LETO VI / ŠTEVILKA 26 KRANJ, DNE 27. JUNIJA ,1963. GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK ; UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-rT2 n?~ ZK! \cnda|r hi razprava dobila ^ ^ |g.ovorila tov stare m rabi zadržati malo dalj in na cesto pa popolnoma napačno vse zgoraj naštete pojave v aft^jn članov ZK na vse te osebni značaj. Arh. "cian delovnega oredsed- žalost ugotoviti, da je pomanj- zunanjepolitično orientacijo — kranjskih organizacijah in jas- na udeležba - Majh živahna razprava Vcč skrbi za zunanji izgled hohe - Česa so Urili prosvetni delavci? Govora je bilo še o Šolskih uspehih, bolje rečeno neuspehih, ob zaključku šolskega leva. Vprašanje je, če drži, kar so ugotovili volivci, namreč, da so slabih ocen krivi profesorji Res žalostno je, da se je zbora volivcev 3. terena v škofji Loki, ki je bil te dni, Udeležite) le kakih 30 volivcev. Zato je kar prav, da je majhno udeležbo odtehtala živahna in razmeroma plodna diskusija o vseh najvažnejših gospodarskih problemih škofje Loke. Po poročilu zastopnika LO- MO o katerem ne bom po- tw slabi učni nač^ g Gćivi_ feohneje pisal, ker se je di- deno pritoffnitvijo učiteljev in akusija dotaknila vsega važ- profesorjcv v društva se bo n.jš.ga v njegovem poročilu, družtveno dei0 sioeT izboljšalo, so dobili besedo volivci. Marsi- kaj so vedeli povedani, vendar so se najdlje zadržali pri stanovanj sikern. vprašanju, ki je v Škofji Loki še toliko bolj pereče, ker so sedanja stanovanja večidel skrajno nezdrava, Arh. član delovnega predsed- žalost ugotoviti, stva tov. ščavničair je predla- kljiva, da pri prenekaterih to- (saj so ugotovili, da nekateii no začrtal novo pot, nov na-gal naj bi sprejeli nekaj skle- vaaiših m tiste prave, zavestne komunisti ne čitajo niti časo- čin borbe komunistov za do-pov, kar pa je aktiv zavrnil, discipline, ki bi morala biti bi- pisa), potem Bfa čudno, da de- končno zmago socialističnih češ' da so zaključki nepotreb- stvena odlika vsakega komu- lavski Kranj ni delavski. Po- odnosov pii nas. ni, ker so posamezni referati rAsta. Mnogo je med komuni- tem tudi edino logičen zaklju- v ratzpravi &0 tovariši zelo dovolj ostro začrtali smer bo- sti tudi idejnih nejasnosti (kot ček: tako ne moremo naprej! is.kreno analizirali vse slabe diočega dela. Taki in podobni da marksizma sploh ne ibi bi- Na posvetovanju kranjskih strani svojih organizacij (na sestanki aktiva članov ZK je- lo!), tako da često v javnem komunistov, ki je bilo v pone- konferenci se je namreč raz-seniške Železarne bodo kolek- življenju komunisti ne najde- deljek v Sindikalnem domu, je pravljalo predvsem o negativ-ttvu prav gotovo mnogo poma- jo skupnega jezika. Premajh- okrog 120 prisotnih komuni- nih pojavih v organizacijah gali. na razgledanost jih mnogo- stov iz vseh terenskih in to- ZK g čemer pa seveda ni re. čeno, da nimajo pokazati nič pozitivnega). Tovariš iz »In-teksa« je n. pr. povedal, da v njihovi tovarni več kot polovica komunistov ne ttta dnevnega časopisja. Precej se je govorilo tudi o nezdravih odnosih v družinah posameznih komunistov. Na terenu Rupa daje n. pr. mož — »komunist« ženi s 3 otroki mesečno 3.000 Prekoračeni plačni skladi... Razvoj družbene delavnosti -Mehanizacija kmetijstva - Osamljenost delavskih svetov Konferenca SZDL radovlji- Po poročilih in razpravah so- drugačne rezultate, kakor so škega okraja, ki je bila na Je- deč, bodo morali člani in or- jih pričakovali. Vzrokov za tako stanje je vendar pa to gotovo ne bo senicah, j,e obravnavala vrsto ganizacije SZDL radovljiškega vplivalo na šolske uspehe, ka- probI)emov in vprašanj, anali- okraja kljub doseženim uspe- več. Vrsta nalog na pitmer še dinarjev. Razpravljali so moi kor so naivno mislili nekateri zirala dosedanje delo političnih hom izboljšati svoje deiio. Po- ni izvršena. Samoupravljanj- ° gospodarskem kriminalu v volivci. Drži, da pasivnosit pe- k,n družbenih organizacij ter stati Ibodo morali transmisija nt postalo stvar kolektivov, naših podjetjih in ugotovili, da. dagogov v izvenšolskcm deilu sprejela pomembne zaključke, vsega družbenega in poetične- marveč so ostali delavski sveti so prav komunisti v dokajsnji vzbuja pri starših nezaupanje Postavila je 3 komisije: Komi- ga življenja na področju okra- osamljeni. To je zlasti videti meri krivi, da gospodarski kit- brez sonca in potrebne svetlo- vendar ni treba pred otroki iz- si jo za (telesno vzgojna vpraša- ja. Konferenca je ugotovila, da pri kolektivih jeseniške žele- mmal v naših podjetjih nara- be. ražati tega, kar se na žalost nja, za AFz »;n komisijo za so člani SZDL vzlic nekaterim zarne, v »Verigi« v Lescah« in šča. V posameznih podjetjih so tj agitacijo in propagando. PolfedelsUe lekarne Kmečke zadruge posvečajo vedno več pozornosti sadjarstvu, ki je bilo zadnja leta precej zanemarjeno. Pit Okrajni zadružni zvezi v Kranju je bil za sadjarstvo, ki šteje i20 članov — predstavnikov sadjarskih odsekov kmečkih zadrug- Odbor" kljulb škropilnicam in zaščit- Tovarna kemičnih izdelkov Letos je LOMO določil 20 pogosto dogaja milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskega bloka z 12 stanovanji, ki bo verjetno šele prihodnje leto dograjen. Stanovanjska kriza torej letos ne bo nšena.še toliko manj zato, ker Narodna banka letos ne razpolaga z zadostnim*, sredstvi za kreditiranje delavcem''.n < ries,,,ieei.l kis, hočejo zi- u m>vl odb()r «.Mi lastne h».se. Zato je nujno, ^ ^ J „ vanje svojih lit.š. Po "•gol ovitvah volivoev 00 naj-*Q(abše v(zdržovane tiste h jih upravlja občina. Nekaj teh hiš bo v kratkem Oapro "" ^»«~^- — - ne«, ki jih bodo vodili stro *l\,V7,,a,r -i" voirj'Citnio, '•••''V.r;/:1 ur"^ h XK • V 1 o kovn jak i . agronomi. Te trgo- ma jih bodo mogli novi lastni- sadnega drevja. AJccija je po- J™ askrbovdn kmete v f.j « m .MKMabljati, ne da. 1»'- ^ .^^nl^ -"»i " « L o bi porabili ,>,,,,,( denarja za razpolagajo z 42 ••»««• r;iLsUlirLskilI11 boleznim. lNv, ,,'V.""n"|S:1 '"•'trilvlskropilnu-anu, S jh pa. s do- (,vonmo ^ ^ pf>dročju VoUvai so predla,,,!.., naj bi >>>J«>; tako bo imriiiv,»k. za- kninjsko Qkr c iadružne ^-1, za vzdrževanje nekaterih ^"ga vsaj po eno skrop.1 n « o taka poslovalni- prevzela trgovska podjetja, S1;|I,° l»a Je uspelo poletno ^ *■ ^ imajo v njih lokale. Mnenja kropljenje, ker »o kmetje, ki ' . ' o te,,,'.,;,, bik, .leljena Očitno '■'■-> navajeni poletnega skrop- Dež< vno in sorazmerno hlad- < l>a je, da bo treba v kratkem Ijonja, pokazali premalo zani- "o vreme je letos poleti precej gZDL do f;.-ll?.benih organiza. ^kaj ukreniti, da se prepreci manja zanj. Delno pa je slabo omejuc^ \.»'vanjo kolo- ((j in dlllz]>on,,o-;) življenja na- napakam in pomanjkljivostim v »Plamenu» v Kropu, čeprav pit tatvini zasačili celo »kopni pravi j eni nadaljevati pot so- je bil marsikdo mnenja, da je munista«. Še bolj žalostno pa cialistične izgradnje. Vse obči- prav v teh kolektivih delavsko je, da so komunisti, ko so prene, razen občin Črnivec in Pod- upravljanje najbolj razvito. Po- tresali tak primer, še pomiš-na/rt, kjer ni pogojev, so raz- sebne težave v podjetjih pred- ljali, ali naj tega člana izključile močno gospodarsko dejav- stavlja tarifna politika in ured- L» j0 ^ organizacije ali ne. nost. Razgibalo se je kulturno- ba o davku na plačnu sklad, _ , . prosvetno življenje v Gorjah, pri čemer je še vedno mnogo čeprav bl al blU vsaKe Jesenicah in Kranjski gori. In- nejasnosti. Bilance kažejo, da "}u „komunvstqu J.fen p0^n d atrijska proizvodnja stalno so bili plačni skladi dejansko u^dbe ° obdavčitvi presežka nlm kemičnim sredstvom, ki narašča, kmetijske zadruge pa, prekoračeni in znaša razmerje placnega sklada, se še danes so bila ves čas trna razpolago, še bolj čutijo potrebo po raz- med porastom proizvodnje in dogaja (Iskra, 1B1 aa Komu-uničili velik del sadnega pri- voju kmetijstva. V preteklem prekoračenjem placnega skla- nisti, ko gre za dobiceii, po-delka letu so začeli kmetijstvo meha- da 102 : 111 v okrajnem meri- stanejo navadni »kruhoborci«. ni/irati in obnavljati planinske Ini, kar je prav gotovo negati- V trgovinah so lansko leto tri- vem pojav- krat delili dobiček, letos pa je Kljub temu da je kojiferen- v mnogih podjetjih revizija ima nalogo po vseh zadrugah------------------------- nnAnJl«. organizirati sadjarske odseke 1?°^ U Šabca ^ ** letos P in jih usposobiti za samostoj- V° v'st>J tu"Z!lvl. °tlPna 'jaKo Gospodarska .struktura ra- ca osvetlila v glavnem nega- pokazala, da imajo »na zalogi« no delovanje«. Ta odbor je or- mienovane •poijcie.siKe leicar- dovljiškega okraja je označena tivne plati dela SZDL , je bil spet za pol drugo plačo do kot pretežno industn.jska, za- končni rezultat pozitiven. Sp.-_ bička- Vendar niki'.'r ni lulo i adi tega se tudi družbeno in jeti sklepi bodo socialistično komunista, ki bi se vprašal od ]K.l;!ično življenje naslanja demokracijo še bolj razširili ».n kod ta denar in končno, če je predvsem na razvoj delavske, uveiljavili ter pritegni.".*, ljudi ga upravljanja in na razvoj komun. Prav v tem pa 'je v zadnjem času opaziti nekak zastoj, tako da niso izkoristili vseh možnosti razvoja družbenega upravljanja. Odnos organizacij k odločanju o pra vijanju. družbenem u- I*ropadianje hiš na Clavnemitr- vreme vplivalo, da akcija ni radskega hrošča Le-ta se i.u lh . niepravden ja^ju a JTU. ftkotja Loka se ponaša, da >>ila množično izvršena.. Zaradi pojavil v tolikšni množini kot a. „„ J«,i„.. g «un,t1('no mesto, venda,; pa tega bo po vsej verjetnositi le ^J^Z^S^ ' Lo^anl le preradi, pozabljajo, tos ^ precejšen odstotek *ievi^ pa v^o di nekaterih aktivistov politič- h Ja jim'nalaga ta naziv poleg sadja. Mcrlup ali hrastavost in ^ nrosc razsni, z.ito je po- n^ 0 mač_ tek6( da ^ (njur.i postregel ru je Ludvik Virnik s prepreč- ^ ^ Odveč mi je in ni piscem odgovora. Sicer pa smo nedvomno ena največjih zna- njem. Postavljen bo namreč v ^^^^^^^oS ^ sem izzvan na imeli v Ljubljani priliko vide- menitosti v Kranju. Dokončna pergolo (senčnico). Viden bo JJg™* « Sjlbaio^ ?^or. Vendar mislim, daje ti nekaj predstav beograjske ureditev Prešernovega gaja pa le del zgradbe z izložbo in vi- Kiosk ob Prešernovem gaju Grob Franceta Prešerna je Kiosk bo ves pokrit z zele. kot odgovor na »Drugo plat kinoteke in smo si tako vsaj ložbenih aranžeriev te" nuntt, mu bo dala še večjo privlač- trino. Tako bo lepo zaključe- S predajo spomenika v var- zvona« treba vendarle poka- kVniPv nnsT^Sviiv tm^I nost val prostor pred Prešernovim stvo občinskemu ljudskemu od- zati »pravo plat zvona«. . Jf .. ™aZ repuouKe. mea ■ ... . . ffaiem in tvoril prehod med ga- boru so člani ZB na Jezerskem Ne mislim nikomur soliti njimi jih bo največ iz Ljub- Toda posamezni obiskovalci s^J^" VUIU v fe ljane in Kranja, nadalje bodo so pogrešali v bližini lokal, kjer 3^m m sol°- slovesnost zaključili Mestni odbor SZDL rešuje problem telesne vzgoje prispeli tekmovalci iz Maribo- ti lahko kupili razglednice, se ra, Trbovelj in verjetno tudi iz vpisali v spominsko knjigo in drugih krajev. dobili najpotrebnejše informa- Kako veliko je zanimanje za cije- Ljudski odbor bo rešil ta to tekmovanje, dokazuje dej- problem s postavitvijo ličnega stvo, da je 48 večjih izložb v kioska ob Gregorčljčevi .cesti Kranju že rezerviranih za tek- na vogalu šolskega vrta, tik dje in mladina od nekdaj mno- izločiti vse tiste kvarne ele- movanje (označene so s poseb- gaja. V zgradbi bo trafika z žično gojili šport. JeserJiški te- mente, ki kakorkoli zavirajo In nimi napisi). Naročila so jih izložbo in vitrino. Priključena lovadci, smučarji in alpinisti hromijo telesnovzgojno delo. večidel trgovska podjetja iz samska soba bo omogočila, da so nekoč prednjačili. Veselje je Prav v tem industrijskem re. Kranja, nadalje razne tovarne, bo trafikant obenem čuvaj ga- bilo gledati mogočne telesno- virju so vsi pogoji za pozitiv- __ja. vzgojne in športne prireditve, no športno rast. Treba pa je Kot vsaka zgradba, tako bo na katerih so Jeseničani do- delo v »Svobodi«, »Partizanu , imel tudi ta kiosk sanitarne segali \idne in ca.sl.ne rezul- »Gregorčiču« in v drugih šport- prostore, s to razliko, da bodo tate. Podobno je bilo na rnno- nih organizacijah koordinirati, javnosti. dostopni, ie sama gib mednarodnih tekmovanjih. Jeseniški kovinarji so spo- gradnja kaže, da zavzemajo Danes pa so uspehi sad neor- sobni ta načrt uresničiti. Priprijeti za pameti, saj odgovorni vedo o tem prav gotovo več kot jaz. delno ustvarili sliko o njenem repertoarju Torej, naj se pi3ci članka ne sklicujejo na beograjsko kinoteko, marveč naj se raje od Poljedelske lekarne (Nadaljevanje s 1. strani) Toda spet moram ugotoviti, da nje učijo. Ugovor, da Ljublja- filmi, ki smo jih bili deležni na nima takih filmov kot beo. na »študijskih« predstavah v grajska kinoteka, ljubljansko Kranju, za kinoteko res niso kinoteko ne opravičuje. Ce ta- , primerni Predvajanje takih kih filmov ni, potem tudi pred- Na Jesenicah so delovni hu- ter iz vrst aktivnih športnikov , . . * J ... "r" K , . _ * T. .v.rr, m*i_ \*JL.___„i„ filmov kot je »žena mojih stav ni treba, če je ljubljanska sanj« pod firmo kinoteke, ni publika »pravilno ocenila« »Že- po mojem mnenju nič drugega no mojih sanj«, za mene s tem kot profaniranje te institucije, film na kvaliteti ni niti naj- Namen filmskega arhiva jo manj pridobil, hraniti in predvajati stara in Prav tako rad verjamem za razvoj filma res pomembna sekciji filmskega arhiva, da po dela. Pomembna za tehnični zadnji polomiji z nemškim fil- razvoj ali pa enkratne umetni- mom »La Paloma« ne bodo ne velikih igralcev in režiser- več tvegali takih in podobnih jev. Tako je povsod v svetu ih .kinotečnih« predstav v Kra- tako bi moralo biti tudi p:i nju. če pa sem tudi jaz s svo- na.s. Ne vem, kam bi prišli jim člankom pripomogel, dia. filmski arhivi, če bi hranili v takšnih »študijskih« predstav trebno takoj pričeti s škroplje njem krompirja. Napačno je sanitarni prostori le manjši del ganiziranega in kampanjskega pravljeni so sami stališče nekaterih kmetov, ki zgradbe »-n so skrbno zakriti, udejstvovanja redkih posamez- delo in uspešno rešiti fina n en i mislijo, da zaradi malega šte- tako da je govorjenje o smrd- nikov. Da bi so stanje izbolj- in gospodarske probleme, povila zajedavca letos škroplje- ljivem javnem stranišču preti- šalo, je bilo že veliko storje- treibna bi jim bila v večji mer.i svojih predalih vse, kar je bilo v Kranju ne bo več potem sem nje ni potrebno. Lep. dnevi bo- rano, če ne zlonamerno. Na- nega, še več pa je bilo besed, le moralna podpora odgovor- ^j'l^U pometega, študirati svoj namen (vsaj delno) dose-do tako pospeftli razvoj kolo- sprotno, ker bodo sanitarni vendar vse to ni rodilo takih nih forumov, jki so dolžni skr- razvoj filma na takšni roni, oi geh . radskega hrošča, da ga kasneje prostori v novi zgradbi dostop- rezultatov, kakor smo jih pri- beti za napredek in zdravo bilo isto, kot če t>i literarni Malo več morale, malo več ne bo mogoče uničiti! ni tudi: otrokom, ki se igrajo čakovail. rast telesne vzgoje na Jeseni- zgodovinar študiral razvoj li- čuta odgovornosti do ol^činstva Trenutno grozi krompirju na šolskem vrtu, bo odstra- Takoj ko je bil konstituiran cah. terature na podlagi »Grofice in do samega sebe ibi prav za-največja nevarnost zaradi pre- njena začasna koliba, ki je do- novi mestni odbor S09DL pod Smotrno in vztrajno delo bo beračice« ah »Luciferja«. res ne škodilo. Bolje bi bilo, obilnega dežja. Plesnoba aH; slej služila temu namenu. Iz predsedstvom tov. Arha, ja prav gotovo jeseniške fizkul- Pisci »Druge plati« se skli- da bi naravnost priznali, da rja je ponekod krompir že na- vzgojnih in higienskih ozirov pričel reševati tudi športne turndke kmalu uvrstilo na ono cujejo v svojem članku na gre samo za denar, ne pa, da čela. Zato je nujno, da letos- je gotovo dobro, da ne bo več probleme. Treba bo pregledati vidno mesto v Sloveniji in dr- beograjsko kinoteko. Čudim se, ^ skušajo oprati s takšnim od-nje škropljenje proti kolora- postajanja ob plotovih in skri- vodstva telesnovzgojnih in žavd, ki jim gre in ki ga Je- da so za piime. vzeli prav njo. govorom in »pojasnilom«, dairju in plesnobi združimo. vanja v Prešernovem gaju... športnih organizacij in iz njih seničani hočejo dosegi. Morda ne vedo, ali pa mislijo, D. 12 Franc Štefe - Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA Ker kljuti v^er.u te orju oku a or ni mo-■_m I zlomili Odpora V našem ljudstvu, še manj pa njegove oliorožene pesti, partizanov, se je zatekel k novemu sredstvu. I/, domačin izdajalcev in gestapovskih agentov je organi ziral lako imenovano pomožno policijo rmtrgance. Ti so se kol domačini, posebno skraja. preoblačili v partizanske obleke in se predstavljali našim ljudem za partizane. Tako so hoteli odkriti vse tiste, ki sodelujejo s partizani, v kolikor jim pa to ne bi uspelo, naj bi med prehi\alstvom širili vsaj nezaupanje v partizane \a isti način BO skušali zavesti tudi manjše skupine partizanov in jih nato zahrbtno pobili /a uspešnejše delovanje teh banditskih grup je (ie slapo kaj rad rekriitiral tudi poedine partizanske dezerter je, ki so že toliko propadli, da zanje ni bilo poti nazaj. Najprej so se pojavili raztrganci v kam niškem predelu, kjer sla jih vodila znana ianlčarja Martin Crnugelj i/. Črnuč in Dušan Januš iz Domžal Od tod so se kaj kmalu razširili v Kranj, na Jesenice, kasneje pa tudi v nekatere manjše kraje. V Kranju je raztrgance skraja vodil gestapovski plačanec Koborse? i/ Brnikov, nato pa Miha Perko partizanski dezerter Toda ta BestapOVSka metoda je bila kaj hitro razkrinkana in kompromitirana. Partizani so prebivalstva takoj seznanili z novo policijsko metodo Gestapa in ljudstvo opozorili, naj ne verjame nikomur, ki ga osebno ne pozna, še manj pa da v takih primerih nudi kakršnokoli pomoč, bodisi v hrani ali zavetišču. Večjim skupinam partizanov raz trganci niso bili nevarni, ker so se jim sami umikati, dosti previdnejše s<» morale postali manjše skupine, zlasti pa posamezniki, kurirji in terenci. Ljudstvo je v Idi izrodkih samo spoznalo ves gnus in zločin domačih izdajalcev, ki so se udinjali tujemu gospodarju Ker v ta Sredstva še niso prinesla za- dovol j i v < • jših uspehov, partizanstvo pa se je vsak dan bolj širilo, je pričel okupator že v juliju pripravljati šfrokopotezno ofenzivo Po dogovoru so ofenzivo pripravljali skupno z Italijani, v upanju, da še poleti partizan stvo po vsej Sloveniji zatro V ta namen so zbrali Italijani na Dolenjskem ogromno vojsko, opremljeno s tanki in letali, Nemci pa za napad na Gorenjskem !20.0(K) mož. Ofen živo so pričeli istočasno in je trajala z. ne zmanjšano srditostjo \\ mesece. Poleg vojske so Nemci vključili v to akcijo tudi ves policijski in politični aparat, vse do zadnjega izdajalca in aemčurja. V iako situacijo vpade na Gorenjskem tudi pohod II. grupe odredov, ki jo hotela preko dolenjske na Štajersko, da bi še lam pospešila vstajo Zaradi takega trenutnega stanja na Gorenjskem je imela ll grupa izredne težave pri pohodu. Njenega pri- hoda na Gorenjsko, Še posebej pa nevarnosti, da ponese ll grupa ogenj revolucionarnega upora na Štajersko, se je okupator nadvse dobro zavedal. Zaradi tega j€ svoj napad še stopnjeval. Računal je, da je Laže opravili z drUSO grupo sedaj, ko je na poti, kot pa kasneje, ko \vo na cilju. Partizane 1. in II. grupe odredov, ki sta se sedaj skup no borili, je več mescev nepretrgoma na skakovalo najmanj 20.000mož izbrane Hitler- Selili so družine .. • jev« policije, do zob oborožene z najboljšim Orožjem, z vsemi tehničnimi in piopa^an dniini sredstvi Kolikšen pomen je pripisoval okupator ofenzivi, je videti tudi po tem, da je prevzel VOdstVO napada posehen Hitlerja odposlanec, ki Je prišel tedaj iz Berlina,. Najprej, sredi julija, j€ sovražnik vdrl v Poljansko in Selško dolino, kjer je tedaj že bila II. grupa, poleni pa je pričel načrtno oblegali prav vse hriboviie predele Gorenjske, od takratne nemško italijanske meje, poljanskih in selških hribov. Jelovice in bohinjskega kola, Mežaklje in Pokljuke, Karavank, Kamniškega hribovja pa vse tja do Štajerske, Na tisoče in tisoče okupatorjevih um/ se jo tedne in ledne zadrževalo pO enih in istih predelih, ludi takih, kamor . Partizanom, ki hi se prijavili, so obljubljali da se jim ne bo nič' zgodilo, da bOO» Gorenjsko osreči!! Itd. Niso pa pozabil" 'j' groziti, da bodo vse tiste, ki se ne predali, zdrobili v prah Partizani so V JJM dobi prestajali eno najtežjih |»in hrano. »Evropa« K R A1N J i IzkUakctH j* dtuštvam let vsetn ceu\. poslan* se fiti^taca delovni kolektiv kalita „tutora" ftoftf GLAS GORENJSKF g Elmer Rice: Zasanjana punčka Z domišlijskimi prigodami zasanjane punčke nam je Prešernovo gledališče letos predstavilo še enega ameriškega dramskega pisatelja, avtorja, pri katerem najprej opazimo, kako temeljito in do podrobnosti obvlada svoj metier- Prav gotovo ni zgolj slučaj, da po večini ti uspešni anglosaksonski dramatiki niso le pisatelji, temveč tudi insoenatorji svojih del, ki niso z gledališkim svetom nič manj tesno povezani, kot veliki miojstri renesanse. Elmer Rice je sodelavec in režiser »Gledališča avtorjev«. Gielgund dela v dramskem oddelku Bibi£ija, Priestlev kaže, da je bil v svaštvu s potujočo igralsko družino. Norman Krasna je solastnik neodvisnega filmskega podjetja v Holly-vvoodu, — SKratka sami ljudje, ki tiče do komolcev v šminki. Prav dejstvo, da dramsko u-stvarjanje tem pisateljem ni slavnostni opravek, pri katerem se kot d'Annunzio oblečeš v težko črno svilo, temveč vsakdanje pehanje in ubadanje, jim daje blestečo tehnično popolnost pa tudi pogum za revolucionarni3* eksptrji montiranje z igralskimi, režijskimi in scenskimi elementi, pii čemer drobe zidove konvencionalne drame in šablonskega odira. V »Zasanjani punčki« Elmer Rice ne razčlenjuje aktualnih tez in ne pasiljuje publike ~ lastnimi poklicnimi in socialnimi idejami, kot v svojih prejšnjih delih. Tokrat hoče le zabavati, sprostiti in razvedriti občinstvo, mimogrede pa se želi še prikupiti kdo ve kateri slavni igralki, saj je komedija kar vidno pisana na model, vsa od prve do zadnje .vrste ukrojena na mlado, šarmantno igralko, ki naj v svoji vlogi kar najbolj zablesti. Zato je v tej igri število sodelujočih precejšnje, vloga pa le ena- Vsi ostali so, kot je ugotovila zadovoljno in samozavestno kranjska protagonistinja, le »rekviziti«, tudi partner Clark Redfield, ki je potreben, ker pač ni ljubezenske piigode brez drugega. Pisatelj je svojo junakinjo zavaroval celo pred samovoljnimi posegi režiserja, saj so vse sanjske scene gledane skozi prizmo njene fantazije in morajo biti tako tudi projiici-rane. Treba ti je biti le na jasnem, da Georgina Allerton ndi ameriška pin up girl ali lepobedrna predvajalka oblek, katere fantazija se izživlja v svetu množične hollywoodske proizvodnje, temveč dekle z izobrazbo višje šole, ki je miselno in duhovno obtičala v literaturi devetnajstega stoletja in gleda v svet skozi očala sestre Bronte in podobnih pisateljic Ta svet romantike doživlja Georgina v svojih sanjarijah resno in natančno po predlogah svojih literarnih vzorov, vsa komičnost prizorov je le v tem, da so miselnost in občutja minulega stoletja transponirana v moderno dobo televizije in radijske psi- hoanalize. Odveč je torej, da ga ironizira še režiser, da ga, kot pri nas Radojevič, obarva s krvavo kapljajocim patosom čitalniškega igralstva in podloži, z »domisleki« podpriUičnih filmov izpred prve svetovne vojne. Prav tako ni v nekom-pneirani miselnosti romantike in njenem premočrtnem, psihološko nemotiviranem reševanju življenjskih problemov mesta za razrvane abstraktne scenske elemente. Scenograf je pri tem — razen v mehiškem prizoru — spustil iz rok lepo piiložnost za še krepkejše kontrastiranje obeh svetov- sa do časa zdrknila v izrazno krčevitost in je včasih zazve-nela disonanca, vendar je Georgina melodija v celoti pela toplo in prisrčno. Psihološko zarJjnivo je, da ji je najbolj uspel prizor s Handom, ko skuša z očarujoče naivno koketnostjo vzbuditi vtis izkušene in nad konvencionalnostjo vzvišene svetske dame. Tudi biagični akcenti (v uvodnih taktih barske scene) ji zvene sugestivno in obetajo nove izrazne možnosti, ki jih n. pr. v Nataši še nismo občutili. Krepko v asfaltu velemesta zasidranega novinarja Clarka je zašel v karikiranje. Zato pa je Jim Georgininih sanj mož, napisan z največjo začetnico, plemenit, odločen, viteški in nerazumljen in takega je tudi Kovačič odigral. Dobro je pretehtal svojo vlogo v sceni pred mj.rovndm sodnikom, ko vidimo, kako v Georgininih očeh drug za drugim odpadajo vsi našteti atributi in ga nazadnje vidi revnega .slabiča. Vse ostale vloge so okoli tega ljubezenskega trikota nanizane res le kot draperija, v kateri se največkrat ponavlja v različnih metamorfozah Ge-orginin oče (France Trefalt), Zaključen je prvi občinski festival v Domžalah Igralci so režiserjevo zamisel rade volje sprejeli in jo iše stopnjevali, mestoma celo do neokusnosti. Veliko presenečenje večera je bila tehnična izvedba komedije. Režiser, scenograf in tehnični vodja so na našem, tehnično tako primitivnem odru, dosegi nekaj, kar se je zdelo do sedaj utopistično. Več kot običajno mero iznajdljivosti, kombinacijske spretnosti in skrbne uvežbanosti je treba, da se igra, ki ima dobra dva ducata različnih premen, odvija ves večer brez zastoja, nemoteno in tekoče kot filmski trak in kot zahteva dinamika tega lahkotnega delca- Naslovno junakinjo je Nada Bavdaževa zaigrala prepričljivo. V tej, do sedaj najhvalež-nejši vlogi, se je Bavdaževa pod konec sezone le iztrgala iz krčevite in izumetničene nare-jenosti, ki jo je zavirala vse leto. Tokrat je našla pot v labirintu lastne duševnosti in izluščila iz nje potrebne in značilne črte Georgininega karakterja: pristno toplino in neposrednost čustvovanja. Res da ni ves čas obdržala svojega lika na isti višini, da je od ča- Radfielda, ki naj s svojim poljubom zbudi to Trnjiulčico po lastni volji iz sanj, je podal Janez Eržen. Prerokovanje r.i ie nehvaležen, ampak tudi nezanesljiv opravek, vendar tudi po tej predstavi svojega, že nekoč izrečenega mnenja, da bo Eržen znabiti kdaj odličen karakterni, igralec, ljubimec pa le po sili zasedbene zadrege, nisem spremenil. V njegovem Clarku pogrešam v prvi vrsti konverzacijske uglajenosti človeka, ki zna tudi. najbolj neprijetne resnice povedati lahkotno in neprizadeto, pri njem pa mora Georgino —i bolj kot neprijetne besede — odbijati žaljivi ton govora. Clarkova samozavest je po sebi razumljiva, odraz notranje trdnosti in ustaljenosti ter ni nasilna, odbijajoča domišljavost, če pa je tale skrajno realistični in kar odvratno praktični novinar oblečen še v živobarvni fantazijski kroj, bi ga po vsej logiki piičakoval le v Georgininih sanjskih prividih kot zlega duha- Labilni značaj nesojenega in nazadnje neuslišanega ljubimca Jima Lucasa je Jože Kovačič dobro izdelal, le sem in tja kljub različnim preoblekam zmeraj en in isti razumevajoči prijatelj in svetovalec, ki svoji hčerki vedno pomaga iz težav. Tak je bil tudi Trefalt, razen v maski mirovnega sodnika, kjer ga je do kraja izpodneslo. Kuhajoča mati (Vera Blanč -Kalanova) je tipična vodvil-ska, vendar že močno sklerotična figura, ki daje igralki malenkostne šanse le v .situa-cijski komiki, pri telefonu. Tudi družabnico v deficiltni trgovini Claire Blakelv (Klio Maver jeva) bi bilo treba režijsko in igralsko izdelati v izrazito komično vlogo: Georgiinino tretje železo v ognju, knjigotržec Hand je v interpretaciji Mirka Cegnarja premalo trezen Američan s polnim žepom dolarjev in miselnostjo, da ri stvari, ki si je za te dolarje ne bi mogel oskrbeti. V sanjski sceni pa ga je zaneslo predaleč, kot tudi Dohnarjevega Velikega inkvizitor ja- V manjših vlogah so nastopili še Hlebcetova, černetova, Mayr, Pristov in štiglic, vsi skupaj pa so pripravili občinstvu duhovit veder večer, kakršnega ii je po treh zaporednih težkih dramah že zaželelo. V Domžalah so imeli od Jj4. do 21. t. m. prvi občinski festival, ki je prikazal vso prosvet-nokulturno in telesnovzgojno dejavnost na področju te občine- V množičnosti in pestrosti sporeda je bilo jasno videti znaten napredek vseh sodelujočih. Nasploh je bil festival močna kulturna in teilesno-vzgojna manifestacija, ki jo bodo Domžale še dolgo pomnile. V vseh prostonn dvonadstropne nižje gimnazije so bile urejene kar štiri razstave: šole učencev v gospodarstvu, domačih slikarjev in fotoamaterjev, filatelistov in Ljudske tehnike. Na razstavi šole učencev v gospodarstvu so razstavljali učenci lesne in oblačilne stroke ter kovinarji, medtem ko so bile druge stroke bolj slabo zastopane. Tudi slikarska dela in fotoamaterska razstava je pokazala, da imajo Domžale domače umetnike, ki. jih ne gre podcenjevati. Posebno pozornost vzbujajo tihožitja — olje delavke Ive Likarjeve, petrom-be mladega Marijana Vojske m drugih. Fotoamaterja Bolnar in Milic razstavljata vrsto u-metniških fotografij, Habjan in Povšič kiparska dela, umetno resbarijo pa Hrovat in Karlov-šek. Na razstavi Ljudske tehnike se je posebno izkazal Av-to-moto 'klub. Dijaki nižje gimnazije razstavljajo risbe; po večini so zelo zanimive. Razstave je obiskalo 6 ^isoč ljudi, kar je dokaz, da so razstav-1 j alci res prikazali svoja najboljša dela. Prvi dan festivala je imela domžalska godba na. pihala na glavnem trgu promenadni koncert, popoldan pa je bil izpolnjen s športnimi prireditvami na stadionu. Zvečer je bil pevski koncert pionirjev osnovne šole, gimnazijskega zbora, SKUD Količevo, »Partizana« Jarše in mešanega pevskega zbora domžalske »Svobode«. Za vse zbore moremo trditi, da so v zaidnjem času — spričo šte-vlnih nastopov — znatno napredovali. Naslednjega dne so Nekaj šolskih vprašanj, ki verjetno zanimala Ob zaključku šolskega leta objavljamo nekaj aktualnih šolskih problemov, o katerih bi morala tudi javnost »zreči svoje mnenje. Za starše so zlasti važne ocene, ki jih dobi otrok ob zaključku šolskega leta, medtem ko je za učitelje in profesorje predvsem važno znanje, izraženo v ocenah. Zato starši di-skutirajo o učnih uspehih le tedaj, če sinček ali hčerka za eno leto obtiči, medtem ko se profesorski zbori redno posvetujejo, kako bi izboljšali učne uspehe. Pri vsem tem razpravljanju občutimo, da mora biti nekje v šolskem sistemu napaka. Ob prestupu na gimnazijo odpove večina učencev, ne glade na učne rezultate v četrtih razredih osnovnih šol. Jasen dokaz zato so učr* rezultati prvega tromesečja na nižjih gimnazijah, ko je le 14, 19 do 30% učencev brez slabe ocene. Da je ironija še večja, zabeležijo tako slabe rezultate gimnazije z dolgoletno tradicijo in z zadostnim številom kvalificiranih moči. Rezultati na podeželskih gimnazijah, ki nimajo dovolj učnega kadra (in še tisti, ki je, ni ves kvalificiran), so neprimerno bolj ♦ ; tuđi 501, 60 ali 75% dijakov je pozitivnih, žal pa Učni uspehi, izraženi v ocenah, niso reailni. Resda so inšpektorji med obiskom podeželskih nižjih gimnazij ugotovili, da učenci po obsežnosti obravnavane učne snovi ne zaostajajo za mestnimi, vendar ne manjka primerov, ko zaradi nepopolne zasedbe tudi po več mesecev ni bilo posameznih predmetov na urniku. Nastaja vprašanje, kje je vzrok vseh teh pomanjkljivosti, katerih žrtev je - otrok. Gimnazijski profesorji zavračajo krivdo na osnovnošolske učitelje, le-ti pa na učne metode profesorjev. Deloma imajo oboji prav. Vendar je glavna krivda v neorganski povezanosti osnovne šole z nižjo gimnazijo. Gimnazija je po vsebini dela in duhu, žal, še zmeraj pripravljalnlca za visokošolski, študij ■— torej šola za izbrane, talent n a ne dijake. Z obveznim prestopom osnovnošolskih učencev v gimnazije pa je postala gimnart.ja množična šola, šola tudi povprečnih in šibkih dijakov. Vse-b.na dela in duh gimnazije se ne skladata z množičnim po- bodo starše hodom otrok v to (ustanovo, niti z namenom šolanja vseh teh učencev. Nižja gimnazija mora dobiti torej drugačen smoter, drugačno vsebino (jasno da mora tudi osnovna šola izboljšati delovno kvalitetu i ter sej posluževati drugačnih delovnih metod. Prvi korak k temu bi bil, mislimo, če bi nižja gimnazija, dobila bolj praktičen učni, program. Program, ki hi ustrezal vse.m učencem: tistim, ki se bodo izučili obrti., aU se lotili kmetovanja, ozir. nadaljevali študij v višjih razredih. Pouk mora postati, bolj življenjski in bolj razumljiv. Oviro za vse to predstavlja že naziv gimnazija. Pod tem imenom pojmujemo vso stoletno navlako dbgmatičnoga predavanja, ostre zahtevnosti posameznih predavateljev in od življenja ločeni li predmetov. Osemletno obvezno šolanje vključuje štiri razrede osnovne šole in štiri razrede gimnazije. V tem obveznem šolanju pa je meri nižjo osnovno šolo in gimnazijo oster prepad, in tako to osemletno šolanje niso zaključene enote, riti ne daje nekega splošnega zaključenega znanja. Izhod iz te zagate naj bi bil morda takle: ker pomeni osem letno obvezno šolanje osnovno izobraževanje, ga ni nujno ločiti na osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Učni program naj bi organsko povezal nepretrgano osemletno šolanje v osn. šali. Nižje gimnazije naj K torej povsod, kjer niso v sklopu z višjo gimnazijo, odpadle. S tem bi vrnili čast zapostavljen'm razredom višje osnovne šole, ki je sedaj popolnoma prepuščena uvidevnosti učitelj-siva. Pri tem nižjih gimnazij ne bi dezorganizirali, kajti v višje razrede osnovnih šol bi namestili predmetne učitelje. Taka šola bi bila, resnično zaključena, enota, ki bi ji strokovna zasedba jamčila kvaliteten pouk- Nižje gimnazije naj bT torej ostale .samo v sklopu višjih gimnazij. Le-te bi preimenovali v splošne srednje šole. Vanje in vpisovali uAenoe, kj trna jo namen nadaljevati .studij na v.šokih šolah. Verjetno bi postale tako gimnazije bolj življenjske in ljudske. Prehod iz osnovne šole v ustrezni razred splošne šole naj bi bil brez izpitov. Ne trdim, da je to, kat ni vajam, edina rešitev. Mnenja, sem, naj bi o tem spregovorili tudi starši in postavili svoje pripombe in zahteve. (Dalje prihodnjič) Prva matura v Kamniku V analih mesta Kamnika letos prvič beležimo maturo. O-pravilo jo je 19 absolventov osmega razreda, šolska pot prvih kamniških maturantov gre vzporedno s potjo kamniške gimnazije vse od osvoboditve do dsius- To so dijaki, ki so leta 1915 po nemški okupacijski osnovni šoli' prešli v prvi razred novo ustanovljene gimnazije. V teku gimnazijskega študija so se predavatelji pogosto menjavali, dijake so zadele tudi vse težave, kfc jih je okupacija zadala našemu šolstvu. Pri maturi, ki ji je pre dedoval višji inšpektor repub kega Sveta za presveto in kulturo, prof. Janez Koncil j a, so učenci pokazali trdno m solidno znanje- Prvo maturo na kamniški gimnaziji j>c z uspehom opravili: Hubert Bergant, Anica Bregar, Franc Ciber, Alojz čaimpa, Milena Jašovec, Mirko Juteršek, Franc Konci-lja, Andrej Pardubskv, Mitja Rebolj, Rozalija Slapnik, iStane Šimenc, Milan Trbižan, Egidija, Urankar, Vida Vihibal in Damjan Vindšnuirer. štirje kandidat je imajo popravni izpit, za celo leto pa ni 'lil nobeden odklonjen. Kamniška gimnazija je edina popolna gimnazija v ljubljanskem okol. okraju, zato je bila zaključna prosiava še posebno slovesna- Udeležiti bo so je tudi predstav.nki OLO Ljubljana-okolica ter LOM O Kamnik-, zastopniki d davnih kolektivov in starši. Po učinkovitem programu, sest avl je nem iz p"vskib točk, skupinskih nastopov iin recitacij, ki so jih izvajali dijaki višjih razredov, ter po govoru ravna teljice tov. Dane Mišičeve je bilo C).r> najboljših dijakov ob-darovamh s knji-ami, ki sta jih ■poklonila Svet za p ros veto in kulturo OLO Pjubljuna-oko-liea. in kamniški me.-1 ni svet ZA prosvoto ter delovni kolektivi »Keramike«, »Podjetja Kam n k«, ,»Svilanita«. Tovarno usnja in T:'a na . Ob koncu je govoril še predsednik POMO tov. Janko, ki je hkrati s če-: t it ko prvini maturantom poti Piiil važnost popolne gimnazije za ves Hvši kamniški okraj. Po proslavi so go.; j i bii ka'i okusno ure j no i az stavo risb, ročnih, del in fotografi, j. igralci ihanske družine (Uprizorili Nužičevo komedijo »Dr«. Obisk ni bil številen, čeprav so Ihanci igro skrbno naštudi-rali. Nastopila je še igralska družina učencev osnovne šol« iz Jarš, ki je prikazala mladinsko igro »Povodni mož«, igralci »Svobode«« iz Vira pa Klinarjevo žaloigro »Vida Stasa«. Otroci iz Doba so uprizorili kar dve otroški igrici: »škrateljčki« in »Cilka in njena punčka«, medtem ko je ihanska osnovna šola postavila na oder »Mačeho in pastorko«. SKUD Količevo je uprizoril veseloigro »Pri belem konjičku«, igralska skupina »Partizana« iz »Induplati« v Jaršah pa Gervaiisovo »Za stanovanje gre«. V petek je bil v gimnazija uspel literarni večer, na katerem so braili svoja dela naši mlajši književniki!. Sledile so razne športne igre, pri katerih so sodelovale šole in domžalski delovni: kolektivi. Na predvečer zaključnega dne je domžalska »Svoboda« prvič (uprizorila Gobčevo opereto »Planinska roža«, na Veliki planini pa so ta čas domžalski planinci zažgali kresove. Zaključni dan festivala je bil posebno svečan in množičen-Zgodaj zjutraj je zaigrala domžalska godba budnico, kasneje je domžalsko moto društvo priredilo krožne dirke. Ob desetih dopoldne je bila na stadionu velika kulturna prireditev, na kateri so vnovič nastopili pevski Zboii z Ihana, Domžal, Količevega in Vira ter folklorne skupine iz Količevega in Domžal. Posebno pozornost je vzbudila zborna deklamacija »Kronanje v Zagrebu«, katero so naštudirali učenci vajeniške šole. Nastopili so še združeni tamburaški, zbori iz Domžal, Vira in Količevega, program Pa je zaključila živa slika, ki je prikazovala delo domačih kolektivov. Popoldne so bile naglavnem trgu gasilske vaje vseh gasilskih čet domžalske občine. Na stadionu je bil nato množičen telovadni nastop članov »Partizana« iz Jarš, Domžal, Vira, Ihana in dijakov domžalske gimnazije. Po športnih i-grah je bila nogometna tekma za vstop v slovensko ligo med Domžalami in »Branikom« laz Solkana. Zadnjih prireclfoev se je udeležilo nad 2 tisoč ljudi. Domžalski festival je dosegel takšen uspeh, kakršnega prizadevni Domžalčani zaslužijo. KULTURM5 NOVICE Jesenice Pred nedavnim so obnovitli godbeno sobo jeseniške godbe v Titovem domiu in sobo javor-niške godbe na pihala v domu pri Kondču. Obe soli sta bili minulo soboto svečano izročeni svojemu namenu. Obnovitev sob z lastnimi sredstvi dokazuje veliko aktivnost godb in vzbuja upanje na še boljše delovanje obeh godbenih skupil-SIcer pa že sedaj godbi slovita — jeseniška kot najboljša na Gorenjskem in javorniška kot prva za njo. Kranj DPD »Svoboda« na Priimsko- vi m je v nedeljo, 21. t. m., ponovila na odru zadružnega doma uspelo kulturno revijo •Večer gorenjskih plesov in pesmi Loka Pred nedavnim je predaval v Loki dr. Rado Polja n.šek o rakastih obolenjih pii ženskah. Predavanje je obiskalo nad 300 ljudi, ki so po zaključku živahno diskutirali o tej bolezni-Velik obisk dokazuje, da »° zdravstvena predavanja v ŠK-Loki če že tne novost, vsaj izredna redkost, čeprav ljnidd to- vi s: ni problemi zanimajo. V istem tednu je obiskal Loko znam pedagog dr. /debni-Njegovega predavanja ° m , rn'lni vzgoji se je udeležilo na« 200 ljudi. Temo je tako zal -mivo obdelal, da si I 1,11 7X ' rim prej ponovnega obiska. Hotavlje V zadružnem domu v HjJ-tavljah je v nedeljo, 2il. - p »lomača iigral.ska druz.ma' k„. i :i gaš upM/.orila K '(.,.. vo dramo »Mati«. yra/cl« se prav po večini mladim i. ■ kar dobro postavili m * » gledalcih priznanje- £ (iLAS GCKENJSKE UlllillSlI K ŠTEV. 26 Priloga za poduk m razvedrilo 27. VI. 1953 - & - ■ Neprecenljiva usluga in plačilo zanjo jtt\ r. Richarda Sorgeja smatrajo danes za enega najbolj dovršenih špfcjonov^II. svetov-ne vojne. Kot sovjetski vohun je bil šef informativnega oddelka nemške ambasade v Tokiu. Bil je najimtimnejšu prijatelj in sodelavec nemškega veleposlanika Eugena Otta, prijatelj šefa Gestapa na Japonskem, Meds&ingerja in svetovalec ambasade velikega raj-ha na Japonskem. Kot tak je imel dostop v najvišje vladne kroge, ki so bili Mikadu najbližji. Vse te svoje zveze pa je stavil v korist obveščevalni službi Rdeče armade, tako imenovani IV- Upravi generalštaba RA. Pred kratkim je izšla knjiga šefa ameriške obveščevalne službe (od 1941 do 1951) na Daljnem vzhodu, general-majorja Charlesa Belowbyja »šanghajska zarota«, v kateri .so opisani vohunski podvigi sovjetskega obveščevalca Richarda Sorgeja. Pif.našanto izvleček iz najzanimivejšega poglavja te knjige. r~~p večer, 12. oktobra 1941. rf- leta je bilo nekaj usluž-4L. 0 bencev nemške ambasade v Tokiu in več visokih japonskim osebnosti na ribolovu, ki ga je priredil Sorge v malem mestu na japonski obali, približno 50 km od Tokia. Gostje so bili na palubi male eidrnice pri večerji, kamor i\ je Sorge povabil- Med go' . e in zdravice živahne .žbe e je iz podkrovja prav tiho ešalo šumenje tajnega rad,T ddajnika. amo Sorge in ribič, lastnik jadrnice, sta vedela, da v tem hipu Sorgejev sodelavec Klau-sen oddaja iz podkrova po radiju zelo važno poročilo v »Wis. baden«, (tajno ime za rusko radijsko postajo v Sibiriji, ki je vzdrževala zvezo s Sorgeje-vo tajno mrežo). Poročilo se je glasilo: »Japonska vlada je odobrila načrt, ki sta ga iz-dleOiala japonska armada in mornarica za prodor na jugovzhod Sile bodo pripravljene v treh 1 edinih. Japonci so zavrni U e nisko zaihtevo, da Kvantun-ška armada napade Rusijo.« Ko je namreč tistega dne zjutraj Sorge zajtrkoval z Ozaikijem, japonskim vladnim rvetovalcem, mu je le-ta izročil kopijo indigo papirja z zaupnim memorandumom japonske admiralitete predsedniku vlade, ki je vseboval poročilo o piipravljenosti japonske mornarice, da v treh tednih napade ameriške posesti na Pacifiku. To poročilo, ki je rešilo Moskvo, je lilo vrhunec Sorgeje-vi> špijonske kariere. Ves, za Rusijo usodepolni čas, od 22. junija 1941., ko so nemške armade prekoračile i usko mejo, pa do jeseni, ko so se morale Nekaj zapovedi ob »Tednu turizma« v Kranju 1. Ne dovoli si kratiti osebne svolKxle! Zato me hodi v parkih samo po stezicah, temveč brez Otkni stopi, tudi na travo ob stezah. 2. Kot dober prijatelj in ljubitelj prirode^ si v parku natrgaj šopek cvetlic. Prav prijetno se boš počutil, če boš od-I igal kako bujno vejico in boš nato za kratek čas liste odmetaval po stezi. 3. Ko izstopiš iz kina, gledališča, avtobusa ali vlaka, atti ko si pomalical ali izpraznil zavitek cigaret - hktro odvrzi vstopnico, vozni listek, papir •di škatlico na tla, sicer l)OH '"ud v ižepu navlako. Ne daj J8 motiti od nastavljenih ko-' *''v za odpadke, temveč rajo NkrM za pestrost poti. 4. če te tujec vpraša kje je ta ali ona ulica, mu nikar ne daj pojasnila. S tem boš piipo-•nogel, da si bo ogledal Čimveč z n a i ne n i tosti mesta 5. Ce se ustavi v /mestu kak inozemski avtomobil, ga čim-'nnožičneje takoj obkrožite. Tujci Vas ne ibodo Imeli za ■ijala, kot to trdijo zlobni ljudje, temveč bodo smatrali to za dostojen izraz gostoljubnosti Ottfte dežele. 6. Več zgodovinskih zname-'1 ima kraj, bolj je tmi- stično pomemben. Zato ne od- umakniti pred obrambo M|o-skve, je Sorge pošiljal v Rusijo kopico najzaupnejših poročil in informacij o japonskih načrtih. V začetku julija je javil, da so Japonci mobilizirali milijon ljudi in da je bila večina Od teh poslana na Kitajsko in dalje na jug, medtem ko jih je le malo odšlo v Mandžurijo. Ob koncu avgusta je Sorgejeva radijska postaja poslala Rusom življenjsko važno vest, da je nemška ambasada izgubila upanje, da bodo Japonci v 194 1. letu napovedali Rusom vojno. Nep recenljiva usluga . . . Novi nemški ambasador Eu-gen Ott, ki je prispel v Tokio, si je zadal za cilj svoje diplomatske kariere, da pregovori Japonce za napad na Sovjetsko zvezo, čemur so se Japonci upirali, želeč sprostiti svoje imperialistične težnje na Pacifiku in francoski Indokini, kar so z napadom na Pearl Har-bour novembra 1941. storili. Medtem so milijoni vojakov elitne in neporažene Hitlerjeve armade in moderne oklopne divizije juiišali proti Moskvi Nemška komanda je že gladila barake za prezimovanje svojih čet v Moskvi. Za general- štab RA so bih to težki in usodni trenutki, čete so se borile od črnega morja do Leningrada, rezerv za protinapade pa niso imefc. Na sibirski meji pa je stala ogromna vojna sila — več sto tisoč prvorazrednih čet Rdeče armade da ščitijo mejo pred morebitno japonsko invazijo. Vojni metež se je vedno bolj približeval Moskvi. Sovjetska vrhovna komanda je imela samo eno možnost da reši Moskvo: prepeljati sibirsko armado pred Moskvo, preiti v protinapad in s tem obvarovati glavno mesto pred zavzetjem, s tem pa seveda pustiti mejo proti Japonski nezavarovano. Toda zvedeti je bilo treba, koliko s tem tvegajo. Odgovor na to so poiskali v šest tisoč kilometrov oddaljenem Tokiu. Dr. Sorge je dobil nalog, naj odgovori na vprašanje: ali bodo Japonci napadli SZ ali ne? Našel je odgovor, ki je rešil Moskvo! n plačil« Kakšna je bila hvaležnost sovjetskih voditeljev do Sorgeja, ki jim je v 6-letnem službovanju na Japonskem storil neprecenljive usluge? Ko je tila Sorgejeva organizacija na vrhuncu svojega vzpona in dosegla uspeh, kot ga ni dosegla niti ena špionaž-na služba na Japonski, so se začele aretacije njenih članov. Nihče od aretiranih ni napravil niti najmanjše napake, ki ti jih izdala Resnica o odkritju te organizacije je bila dolgo časa zavita v meglo, šele v zadnjem času se je razkrila skrivnost, zakaj je bil Sorge s sodelavci v noči med 17. fcn 18. oktobrom 1941. leta aretiran in kdo je dal japonski policiji podatke o njegovem delu. Dr. Sorge je po zadnjem poročilu v začetku oktobra prosil Moskvo, naj mu dovoli oditi v Sovjetsko zvezo, ker je svojo življenjsko nalogo dovršil- NKVD pa se je Sorgejevi naselitvi v SZ uprl, čeprav je vedel, da je Sorge res dovršil svojo življenjsko misijo. Prav zato si je izmislil peklenski načrt, ki ga je dosledno izvedel. NKVD je z enim udarcem hotel ohromiti na eni strani sovražnika, po dragi str and pa se znebite ne več potrebnega agenta in njegove mreže. Predati obveščevalca — in to niti ne svojega ampak IV. Uprave RA — v roke japonski policiji, je pomenilo popolnoma kompromitirati nemško ambasado, ki je imela na Japonskem zelo velik vpliv; Japonci so s spoštovanjem zrli v Hitlerjeve ljudi. Najzaupnejša poročila Mikada Fiihrerju pa so šla preko nemške ambasade naravnost v — Moskvo. V Itu Ricu so našli izdajalca, ki je po nalogu iz Moskve izdal Sorgejevo vohunsko mrežo japonski policiji, ki je nato na žrtvah NKVD-ja preizkušala najbolj prefinjena aziat-ska sredstva mučenja- Itu Ricu pa je za to »uslugo« NKVD postal član politbiroja KP Japonske in je danes glavni pobornik kominformistične linije CK KP Japonske. Leto katastrofalnih viharjev. Nad državama Ohio in Michigan je 9. junija razsajal najhujši tornado v tem letu. Po prvih podatkih je izgubilo življenje 148 oseb, preko 700 pa je bilo ranjenih. Mnogo ponesrečencev leži še pod ruševinami podrtih hiš'. To je letos že tretji katastrofalni vihar v ZDA. Po mišljenju ameriških meteoroloških strokovnjakov bo letos največja nevarnost pred tornadi. Meščani ogroženih mest so na to že opozorjeni. Diskvalificirani. V mestu \Vilerborf v Angliji so priredili za zaključek mladinskega festivala otroške tekme s skiroji. V eni disciplini je zmagal 5 letni otrok in prejel za nagrado okoli 120 din. Zmagovalci ostalih skupin pa so prejeli skupno okoli 420 din. Niti eden od otrok ni bil starejši od 6 let. Vse bi bilo v redu, če ne bi neki „budni"' funkcionar Društva amaterjev teh otrok prijavil zaradi kršitve amaterskih pravil. Vse nagrajence so nato dosmrtno diskvalificirali. Diplomirana preko telefona. 20 letna Elizabeth Poe iz Preada je pred štirimi leti izgubila nogo. Zaradi nadarjenosti so jo hoteli starši za vsako ceno šolati|. Ker drugače ni šlo, je poslušala predavanja preko telefona. Geometrijske in matematične slike pa ji je nosil iz šole brat. Dekle je pred kratkim diplomiralo, ne da bi znotraj videlo univerzitetno poslopje. Gosenice ustavile vlak. V bližini Detroita so gosenice navalile na železniško progo. Bilo jih je toliko, da so se začela kolesa lokomotive na mesiu vrteti m vlak ni mogel naprej. Potniki so morali izstopiti in progo očistiti. Vlak je imel 36 minut zamude. 3 leta med nebom in zemljo. Najstarejši komandant nizozemskega civilnega letalstva, pilot Mol, je pred kratkim slavil 25 letnico dela v letalski službi. V četrt stoletja je preletel preko 8 milijonov km. Za seboj ima 21 tisoč ur letanja, se pravi, da je preživel v zraku cela 3 leta. Siamska dvojčka na Škotskem. Na Škotskem je neka mlada žena povila siamska dvojčka. Oba otroka sta moškega spola in sta zrasla od vratu do pasu. Težka sla 5 in pol kg in sla normalno razvila. Mesto Dachau želi spremenili ime. 20 tisoč prebivalcev mesta Dachau energično zahteva od ameriške vlade, da mestu spremeni ime, ker nočejo, da bi ime spominjalo na čas trpljenja in muk zasužnjene Evrope. Mnogo podjetij in trgovin je moralo že spremeniti svoja imena, da so lahko obdržala inozemske kupce. Neki trgovec pa je moral pred besno množico pobegniti celo v Francijo, ker je imel na svojem avtomobilu tablico z napisom Dachau. Lov je v Zapadni Nemčiji silno drag šport. 2e samo dovoljenje stane čez 3 tisoč dinarjev, razen tega plača lovec še posebno takso za ustreljene živali: za kg divjega zajca 300 din(!), za kg fazana 480 din in za jelena po 210 din na kg. ..Najstarejšega" človeka so pred nedavnim, našli 40 k in severozahodno od Johanjiesburga v Južni Afriki. Antropolog dr. J. T. Kobinson trdi, da je ta ,,človek" živel pred nekaj milijoni let, to jc mnogo prej kakor bitja, ki so jih doslej smatrali za človekov« prednike Dr. Kobinson je dal temu „najslarejšemu' človeku strokovno ime „Telanthropus capensis ker ga je našel blizu Rta dobre nade. Zanimivo je, da so nekatere kosti skozi toliko milijonov let še zelo flepo ohranjene, tako n. pr. nosne kosti in kosti trdega neba Najden je tudi del spodnje čeljusti, tako da je mogoče precej točno rekonstruirati podobo tega „najstarejšega" človeka. Znanstveniki sodijo, da predstavlja najdeni neko spOno med človeku podobnimi opicami in človekom, kar je razbrati po gradnji lobanje in po položaju najdenih delov. Najdba je en dokaz več za pravilnost evolucijske teorije. Druga nagradna križanka trg. podjetja „TKANINA" Trgovsko podjetje »Tkanina« in uredništvo »Glasu Go renjske« razpisujeta za pravilni rešitvti obeh križank sledeče nagrade: 1. globok otroški voziček; 2. 3V2 m svile za žensko obleko (po izbiri); 3. moško srajco (po Izbiri); 4. in 5. po tri pare moških nogavic ter 6. in 7. celoletno naročnino na >/Glas Gorenjske«. Skrajni rok za dostavo križank je 10. julij. Rešitvam priloži časopisne originale (izrezke). VODORAVNO: 1. skupina izdelkov, ki jih prodaja trgovsko podjetjr »Tkanina«; 28. ni lačen; 29- nalom; 30. zrak ( i ra lirnsliii ) ; 31. /ensko illlC j 32. pritok Visi«'; 83- moško ime; 34. kaz. zaimek (srbohr.); 35. znani slovenski alpinist; 87 osebni zaimek (3 skl. edn.); 88 domača U val (srbohr.); 39 ob lika poni. glagolu ; 40. neumen, /mešan; 42. kratica za cono It; 44. pleskarski material; 45. del strehe; 10. umetnikov Izdelek; 48 kratica za administrativni nadrejeni organ; 50. tuja denarna enota; 51. ni obut; 52. vpra&alnica; 54. klica, -poga n jek; ."><;. del imena junakov iz romanov Karla Maya; 57. obžalovanje; 58. velika mačka; 60. razkuži jiva; 69. vrsta konjskega teka; 70. severni jelen; 7». vrsta tekstilnega bla ga; 73. gospodinjska potreb Mina; 71 reka v Nemčiji (lo netično); 75. kratka za mati žarske drž. železnice, tudi zi \alski r;las; 77. trije enaki s;i moglaanUd; 78 Igralna karta; 80. tffinafco kne (množina); 81. gluh; 8'.'. mesto v Kiisiji; «1 ' vodo obdana celina; 80. izgoii, NAVPIČNO: 2 nota; 8. ničvreden okrasek; 4. n^esteee blizu Dubrovnika; 5. veznik; 6. industrijska rastlina; 7. ga zaznava naše uho; 8. mesto v sev. Italiji; 9. kratica naše var. nostne organizacije; 10. pri- raz), ki se uporablja v telegramih; 26. osebni zaimek (3-sklon); 27. dva enaka »oglasnika; 36. glas, ki nastane pri detonaciji; 39. moški glas; 41. Dolenjskem; 71. osamljen; 74 reka v Nemčiji; 76. otok v Jadranu; 78. očetov; 79. ptica; 81. svetopisemska oseba; 83. kratica za »Novo ekonomsko mesto v Italiji; 48. morska politiko« 84. okrajni ljudski struja; 44. votla v trdnem sta- odbor (kratica); 85. glej 54. nju; 45. ptica; 47 glej 99. vo- vodoravno; 87. portugalska ko- stnuijujte starih plakatov, napisov, ipd. 7. Gospodinje pozor! Najprimernejše mesto za odlaganje smeti, razbitih steklentc, kon-zervnlih škatluc in pod, je doli na Kokre. prisilna selite\ ; 88. glasltcna kratica; 90 sanje; 91. besednjak; 93. trije samoglasniki; 94. medmet; 96. družina čebel (na kupu); 98. trgovski lokal; 99. dva (menica nota); 100. mesto v Nemčiji (fon.); 102 polotok v 0nWm morju; 103. omejitev, določana meja; 105. mule; 108 kratica za veliko tovarno v Sloveniji; 111. red; 112. način prodaje pri Tkanini (množina). slov; 11. osebni zaimek; 12. osebni zaimek (nemško); 13. ulej B, navpično; 14. še pred kratkim kratica naše armad«'; 15. latinski predlog; 16. veznik; 17, del kolesa; 18 osebni zaimek (2. sklon); 19. glavni str\nik; 20 inioalki enega naših voditeljev; 21. država v Aziji (srbohr.); 22. žgana o|M>j-na pijača iz riža; 23. grška črka, neznanka; 24. Narodni odbor (kratica); 25. ločilo (la- doravno; 49. naslov enega naših sindikalnih časopisov; 50. sedanja kratica za našo armado; 51. jeza. »r dkg sladkorne moke, pol litra surovega mleka in nekaj zavitkov vani'ljevega sladkorja. Nadaljnji postopek je prav tak, kakor pri čokoladnem sladoledu. Vlažno stanovanje zmeraj dobro zrači. Če ga hočeš pa za dalj časa osušiti, vzemi 2:L> kg živega apna (in vlij nanj 11 vode. Da se bo apno prej raztopilo, ga med vlivanjem vode mešaj. Nato prilij 2% kg raztopljenega gumija in 2l/2 kg firneža ter vse tako dolgo mešaj, da dobiš srednje gosto mesarico. Ko se le-ta nekoliko ohladi, jo precedi skozi gosto krpo. Pred uporabo jo zopet segrej. če je pregosta, primešaj še nekoliko firneža in nato namazi z njo »teme, tla in strop. V nekaj dneh bo vse suho. Zdravilni čaji Kamiličen čaj je odlično sredstvo proti prebavnim motnjam, driski in želodčrim krčem. Mlačen je dober za izpiranje vnetih vek in »ječmenov« ter za grgranje. Petršiljev čaj je zelo ptlpo. ročljiv za vodenične in asi tiste, ki so bolni na mehurju. Brinjev čaj pomaga pro'i vodenici. Je tudi znano zdravilo za želodec in ledvice, ker čisti kri. Priporočajo ga pri izpuščajih in prebavnih težavah, čaj iz bezgovega cvetja je tudi dobro sredstvo za potenje, zoper prehlad, kašelj in katar dihalnih organov. Vfcuhane jagode so blagodejna pijača /a, ledvice in povečajo odvajanje vodo. »Sladko« (bezgove jagode, .skuhane s sladkorjem m medom) ali kuhane posušene jagode so priporočljivo sredstvo za Čiščenje krvi. Civiliziran zemljan preživi vsaj eno tretjino žrv-ljenja v postelji. Tu raste in se razvija v naj-nežnejših letih, tu kasneje zbere novih telesnih in duševnih moči za naslednji deloviii dan, v posteljo se zateče med boleznijo. Zaradi vttega tega ni vseeno, kakšna je posterja in kako skrbimo za njeno higieno. Za higieno postelje še ne zadostuje redno menjavanje posteljnega perila — rjuh in prevlek za blazine. Njeni sestavni deli so še: redno zračenje postelje, primerna odeja . *0 ali čisto juto in postelja bo u -volj topla, pa še zmeraj zračna! Za kratek čas žongler pokhče gledalca na oder in ga poprosi za uro. Ko mu jo gledalec izroči, jo previdno zavije v svilen robček. Preden dokaže svoje žongler-ske sposobnosti, pristavi robček h gledalčevemu ušesu: »Jo slišite?« Gledalec se neverjetno razveseli; »čudovito, slišim jo! Prosim vas, povejte mi, kako Obe to storili- Že pol leta je mi nilo, odkar sem je pokvaril. Gospodinja dobi novo služkinjo. Podrobno jo seznani s lis ni.ni delom m redom, nato pa jo pouči še o sei-viranju. No požalite, Ančka, da vse jedi servirate z leve, umazane ki o/, nike pa pobirate z desne!« Služkinja so nagne h gospo-dinjinemu ušesu in zaupno za šepeče: »(Spoštovana gospa..ste vi nekoliko vraževerni?« Jak A r i e 1 Dovolite, da vas spremim) Ne, navajena sem, da hodim sama ludi ponoči, kamor hočem. Tedaj se je zaslišal veseli Iivičill klic: — Bert, lahko skočim za trenutek k vam. da pokadim cigareto'.' Obe sestri sta si slali nasproli. Leda, ljubica moja. vzklikne Evica in jo poljubi na obe lici. Zakaj ne prideš domov? Kvičin glas sc je Iresel. — Glejte, gospod Smith, Evica so že cmeri, zaldiče Leda. Pridite me obiskal., boste dobrodošli! Ko je Leda odšla, jo rekla Lvica: - Stanuje v delavskem predmestju v dveh sobicah. Njen mož je umrl Noče nobene podpore, niti od očeta ne. Obleke, ki jih ima, so stare že najmanj šesl let. Preživlja se s poučevanjem klavirja. Lahko noč' Gospod Lert King je bil zadovoljen. Kar čutil je, da se bližajo pomembni dogodki Toda zločin? Kje je zločin? Se je že zgodil, ali se šele bo? Komaj je Jack C.ooper zapustil vlak, že je postajni načelnik po telefonu obvestil pol mesta o njegovem povratku. To je bilo zvečer. 27. avgusta. V (iard nerjevi hiši so Igrali bridke. Komi in Lert sla bila gosta. — Dober večer, je rekla Marga 1'ri večerji je ni bilo. Sedaj je nepričakovano vstopila in se vsem smehljala. - Sedla je v naslonjač, z ročnim delom v naročju, (iospod in gospa sla se spogledala, Lvica je raztreseno mršila BertOve lase. Komi pa je bil do skrajnosti raztresen. Potem je zavpiti Evica, če ne prenehaš, pojdi raje z gospodom ven na mesečino. Lo golovo vesel' Lvica ga je uničujoče pogledala. Oprostite, gospod Smilit, veste, gospod sodni pripravnik je imel dobro vzgojo, ker pa ima vsak dan opravka z zločinci V tem je Marga t glasnim krikom planila pokonci. Na pragu j;e slal .laek C.ooper. njen nekdanji ženin. Obleko je imel po valjano, srajco prepoteno. — Marga! Njena lica je mahoma oblila rdečica. Nihče se ni premaknil. Marga i Bil je klic iz Margfl je planila mimo po stopnicah navzgor, Ja< globine si ca. njega in stekla n jo. za Vsi ostali se nTso Zganili. Kakor živi kipi, je pomislil Bert. C.ez nekaj časa so zaslišali zapiranje vrat in nagle korake po stopnicah. Zaročenca sla vstopila. — Poročiva se' je rekla Marga. — In sicer takoj, ali slišite, takoj je zaklical .laek izzivajoče Oh, Marga; je vzkliknila Lvica. zletela k sestri, jo pol juhi jala, se jokala in smejala. 'Marga je stala nepremično in zrla v I mater. Končno se je ludi gospa llerniina v.a\-edla. Pohitela je k Margi, objela njo in Jacka in iz jecljala nekaj brezzveznih slav-[kov. (Iospod King je zatulil, da je odveč in potiho izginil iz hiše. V soboto, 31. avgusta, je bila poroka. Nevesta v belem, ženin ves žareč in pono- sen. V Oardnerjevem vrtu je bila množica povabljencev Ko sla novopon»čenča sedala v avlo. da se odpeljeta na poročno potovanje, ju je Bert, skril za nekim drevesom, opazoval .laek je nevesto zelo nežno |>rijel za roko in jo gledaj z Veliko vdanostjo. Gledal ,j<» je pa še nekdo dl'Ug \W\\ je že pritekla Lvica narejeno vese- lile, oče pritekla hil< holt se dol k vam. svalbi, a priti dalj časa videl, da se za vrbo žalujko skriva gospod Karr in strmi prolj avtu. Čeprav ni bil na svatbi, ker je bil ..službeno zadržan . je bil sedaj vendarle zelo blizu. Izraz njegovega obraza je izdajal globoko sovraštvo x\\ bes. Nekaj dni po svatbi je k Lerlu in ga pozdravila ' z lostjo. Mama leži že od sva gočasi z. znamkami, jaz sem ker mi je pusto. Vaše sestre Lede ni je rekel Bert. Mama jo je povabila. ; Nikar ne govoriva 0 njej! 0 čem pa? Nekaj bi mi Lvica rada povedala, kajne' In celo vem, kaj. Nemogoče! Vem popolnoma dobro. I'ovedala 1" mi rada. da gospod (iardner želi, naj se izselim. Naravno je, da se novoporočenea na selila v vili. Oh, Bert, Vl Ste Zlal človek' Očeta tako skrbelo, kako naj vam reče' Mene je poslal, ker se sam ni upal .laek bo spel vstopil v banko Ko se vrneta S poltovanja Očka je zaradi vas obupan. Neumnost! Naravno je, da se uniiK nem, V soboto odpotujem. To sem neumna, v/Uikue Lvica V' najvaŽnejSc sem pozabila: Očka in manta vas vabita da bi se preselili k nam. da bi ostali pri nas. dokler boste boleli. Lahko noč! /e je slekla Stoječ na pragu zakite I" šice, je Bert gledal za dražestno deklico- JftCk in Marga sla si >ra. Lila sla zagorela, Marga j e blestela. N jene srčno je objela domači bila na novo [»obeljena barvane, šipe so gorele v Tako sem srečna, ga, Pridi, .laek, v najin doinek' ■ vrnila sredi okh> zdrava in ^ oči so žarele, i 1 Njuna hiaiea .i oknioe rdeče i* zahajajoče... SOncU j« vzklikn.h> M" ttbAN (iORENJHKU