, ki ugovarja, ki upa pogumno povedati svojemu profesorju, da se moti — takrat ne sme profesor izgubiti živcev pač pa ljubeznivo skušati dokazati svoj prav ali pa se korektno unjakniti in priznati svojo napako. Takega vzgojitelja bo mladina bolj ljubila kot onega, ki bo na vsak način skušal ohraniti svojo „avtoriteto“, četudi za ceno vztrajanja na napaki ali celo dogmi. Glede nezadostnih ocen pa bi bilo večkrat kar prav, če bi si jih profesorji napisali za sebe. Kdor je pravi učitelj in vzgojitelj, se bo trudil, da slehernemu, tudi najslabšemu dijaku, da vsaj minimalno zadostno znanje. Treba bo več individualnih prijemov in ne šolo šablonizirati. Z ljubeznivostjo in potrpljenjem učiti. Ne , pa brezčutno, nekje od zgoraj zgolj predavati. V svojem osebnem življenju morajo biti vzgojitelji svoji mladini za vzgled. Pijanci, razuzdanci, neredneži, namišljeni bolniki, bahači, nemameži, neznalice in podobni ljudje ne spadajo kot učitelji v šole. Pogoj šolskih uspehov je zaupanje in spoštovanje mladine do svojih vzgojiteljev. Pa tudi dijaštvo, ki je sicer manj obremenjeno s sencami preteklosti, mora odločno pomesti z razvadami, ki novim rodovom nikakor niso v čast. Predvsem je treba odpraviti za zdaj še skoro obligatno kajenje in popivanje.' Kdor je res iskreno udan novim naprednim nazorom ve, da spada uničevanje lastnega telesa naravnost k sabotaži, uničevanje tistega telesa, zdravja in duha, ki mora dati vse sile za ostvaritev petletnega načrta. Popivanje in krokanje prav gotovo ni v čast mladini nove Jugoslavije. Šola bo morala v zvezi z LMS vztrajno dopo- Iz šolske tkalnice: statve z listovlao vedovati, da je večje junaštvo, ne vdati se strastem. Učenje mora postati žiljenjska nujnost. Ne sme se več dogoditi, da bi kdo študiral radi želje staršev ali zaradi dobre ocene. Posebno v strokovnih šolah mora postati učenje pošteno delo. Dijaki novega kova si ne bodo skušali pomagati z goljufijami in s prepisovanjem pri nalogah. — Ne bodo neopravičeno izostajali, niti zamujali. Svojim učiteljem ne bodo več dajali žaljivih ali zasmehovalnih vzdevkov. Delo v mladinskih organizacijah ne ' bodo smatrali za potrebno zlo, pač pa kot šolo za bodoče življenje, kjer bo treba tudi izven poklica kdaj poprijeti za delo. Tako usmerjena mladina in profesorski zbor bosta živela v lepem sožitju. Zato bodo tudi uspehi strokovnega pouka boljši in smoter šole, dati domovini kader dobrih strokovnjakov, bo lažje dosegljiv. Ne glede na reorganizacijo šole in ne glede na dograditev novega šolskega poslopja, si stavlja dvoletna Državna tekstilna šola v Kranju sledeč načrt, ki je zadosti realen, da bo dosegljiv: ODSEKI Število absolventov tekstilnih tehnikov Opombe predilski tk&lski apreterski pletilski letnik letnik letnik letnik 1. 11. I. U I. II. 1. 11. do 1. 1941 19 19 19 povprečno 1S45/46 29 17 17 točno 1946/47 17 28 34 10 34 točno 1947/48 18 48 a+b 23 10 22 54 Petletni načrt TŠK 1948 49 24 24 48 24 22 70 1949/50 24 24 24 24 24 24 24 72 1953/51 24 24 24 24 24 II 24 24 24 96 1951/52 24 24 24 24 24 24 24 24 96 V petih letih, pričenši s prihodnjim šolskim ‘letom, bomo prispevali s 388 absolviranimi tekstilnimi tehniki; od teh bo 90 predilcev, 146 tkalcev, 82 apreterjev in barvarjev ter 70 pletilcev. Razen tega pa šola leto za letom prireja večerne strokovne tečaje za delavstvo tukajšnjih tekstilnih tovarn ter mu na ta način nudi možnost, da postane kvalificirano. V petih letih bomo v večernih tečajih dali strokovno izobrazbo 400 osebam in sicer 80 predilcem, 80 tkalcem, 80 apreterjem in barvarjem in 80 pletilcem. Seveda je to število možno doseči le, če bodo sindikalne organizacije prikazale delavstvu v svojih tovarnah potrebo po znanju. To bi bil okvirni načrt našega prispevka k uresničenju prve stopnje k lepšemu življenju našega ljudstva, k uresničenju naše prve petletke. Ustanovitev in ustroi Državne tekstilne šole v Kranju Naš učni zavod je bil ustanovljen 14. maja 1930 kot dvoletna strokovna šola z značajem in stopnjo nepopolne srednje tehniške šole. V sklopu šole je bilo 1. avgusta 1933. ustanovljeno tudi „Državno preizkuševališče za tekstilno industrijo“. Ker posluje šola v najetem poslopju, so bili že 12. aprila 1940 odobreni načrti in dani krediti (din 5,383.822) za zgradbo novs šole. Začeto gradnjo je prekinil izbruh vojne. Pri mikroskopih v preizkueevališču S prihodom okupatorja je bil pouk v Državni tekstilni šoli ukinjen. Dijaštvo se je razšlo in po večini odzvalo klicu Osvobodilne fronte ter prijelo za orožje. Okupator je skušal šolo ponovno priklicati v življenje. Tekstilna šola z nemškim jezikom je dne 30. oktobra 1942 pričela s poukom. Vendar ni mogla dobiti zadostnega števila dijaštva in še to pičlo število je kopnelo dan na dan, ker so fantje odhajali k partizanom. Nemška šola tudi v strokovnem pogledu ni bila na višku in je le formalno životarila. Še pred kapitulacijo nemškega fašizma je prenehala delati. Absolventi stare jugoslovanske šole so vsi zlahka našli zaposlitev v tekstilni industriji, četudi so jih tujci zapostavljali v strahu, da bodo domači strokovnjaki prej ali slej zavzeli njihova mesta. In res so takoj po osvoboditvi zavzeli naši absolventi mnogo vodilnih tpoloža jev in s svojim solidnim znanjem in vestnostjo pripomogli, da se naša tekstilna industrija ni ustavila, četudi so tujci morali oditi. Danes delajo naši absolventi v tekstilni industriji kot mojstri, delovodje, šefi tehničnih oddelkov, risarji vzorcev, organizatorji, tehnični uradniki ali kot ravnatelji večjih in manjših tovarn. — Absolventi so s svojim delom pripomogli šoli, da je dobila sloves zelo dobrega strokovnega učilišča. Z novim šolskim letom bodo odprti štirje odseki: predilski, tkalski, apretersko-barvarski in pletilski. Sola bo dvoletna kot doslej. Namen šole bo, vzgojiti naši industriji zadosten kader kvalificiranih strokovnjakov. Dočim bo ostala dvoletna šola specializirana in bo njen namen vzgajati v širino, bo troletna srednja tehniška tekstilna šola, ki bo organizirana poleg obstoječe dvoletne šole, imela namen vzgajati v globino. Dvoletna šola bo vzgajala praktično, troletna pa bolj v znanstveni smeri. Srednja tehniška tekstilna šola bo imela dva odseka: mehansko-tehniškega in kemično-tehnološkega. Najboljšim absolventom troletne šole bo odprta pot na tehnično fakulteto. Do vojne je naša šola dala 205 absolventov, od teh jih je padlo ali umrlo v narodno osvobodilnem boju 41. — Kakor nam je hudo za temi madimi življenji, tako smo ponosni na ta veliki delež, ki ga je naša šola dala domovini na oltar. — Dokler ne bomo zmogli sredstev za trajnejši spomenik, smo dali v šolsko vežo skromen spominski okvir z napisom: 41 TOVARIŠEV BIVŠIH DIJAKOV DRŽAVNE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU JE DALO ŽIVLJENJE ZA NAŠOSVOBODO S SVOJO KRVJO SO ZATKALI TRDNO OSNOVO NAŠE BOLJŠE IN LEPŠE BODOČNOSTI Pod okvirjem stalno visi svež venec s trobojnico v znamenje, da padli tovariši ne bodo pozabljeni, dokler bo obstojal zavod, iz katerega so izšli. — Čast in zvestoba njih spominu! Seznam šolskega osebja Redno učno osebje: 1. Črtomir Zorec, direktor. — Poučeval tkaninoznanstvo, zgodovino in slovenščino. 2. Ing. Jakob Mlakar, profesor. — Poučeval specialno predilstvo, matematiko, fiziko in strojništvo. 3. Dr. ing. Mirko Vajs, profesor. — Poučeval nauk o tekstilnih surovinah, kemično tehnologijo, apreturo in splošno kemijo. — Dne 1. decembra 1946 je nastopil novo službeno mesto pri Direkciji svilarstva v Novem Sadu. 4. Ing. arch. Dušana Šantel-Kanoni, profesorica. — Poučevala dekorativno risanje, fiziko, geometrijo in slovenščino. — Dne 1. februarja 1947 je nastopila novo službeno mesto na Projektivnem zavodu v Ljubljani. 5. Ing. Demeter Kimovec, profesor. — V novem šolskem letu bo poučeval nauk o tekstilnih surovinah, kemično tehnologijo, mehanično tehnologijo, apreturo in analitsko kemijo. 6. Franjo Klojčnik, strokovni učitelj. — Poučeval trgovinstvo, obratno knjigovodstvo in slovenščino. 7. Srečko Lenard, strokovni učitelj. — Poučeval nauk o tekstilnih surovinah, dekorativno in strokovno risanje ter apreturo. 8. Ivan Lampret, strokovni učitelj. — Poučeval enciklopedijo predilstva in tkalstva, vezave, dekompozicijo in jacquardsko tkalstvo. 9. Lojze Batič, strokovni učitelj. — Poučeval strokovno računstvo, tehnologijo mehaničnega tkalstva in kemično tehnologijo. 10. Draga Puškačeva, strokovna učiteljic a. — V novem šolskem letu bo poučevala tehnologijo mehaničnega pletilstva, pletilske vezave in dekompozicijo ter vodila praktične pletilske vaje. Delavniško osebje: 11. Franc Velikonja, s tro ko v n i učitelj. — Vodja šolskih delavnic. 12. Viktor Dolgan, strokovni učitelj. — Mojster v ročni tkalnici in skladiščnik. 13. Hugon Vujčič, dplavniški mojster. — Vodil tkal-niško pripravljalnico. ( Pisarniško osebje: 14. Petka Bibrova, šolska tajnica. Pomožno osebje: 15. Gregor Jelenc, šolski sluga. 16. Helena Lotrič, hišnica. Honorarno učno osebje: 17. Ing. Leonid Prihoda, profesor. — Poučeval ruščino. 18. Ing. Zoran Pipuš, profesor. — Poučeval kemično tehnologijo in apreturo v večernih tečajih. 19. Andrej Kalan, profesor. — Poučeval kemijo. 20. Peter Lipar, ravnatelj Glasbene šole v Kranju in Lili Hribarjeva, konservatoristka. Poučevala glasbo in vodila šolski pevski zbor. Seznam učne literature Zaradi pomanjkanja strokovne literature v našem jeziku, smo razmnoževali predavanja v obliki skript, katerih so se s pridom posluževali poleg naših rednih dijakov in tečajnikov tudi obiskovalci raznih tovarniških strokovnih tečajev in nekateri privatni interesenti. Za našo učno literaturo so pokazale zanimanje tudi druge tekstilne šole v Jugoslaviji, ki svojih skript še niso mogle izdati. V naši šolski založbi so doslej izšla v obliki skript sledeča dela: 1. Maksej Stupica, „D e k o m p o z i c i j a“ (IV. izdaja) 2. Dr. ing. F. Kočevar, „Tekstilne surovine“ (III. iz^ daj a). 3. Dr. ing. F. Kočevar, „K emična tehnologija“ (pošlo). 4. Dr. ing. F. Kočevar, „Barvarstvo“ (pošlo). 5. Dr. ing. F. Kočevar, „Preizkuševanjetekstilnega material a“ (II. izdaja). 6. Ing. J. Mlakar, „E 1 e k t ro f i z i k a“ (pošlo). 7. Ing. J. Mlakar, „Tehniška fizika“ (pošlo). 8. Ing. J. Mlakar, „S t r o j e s 1 o v j e“ (pošlo). 9. Ing. J. Mlakar, „P r e d i 1 s t v o bombaža“ I. del (III. iz- daja). 10. Ing. J. Mlakar, „Predilstvo bombaža“ II. del (II. izdaja). / 11. Ing. J. Mlakar, „Predilstvo bombaža“ III. del (II. izdaja). 12. Ing. J. Mlakar, „Trgovinstvo“. 13. Dr. ing. M. Vajs, „Filmski tisk“. 14. Č. Zorec, „Dezinatura“ (III. izdaja). 15. Č. Zorec, „Listne vezave“ (III. izdaja). 16. C. Zorec, „Jacquardske vezave“ (II. izdaja). 17. C. Zorec, „Strokovno računstvo (V. izdaja). i Nekaj naših skript 18. Č. Zorec, „Tekstilna terminologija“. 19. Lojze Batič, „Mehanično tka ls tv o“ I. del. 20. „Učni program Državne tekstilne šole v Kranj u.“ 21. „Učni načrti za strokovne tečaje v tovarnah“. V pripravi imamo nova dela: 22. Dr. ing. M. Vajs, ,,T i s k a r s t v o“. 23. Č. Zorec, „T k a n i no z n a n s t v o“. 24. F. Klojčnik, „Organizacija tekstilnih tovarn“. 25. L. Batič, „Mehanično tkalstvo“ II. del. 26. Ing. J. Mlakar, „Predilska terminologija“, ter ponatise nekaterih skript, ki so nam že pošla. Razen tega pripravljajo člani rednega učiteljskega zbora skripta še za vse druge predmete, ki jih imamo v učnem načrtu v raznih odsekih naše šole. Šolska tiskovna založba izdaja tudi druge tiskovine, ki so potrebne v šolski administraciji in pri pouku (mrežast papir za vezave, tabele za kalkulacijo, za dekompozicije itd.). Izdajanje skript so gmotno podprli: Zvezno ministrstvo za industrijo FLRJ, Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS in nekatere sindikalne podružnice Zveze tekstilnih delavcev in nameščencev. Vsem se še na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Šolski letopis Dne 10. VII. 1946 Pričetek počitniškega tečaja za dekorativno risanje pod vodstvom tov. arhitektke Santlove Dne 29. VII. 1946 Izdelan prvi filmski tisk v šoli. Dne 2. VIII. 1946 Predavanje našega tov. direktorja delavcem tuk. tovarne „Tekstilindus“ o pomenu in potrebi strokovne izobrazbe. Dne 2. IX. 1946 Pričetek novega šolskega leta 1946-47. Psihotehnični izpiti. Dne 3. IX. 1946 Prva, sprejemna konferenca. Od priglašenih kandidatov bodo najboljši razporejeni v tkalski, predilski in apreterski oddelek. — Zaradi stanovanjske stiske najema šola dve sobi v mestu za nastavitev onih dijakov, ki si stanovanj ne morejo najti. Dne 6. IX. 1946 Popravljalni izpiti za dijake lanskega drugega letnika. Dne 9. IX. 1946 Druga konferenca učiteljskega zbora. Dne 16. IX. 1946 Pričetek rednega pouka. Dne 17. IX. 1946 Dijaštvo pričelo udarniško kopati temelje za lastno šolsko delavnico. Dne 22. IX. 1946 Štafeta naše šole dosegla prvo mesto in priborila zavodu srebrn pokal. Dne 28. IX. 1946 Izlet dijakov II. letnika v Opatijo. Dne 20. X. 1946 Na jesenskem teku čez drn in stm za prvenstvo LRS dosegel naš dijak med 110 tekmovalci 7. mesto. Dne 29. X. 1946 Pričetek rednih študijskih sestankov za uslužbence našega zavoda. Dne 3. XI. 1946 Pričetek večernih strokovnih tečajev. Dne 5. XI. 1946 Anketa o novem učnem načrtu. Dne 7. XI. 1946 Šolska proslava obletnice Oktobrske revolucije. Dne 16. XI. 1946 Prva redovalna konferenca. Dne 20. XI. 1946 Dograditev nove šolske tkalnice do strehe,— Naše dijaštvo zasedlo vsa prva mesta v lokalnem prvenstvu teka čez drn in stm. Dne 26. XI. 1946 Pričetek pouka ruščine za nameščence šole. Dne 29. XI. 1946 Šolska proslava obletnice prvega zasedanja AVNOJ-a in proglasitve republike. Prvi izdelki naše filmske tiskarne Dne 2. XII. 1946 Zaprisega vseh uslužbencev zavoda. Anketa šolskih in tovarniških strokovnjakov za določitev snovi za mojstrske izpite iz predilske stroke. Dne 5. XII. 1946 Druga anketa — za tkalsko stroko. Dne 6. XII. 1946 Tretja anketa za: apretersko in barvarsko stroko. Dne 7. XII. 1946 Dijaški aktiv naše šole napovedal višjim razredom tuk. gimnazije tekmovanje v izboljšanju učnih uspehov, politične vzgoje in prosvetnem udejstvovanju. Nekaj osnutkov za vzorčaste tkanine 'i ti 1 »nI. 1 »«.*« $%§t - '■ ■ ^ ' cg ^ d?! ^ - za dečve za otroške predpasnike otroška flanela tisk na crepe marrocaine chine tisk študija za pohištveni gobelin Dne 11. XII. 1946 Ustanovitev šolskega pevskega zbora. Kot. pevovodji nastopita tov. Peter Lipar, ravnatelj Glasbene šole v Kranju in tov. Lili Hribarjeva, konservatoristka. Dne 13. XII. 1946 Izročitev pozdravov in daril delegaciji Vseslovanskega kongresa. Dne 18. XII. 1946 Dijaški aktiv tuk. Mlekarske šole napovedal našemu dijaškemu aktivu tekmovanje v isti smeri, kot naša šola tuk. gimnaziji (7. II. 1.1.). Dne 21. XII. 1946 Proslava Stalinovega rojstnega dne. Pričetek zimskega šolskega odmora. Dne 30. XII. 1946 Kratek pedagoški tečaj za profesorje in učitelje naše šole pod vodstvom tov. J. Dolgana. Dne 31. XII. 1946 Inventura. Dne 5.1.1947 Tov. C. Zorec in L. Batič, člana našega red- nega učit. zbora predavala na okrajnem politično - strokovnem učiteljskem tečaju v Kranju. Dne 10.1.1947 Ekskurzija II. tkalskega letnika v „Tovarno tiskanega blaga“ v Kranju. Dne 11. I. 1947 Ekskurzija I. tkalskega letnika v „Bomb. pre- dilnico in tkalnico“ v Tržiču, I. predilskega in I. apreterskega letnika v „Tovarno tiskanega blaga“ v Kranju. Dne 12.1. 1947 Naš tov. direktor predaval na okrajnem ad- ministrativnem tečaju o pravilni uradni slovenščini. Dne 21.1. 1947 Pri Leninovi proslavi nastopili dijaki prvič v novih uniformah z zborno recitacijo in pevskim zborom. Dne 27.1. 1947 Konferenca ravnateljev strokovnih šol v Ljubljani zaradi določitve ranga posameznih šol. Dne I. II. 1947 Semestralna konferenca. Dne 2. II. 1947 Naš tov. direktor pričel Prešernov teden z . javnim govorom na pesnikovem grobu. Dne 7. II. 1947 Nastop šolskega pevskega zbora na Prešer- novi proslavi. Dne 8. II. 1947 Pričetek štiridnevnih semestralnih počitnic. Dne 2. III. 1947 Pričetek šol. šahovskega turnirja s 40 udele- ženci. Dne 12. III. 1947 Nastop našega dijaštva na Koroškem večeru. Dne 13. III. 1947 Obisk fotoreporterjev revije „Tovariš“. Dne 24. III. 1947 Nastop našega dijaštva na slavnostni akade- miji ob priliki I. kongresa ljudske prosvete LRS. Dne 25. III. 1947 Predvajanje kulturnih filmov v šoli. Dne 2.IV. 1947 Dijaki I. tkalskega letnika vprizorili Jurči- čevega „Domna“. Dne 5. IV. 1947 Redovalna konferenca in pričetek pomladanskega šolskega odmora. Dne 8. IV. 1947 Organizirali v dveh izložbah šolsko razstavo za „mesec tehnike“. Dne 10. IV. 1947 Obisk Srednje tehnične tekstilne šole iz Leskovca. Dne 15. IV. 1947 Obisk razstave „Slikarstvo in kiparstvo naro- dov Jugoslavije“. Dne 18. IV. 1947 Šolski pevski zbor sodeluje pri proslavi 10 letnice KPS. Dne 23. IV. 1947 Tov. I. Lampret predaval v okviru tuk. Ljud- ske univerze o nastanku tkanine. Dne 27. IV. 1947 Skupni izlet v partizansko vas Jamnik.1 Dne 30. IV. 1947 Sodelovanje našega pevskega zbora pri aka- demiji na predvečer prvega maja. Dne 1. 5. 1947 Vse naše dijaštvo in vsi uslužbenci so se ude- ležili prvomajske parade z novim šolskim praporom na čelu. Dne 2. V. 1947 Tov. dr. ing. F. Kočevar predaval o problemih tekstilnih surovin v dobi prve petletke. Dne 8. V. 1947 Na predvečer Praznika zmage so nastopili naši dijaki kot fizkultumiki v večerni paradi. Dne 10. V. 1947 Tradicionalen sestanek absolventov in se- danjih dijakov Tekstilne šole. To pot je bil sestanek in družabni večer na Bledu. Dne 12. V. 1947 Obisk tehniške tekstilne šole iz Varaždina. — Pričetek zaključnih izpitov obiskovalcev večenih strokovnih tečajev. Izpiti so trajali tri dni. Dne 16. V. 1947 Obisk Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora. Dne 17. V. 1947 Odhod II. tkalskega letnika na veliko ekskurzijo po državi. Obiskali so tovarne v Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Zemunu, Paračinu, Leskovcu, Grdelici, Vučjem in v Skoplju. Dne 10. VI. 1947 Sprejemni izpiti za šolsko leto 1947-48. Dne 14. VI. 1947 Odhod prvih letnikov na taborjenje na Jezersko, kjer so v okviru delovne akcije pripravili drva za zimo (92 kub. metrov). Dne 23. VI. 1947 Pričetek završnih izpitov. Dne 26. VI. 1947 Pričetek normirskega tečaja bombažne tek- stilne industrije LRS. Dne 27. VI. 1947 Zaključna redovalna letna konferenca. Dne 28. VI. 1947 Zaključek šolskega let 1946-47. Tekom leta so šolo večkrat nadzorovali: načelnik za strokovne šole pri Komitetu za šole in znanost FLRJ tov. Maksej Stupica, načelnika oddelka za plan kadrov pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LRS tov. prof. Vladimir Premru in tov. ing. arch. Dragutin Fatur, inšpektor tov. prof. Mihajlo Presl, inšpektor za delo tov. Uroš Kukovec in ekipe Kontrolne in Planske komisije. Razen teh so šolo ponovno obiskali direktorji in profesorji tekstilnih šol iz drugih ljudskih republik ter funkcionarji zvezne in republiške Direkcije za tekstilno industrijo. V dobi poletnih šolskih počitnic bo vodil tov. ing. Jakob Mlakar strokovni tečaj v Škofjeloški predilnici, naš strok. učit. tov. Srečko Lenard bo poučeval v tečaju za učiteljstvo strok, nadaljevalnih šol v Ljubljani in naš strokovni učitelj tov. Lojze Batič bo vodil strokovna tečaja v tekstilni tovarni „Komuna“ v Zemunu in v tekstilni tovarni „Ukrina“ v Derventi. Poročilo o stanju učnih prostorov in pripomočkov Šola je imela doslej le dve predavalnici. Z raznimi prezidavami bo število učnih mest znatno povečano. Napori vodstva šole v smislu čim višje zadostitve učnih mest razvidni: 1. 1945-46 je bilo 48 učnih mest na 134.47 m2 1. 1946-47 je bilo 78 učnih mest na 187.97 m2 1. 1947-48 bo 134 učnih mest na 322.44 m2. V prihodnjem šolskem letu bo imela šola 4 predavalnice, kemični laboratorij, preizkuševalnico, skladišče preje in blaga, zbornico, 2 kabineta, knjižnico, dezinaterski atelje, 2 pisarni, prostore za služitelja in hišnico, mehanično pripravljalnico, ročno in mehanično tkalnico, predilnico, prostore za mojstre, dvoje velikih drvarnic in druge pritikline. Tudi prostornina šolskih delavnic se je tekom let znatno povečala, delno z najemom novih prostorov, delno radi graditve nove tkalnice. 1. 1945-46 so zavzemali delavniški prostori 258.30 m2 1. 1946-47 so zavzemali delavniški prostori 460.30 m2 1. 1947-48 bodo zavzemali delavniški prostori 982.30 m2. „Preizkuševališče za tekstilno industrijo“ je z odlokom Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS prešlo v sestav „Zavoda za industrijska raziskavanja“ v Ljubljani. Vendar bodo Pogled v šolsko tkalnico vsi aparati in vse laboratorijske potrebščine ostale začasno še v Kranju v okrilju in varstvu šole. Za filmski tisk ima šola potrebno mizo, stojala, sušilni aparat in več izdelanih šablon. Za razmnoževanje skript imamo najmodernejši električni razmnoževalni aparat. Strokovna knjižnica, ki je najbogatejša te vrste v državi, šteje blizu 500 znanstvenih knjig tekstilne panoge in 36 letnikov strokovnih tekstilnih revij. — V prihodnjem šolskem letu bosta osnovani še sindikalna in dijaška knjižnica. Prva bo vsebovala politično in gospodarsko literaturo, druga v glavnem beletristična dela. V ročni predilnici imamo 12 kolovratov, navijalo in več gra-daš. — V mehanični predilnici je sestav 5 predilskih strojev ter pripadajoči aparati. — V ročni tkalnici imamo snovalo, 19 statev, delno z listovkami ali z jacquardskimi stroji in statve za izdelavo vozlanih preprog. — V mehanični tkalnici imamo 28 statev raznih tipov, delno z listovkami ali z jacquardskimi stroji, snovalo, 5 navijalnih strojev, 2 prebijalna stroja, mehanični motovilnik, sukalni stroj, merilni stroj in druge priprave. Za montažo in popravilo strojev imamo potrebno orodje in stroje (stružnico, 2 vrtalna stroja i. pod.). Skupina dijakov in dijakinj v novih uniformah Mestni ljudski odbor v Kranju je odstopil šoli primemo zemljišče, na katerem gojimo v učne svrhe nekaj lanu, konoplje in bombaža. Vsa potrebna poljska dela opravi dijaštvo prostovoljno. Na stavbišču, na katerem smo zgradili lastno tkalnico, bomo uredili tudi fizkultuma igrišča in letno telovadišče. Šolska društva Učiteljstvo je organizirano v sindikalni grupi, ki je vezana na podružnico prosvetnih delavcev in nameščencev na tuk. ginmaziji. Dijaštvo je organizirano 100% v šolskem aktivu LMS, dalje v Pomladku Rdečega križa Slovenije in v Dijaški zadrugi, ki skrbi za ceneno nabavo šolskih potrebščin. Fizkultumo so povezani naši dijaki v šolskem fizkultumem aktivu, dalje so po večini člani planinske skupine tuk. fizkultumega okrožja in v sindikalnem fizkulturnem društvu „Udarnik“ v Kranju. Kot dobri fizkultumiki so dobili naši dijaki več pokalov in plaket ter veljajo splošno kot najboljši fizkulturniki v Kranju. Pri zadnjem lokalnem tekmovanju, katerega so se udeležili vsi tuk. fizkultumi aktivi iz tovarn, šol in društev, je postal naš šolski fizkulturni aktiv prvak v odbojki, balkanski štafeti in lahki atletiki ter zasedel drugo mesto v nogometu in pri plavanju. Na III. kongresu LMS v Ljubljani je bil naš dijaški aktiv na drugem mestu med pohvaljenimi šolami. Seznam in klasifikacija digaštva (Krepki tisk pomeni odličen, razprti tisk pa prav dober uspeh.) I. PREDILSKI LETNIK (razrednik ing. Mlakar Jakob, profesor) Izdelali so: Bajec Desan Bernik Stanko Dolenc Stanislav Dolinar Janez Fideršek Emil Horvat Bojan Jarc Jože Jeki Karl Lazarevič Branko Mertelj Stanko Močnik Bolfenk Pertot Boris Pirc Marjan Stančev Spiro Gligorov Stanonik Jože Strugar Jože Vidovič Gojko I. TKALSKI LETNIK (razrednik Srečko Lenard, strokovni učitelj) Izdelali so: Ahačič Rudolf Bernik Janja Brinar Anton Dobrila Dušan Iršič Franc Jenko Jana Jerše Franc Kacjan Maks Kafel Franc Karo Rosanda Lipovac Predrag Magister Drago Merjasec Stane Oblak Franc Pančur Franc Petek Miroslav Prah Mirko Rihter Franc Roškar Stanko Rojnik Jože Sojer Stanko Vever Marjan Gala Lavra Novak Branko Pokovec Dušan Vidic Marija Izstopil: Breznikar Ludvik II. TKALSKI LETNIK (razrednik Ivan Lampret, strokovni učitelj) Izdelali so: Babnik J an ez Bavdaž Anton Budič Vera Dolenc Mira Eržen Anton Inkret Božidar Janežič Zvonko Jelnikar Anton Karlovšek Milena Kenda Miran Kokol Sonja Kopač Jože Lobe Majda Matelič Anton Mlakar Janez Naglič Jelena Nebec Ivan Orehek Avgust Pavlič Jože Poljanšek Leopold Primožič Stane Smuk Andrej Svoljšak Matija Štefančič Ivan Štempihar Miloš Štiglic Franc Tavčar Minka Toporš Ivan Vidic Ivan Ziblar Janez Železnik Breda Železnik Nada Božnik Ivan Izstopili med letom: Magolič Miloš I. APRETERSKI LETNIK (razrednik dr. ing. Mirko Vajs, profesor) Izdelali so: Andromako Danijel Goltes Vladislav Hladnik Andrej Hrovat Ana Kenda Saša Martinič D joka Kem Ljubo Ludvig Elga Novak Janez Popravljalni izpit ima: Držaj Majda Po dovršenem II. letniku opravljajo absolventi završni izpit, s katerim naj pokažejo, koliko splošne in strokovne izobrazbe so si pridobili tekom študija. Izpit se deli v dva dela, pismeni in ustmeni. Pismeni izpit je iz treh nalog: iz slovenščine, iz dekompozicije in iz vezav. Ustni del izpita pa obsega: .tehnologijo predilstva in tkalstva, nauk o tekstilnih surovinah in apreturo, strojeslovje in mehaniko. Završni izpit za absolvente II. letnika v šolskem letu 1946-47 je bil določen: pismeni del za dne 23. in 24 junija 1947 ustni del za dne 25. in 26. junija 1947. Pismene naloge završnega izpita I. slovenščina (3 ure) Na izbiro so bile sledeče snovi: a) Važnost srednjetehniškega kadra, ki je produkciji najbližji. b) Moj osebni doprinos v naši prvi petletki. c) Soli v slovo, življenju v pozdrav! č) Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! d) Z znanjem bomo pregnali mračne sence preteklosti! e) S Titom v lepšo in srečnejšo bodočnost! f) Postati hočem mojster tehnike! g) Smrt fašizmu — svobodo Korošcem, Primorcem, Beneškim in Porabskim Slovencem! h) Lik novega človeka, ki ga hočemo ustvariti. i) Učili smo se, da bomo zdaj lahko učili druge. II. Vezave: (ure) Določene so bile štiri teme za štiri skupine: a) 1. Nariši mešani rips, mešani panama, desnosmemi keper na velikost 34/16, kljukasti keper 5,2; dvostopni keper, lomljeni keper v sosledju, lomljeni keper po sosledju na velikost 44/16 ter odstavljeni keper (skupina 4 niti); 2 2 4 4 2 2 2. Nariši popolno vzornico in rez trivotkovnega kalmuka: gornja vezava 8 vezni atlas srednja vezava cirkas spodnja vezava desnosmemi keper. 3. Nariši popolno vzornico ozko tkane široke tkanine v platnu: ___________________ 1______________ 4. Nariši rez in tolčenje trivotkovnega gobelina z obojestranskimi čistimi efekti. b) 1. Nariši mešani rips, mešani panama, desnosmemi veče-redni keper, koničasti keper na velikost 32/16, kljukasti keper 7,3; dvostopni keper, lomljeni keper v sosledju na velikost 40/16, odstavljeni keper (skupina 6 niti): 2 2 2 1 1 112 2 2 2. Nariši rez in popolno vzornico triosnovne tkanine: gornja vezava 8 vezni keper, srednja vezava cirkas, doljna vezava 4 vezni desnosmemi keper. 3. Nariši popolno vzornico ozko tkane široke tkanine v vezavi cirkas, v odprti tkanini neizpremenjena leva smer. 4. Nariši rez in tolmačenje 4 delne votle tkanine v platneni vezavi. c) 1. Nariši mešani rips, mešani panama, levosmemi večredni keper, koničasti keper na velikost 40/18, kljukasti keper 6,3; 4 stopni keper, lomljeni keper v sosledju, lomljeni keper po sosledju na velikost 40/18, odstavljeni keper (skupina 6 niti); 4 4 1 1 4 4 2. Nariši popolno vzornico in rez dvojne tkanine, obe vezavi v cirkasu leve smeri prevezani s padom vsake druge niti. 3. Nariši popolno vzornico in rez štruksa: 10 niti v rebru, vezava platno, tkanje 1 :1 2 niti med rebri, sosledje 12/4. 4. Nariši rez in tolčenje trivotkovnega kalmuka s 6 efekti. č) 1. Nariši mešani rips, mešani panama, levosmemi večredni keper, koničasti keper (sosledje 32/16); kljukasti keper 6,4; tristopni keper, lomljeni keper v sosledju, lomljeni keper po sosledju na velikost 40/16, odstavljeni keper (skupina 5 niti); 3 3 2 2 3 3 2. Nariši popolno vzornico in rez štruksa: 8 niti v rebru, 2 niti za poglobitev rebra, 2 polnilni niti, vezava platno, tkanje 2,2; sosledje 24/4. 3. Nariši popolno vzornico trojnate tkanine: osnovna a : b : c — 1 : 1 : 1 vezava platno. . i I 4. Rez in tolčenje petdelne votle tkanine. III. Dekompozicij a (5 ur). Kandidati so dobili pri žrebanju različne tkanine (pliše, gobeline, damaste, double, kalmuke itd.), po katerih so morali napraviti popolno dekompozicij o (vse preračune, celotno vzornico, prebijanje kart, shemo galiranja in reze). ZAVRŠNI IZPIT SO USPEŠNO OPRAVILI: (krepki tisk pomeni odlično, razprti pa prav dobro) 1. Babnik Janez z Gline pri Ljubljani, 2. Bavdaž Anton iz Škofje Loke, 3. Budič Vera iz Ljubljane, 4. Dolenc Mira iz Ljubljane, 5. Eržen Anton iz Sela pri Žirovnici, 6. Inkret Božidar iz Senkovega Tuma, 7. Janežič Zvonko z Bleda, 8. Jelnikar Anton iz Litije, 9. Karlovšek Milena iz Ljubljane, 10. Kenda Miran iz Radovljice, 11. Kokol Sonja iz Prevalj, 12. Kopač Jože od St. Jakoba ob Savi, 13. L o b e Majda iz Sente, 14. Matelič Anton z Vranskega, 15. Mlakar Janez iz Prihove pri Slov. Konjicah, 16. Naglič Jelena iz Ljubljane, 17. Neb e c Ivan iz Ljubljane, 18. Orehek Avgust iz Domžal, 1.9. Pavlič Jože iz Bohinjske Bistrice, 20. Poljanšek Leopold iz Ribnice, 21. Primožič Stane iz Železnikov, 22. Smuk Andrej iz Ljubljane, 23. Svoljšak Matija z Vira pri Domžalah, 24. Stefančič Ivan z Zidanega mosta, 25. Štempihar Miloš iz Ljubljane, 26. Štiglic Franc iz Rečice ob Savinji, 27. Tavčar Minka iz Zgornje Zadobrove. To por š Ivan iz Gorič, Vidic Ivan iz Ljubljane, 30. Ziblar Janez iz Tržiča, 31. Železnik Breda iz Zagorja ob Savi, 32. Železnik Nada iz Hrastnika. Večerni tečaji Za delavstvo tukajšnjih tekstilnih tovarn obstoje že od ustanovitve šole periodični večerni tečaji za teoretično izpopolnitev nekvalificiranih ali polkvalificiranih strokovnih kadrov. V tečaju poučujejo redni in honorarni predavatelji Državne tekstilne šole v Kranju. Minister za industrijo in rudarstvo LRS je izdal glede naših večernih tečajev dne 14. januarja 1947 pod štev. 559/1 sledeči odlok: „V sklopu Drž. tekstilne šole v Kranju se vršijo že od leta 1930 večerni tečaji za delavstvo tekstilnih tovarn v okraju. Po končanih tečajih se je izdajalo absolventom potrdila o posetu. Ker pa opravičuje rednost in periodičnost teh tečajev, kakor tudi obseg snovi, ki se jo predela v teh tečajih, da se obiskovalcem, ki se izkažejo, da so vsaj tri leta praktično delali kot strokovni delavci, bodisi v predilnici, tkalnici ali barvarni, omogoči priznanje pomočniške kvalifikacije, izdajamo v sporazumu z Ministrstvom za delo LRS naslednjo začasno rešitev: 1, Učne načrte za strokovne tečaje tekstilnih tovarn, ki jih je predložila Državna tekstilna šola v Kranju in po katerih se vršijo tudi večerni strokovni tečaji za delavce na tej šoli, odo-brujem začasno in do nadaljnega. 2. Priučenim delavcem tekstilnih tovarn v Kranju, ki pose-čajo 6 mesečne večerne tečaje, ki se vrše na Drž. tekstilni šoli v Kranju, se prizna uspešno opravljeni zaključni izpit na tečaju kot izpit za kvalificiranega delavca. 3. Da bo zadoščeno razpisu Zveznega ministrstva za delo o formiranju izpitnih komisij št. 2061 z dne 30. III. 1946., naj ravnateljstvo Državne tekstilne šole v Kranju, sklicujoč se na to rešitev povabi kot predsednika izpitne komisije k vsakokratnemu zaključnemu izpitu na teh tečajih, predstavnika ljudske oblasti, t. j. referenta za delovne odnose pri okrajnem odboru v Kranju, predstavnika sindikata tekstilnih delavcev kot člana komisije ter predstavnika podjetij kot zastopnika delodajalcev, ki naj poleg strokovnih izpraševalcev tvorijo komisijo in ki morajo podpisati izpričevalo o opravljenem izpitu.“ V smislu tega odloka, so se v dneh 12., 13. in 14. maja 1947 vršili zaključni izpiti, katerim so prisostvovali referent za delo pri tukajšnjem okrajnem ljudskem odboru tov. Jože Konc, tajnik Zveze tekstilnih delavcev in nameščencev tov. Ivo Galič, zastopnik tekstilnih podjetij ravnatelj Tovarne tiskanega blaga tov. Jože Aleš in celokupen predavateljski zbor. V šolskem letu 1946/47 so se vršili trije večerni tečaji: pre-dilski, tkalski in apretersko-barvarski. Sledi seznam obiskovalcev, krepko tiskani so zaključni izpit uspešno opravili: Predilci: Ambrožič Franc Bajželj Janez Borovnica Anton Beguš Franc Bizovičar Valentin Črnilec Vinko Ferdin Lado Fugina Ladislav Gašperlin Ludvik Hiti Ljubo Jereb Jože Kavčič Stanko Kejžar Janez Kramar Franc Leskovec Ignac Marinčič Jože Matelič Stane Oter Ivan Penko Stanislav Plahuta Alojz Rostohar Zvone S a d nvi k Ema Štular Janko Valant Stefan _ Valter Peter Zakrajšek Jože Zorko Milan Zupan Lovrenc Adamič Ivan Ajdovec Stefan Aleksič Drago B i z aj Ervin Bizaj Sonja Bogataj Bojan Bogataj Franc Brezar Leon Čadež Pavel Debevc Franc Draksler Pavel Dodič Alojz Eljan Jože Fiat Viktor Gašperlin Jožef Gorjanc Franc Jakšič Jakov Jerala Vojteh Kavčič Franc Kimovec Anton Klemenc Ana Knific Franc Koler Silvo Kopač Ivan Kopač Slavka Apreterji- Belčič Franc Čadež Franc Česen Stane Fermentin Franc Gasser Viktorija Humsky Vjekoslav Jenko Janez Kisovar Anton Kolarič Dora Križnar Alojz Košnik Anton Košnik Nežka Lebar Franc Lotrič Ivan Parteli Draga Peneš Vladimir Pogačnik Marica Primožič Sonja Rejc Andrej Robida Štefan Rozman Karel Sire Franc Snedic Jerca Snedec Franc Svetelj Franc Šilar Alojz Savinek Mihael Štebe Mihael Vedenik Robert Zagoričnik Franc Zdešar Marija Žbogar Miro Zerovnik Joža Zibert Stanislav Zun Franc barvarji: Ličen Edvard Lipovšek Otmar Matelič Darko Paškulin Peter Skok Ivan Snedic Alojz Smrdelj Vida Štular Janez Tac ar Franc Praktični tečaj Sola prireja tromesečrie dnevne tečaje za praktično tkalsko priučitev, ki da obiskovalcem toliko najnujnejšega znanja, da lahko dobe v tovarnah namestitev kot tkalci. — Tečaj se vrši v šolski tkalnici pod vodstvom naših delavniških mojstrov. V šolskem letu 1946/47 so praktični tkalski tečaj napravili sledeči: Ahačič Albina Lavrih Vera Ažman Štefanija Leber Zlata Brence Ivanka Mesarič Angela Brezar Jožefa Pavlin Anica Čarman Dolores Pipan Marija Drinovec Anica Pogačar Slava Deržaj Majda Prestnik Marijan Gantar Majda Sekne Angela Gartnar Marija Sekne Marija Gašperček Ivanka Slabe Milena Grabec Anton Sorčan Marija Hrovat Ana Stare Regina Jelenko Stanka Stopar Marija Justin Ivanka Senk Stanislava Kenda Saša Škrbec Viktorija Kmetič Lojze Torkar Vida Konjar Marija Toporš Ivan Košnik Ivanka Vidic Silva Košnik Marija Zore Slavka Kristan Ivanka 2un Miha Pričetek šolskega leta 1947/48 Dne 29. in 30. avgusta 1947 se bodo vršili popravljalni razredni in dodatni sprejemni izpiti za one kandidate, ki so bili dne 10. junija t. 1. zadržani zaradi dela na Mladinski progi, zaradi vojaške službe ali zaradi kakih drugih vzrokov. V ponedeljek, 1. septembra 1947, prične novo šolsko leto; ta dan morajo priti vsi sprejeti kandidati in lanskoletni dijaki prvih letnikov k vpisu. Novi dijaki naj imajo s seboj vse osebne dokumente, v kolikor jih niso že oddali ob sprejemnem izpitu. S seboj naj prinesejo tudi svojo fotografijo v veliksti 5X6 cm, delovno obleko, pisalne in risalne potrebščine ter din 100.— za kavcijo in din 100.— za tiskovine itd. Razen tega naj imajo s seboj tudi primemo vsoto za nakup šolskih knjig in zvezkov (cca din 800.— do 1000.—). Ker je v Kranju zelo občutna stanovanjska stiska, priporočamo kandidatom, da si stanovanje pravočasno oskrbe. Tudi zaradi hrane se je treba prej pozanimati. Šola, žal, zaenkrat nima internata; zato si mora vsak dijak sam preskrbeti stanovanje i. pod. Po pričetku rednega pouka izostanki zaradi iskanja stanovanja i. pod. ne bodo opravičljivi. Na to pravočasno opozarjamo. Ne priporočamo vsakodnevnih voženj z vlakom; dijaštvo naj stanuje v Kranju ali neposredni okolici. Študij na šoli je celodneven in zelo naporen; zato je nujno imeti stanovanje v Kranju. Priporočljivo je imeti odejo in posteljnino s seboj. Lanskoletni dijaki naj prineso k vpisu spričevalo I. letnika, spričevalo in referat o počitniški praksi ter din 50.— dodatne kavcije in din 50.— dodatno za tiskovine. V Motiv s šolskega prapora PREDILSKI ODSEK UČNI DRŽ. TEKSTILNE Predmeti I. LETNIK II. LETNIK l. sem. | 2. sem. i. sem. | 2. sem. Splošni: Slovenščina 2 2 2 2 Ruščina 2 2 2 2 Zgodovina in ustava FLRJ . 2 2 2 2 Higiena in varnostne uredbe — — 2 Matematika 3 3 Fizika 2 _ Obča kemija . 2 — Strojništvo in tehnično risanje . 2 2 2 Elektrotehnika — — 2 Vlaknine, preje, preizkušnje . Organ, proizvodnje, obratno knjigo- 2 2 2 2 vodstvo, normiranje — 2 2 Fizkultura 2 2 2 2 1 Strokovni: Obče iz predilstva 2 2 Enciklopedija tkalstva .... 2 2 Enciklopedija kemične tehnologije . — 2 Specialno predilstvo . 5 2 8 8 Praktični pouk v delavnicah . 18 18 20 2j Tedensko | ARRETEKSKI ODSEK 44 | 44 44 44 1 Predmeti I. LETNIK II. LETNIK 1. sem. | 2. sem. 1. sem. i 2. sem. Splošni: Slovenščina .... 2 2 2 2 Ruščina 2 2 2 2 Zgodovina in ustava FLRJ . 2 2 2 2 Higiena in varnostne uredbe 2 Matematika 3 3 — I Fizika ... .... 2 _ Obča kemija 2 1 Strojništvo in tehnično risanje . 2 2 2 Elektrotehnika 2 Vlaknine, preje, preizkušnje . 2 2 2 2 Organ, proizvodnje, obratno knjigo- vodstvo, normiranje .... 2 2 Fizkultura 2 2 2 2 Strokovni: Kemija .... 2 Enciklopedija tkalstva .... 2 2 Enciklopedija predilstva .... 2 Tkaninoznanstvo .... 2 Kemična henologija . ■ 5 6 6 Mehanične tehnologije apreture 1 2 4 4 Analitska kemija 4 2 Praktični pouk v delavnici . 20 16 lb 16 Tedensko 44 j 44 44 | 44 NAČRT ŠOLE V KRANJU TKALSKI ODSEK Predmeti I. I.ETNIK II. LETKIK 1. aem. 2. sem. 1. sem. 2. sem. Splošni: Slovenščina 2 0 2 2 Ruščina 2 2 2 2 Zgodovina in ustava FLRJ . 2 2 2 2 Higiena in varnostne uredbe — — — 2 Matematika 3 3 — Fizika 2 — — ■ — Obča kemija 2 — — — Strojništvo in tehnično risanje . 2 2 2 - Elektrotehnika — — — 2 Vlaknine, preje, preizkušnje . 2 2 2 2 Organ, proizvodnje, obratno knjigovodstvo, normiranje .... _ 2 2 Fizkultura 2 2 2 2 Strokovni: Enciklopedija predilstva .... 2 Enciklopedija kemične tehnologije . — 2 — — Vezave 4 4 4 4 Dekompozicija — 4 4 4 Tkaninoznanstvo 3 — — — Deziniranje .... 2 2 2 — Patroniran j e — 2 2 2 Tehnologija tkalstva 2 3 6 6 Praktični pouk v delavnici . 12 2 12 16 Tedensko 44 44 44 44 PLETILSKI ODSEK Predmeti I. LETNIK II. LETNIK 1. sefft. 2. sem. 1. sem. 2. sem. Splošni: Slovenščina 2 2 2 2 Ruščina 2 2 2 2 Zgodovina in ustava FLRJ . 2 2 2 2 Higiena in varnostne uredbe — — — 2 Matematika 3 3 — — Fizika 2 — — — Obča kemija 2 — — — . Strojništvo in tehnično risanje . 2 2 2 — Elektrotehnika — — — 2 Vlaknine, preje, preizkušnje . 2 2 2 2 Organ, proizvodnje, obratno knjigo- vodstvo, normiranje .... — — 2 2 Fizkultura 2 2 2 2 Strokovni: Enciklopedija predilstva in tkalstva — 2 - Enciklopedija kemične tehnologije . — — 2 Tehnologija pletilstva .... 3 4 4 4 Plet.lske vezave in patroniranje 6 5 6 6 Dekompozicija — 2 2 2 Praktični pouk v delavnicah . 16 16 16 16 Tedensko 44 44 44 44 Tiskarna Sava v Kranju 2002 47 Z VZTRAJNIM UČENJEM BOMO P R E G N ALI TEMO HOČEMO POSTATI MOJSTRI TEHNIKE LENIN JE LJUBIL MLADINO, KER JE VEROVAL V NJENO BODOČNOST V ZNANJU JE MOČ IN ZMAGA TITO JE DEJAL, DA JE MLADINA NAJDRAGOCENEJŠE KAR PREMORE NAŠA DEŽELA DELU ČAST IN OBLAST TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, ZAVZETI MORAMO TRDNJAVO „ZNANJE“ VSE ZA NAŠO PRVO PETLETKO OBLJUBLJAMO, DASE BOMO UČILI, UČILI IN ŠE UČILI