Tečaj VII EDINOST iaiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T edinosti H mcfl«. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti 2a vse leto je O gld., za polu leta 21 gld., za četrt letal gld. SOkr, — Posamezne frankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti so ne vračajo. — Inmrati (razne vrste nazna- številke se dobivnjo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici ln v nila In poslanice) »o zaračunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Ajdovščini po « kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opraviiištvo »vla Zonta 5«. črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. St. 35 VJr V Trstu, v sredo 2. avgusta 1882. /umit čeraj se je razstava slovesno odprla. Mi smo precej v Izačetku povdarjali, da bode razstava imela uspeh, da fbode lepa in Trstu v čast. — To seje vresničlo, kur nas iz srca veseli; saj tudi Slovenci morejo izkoristiti to tekmovanje na polju dela iti pridnosti; oni se morejo učiti na razstavi, v katere kraje lehko dobro prodajujo svoje pridelke in izdelke in kakega bla ga potrebuje zunanji svet; Slovencem, ki so uže rojeni trgovci, more razstava postati dobra učilnica in ob enem spodbuda k napredku. Tržaška razstava pa ima še poseben, imeniten namen, ona ni tistih navadnih razstav, katerih smo videli uže mnogo in so bile vredne več ali manj; ta razstava ima tudi zgodovinski pomen, in nje politično in ekonomično važnost mora priznavati prijatelj in neprijatelj. Kaj bi bilo s Trstom, ako ne bi bilo to mesto pred 50U leti prišlo pod Habsburško rodbino, ako ne bi bilo to mesto ozko zvezano z bogatimi avstrijskimi deželami, katere leže za to luko in koliko je zopet Trst uplival na raz vitek in napredek teh dežel? Ker pa je Trst na slovenskih tleh in so prve dežele za Trstom do Spielfelda čisto slovenske, naravno je, da so imeli Slovenci, rekli bi, veliko deleŠtvo pri razvitju Trsta, zatorej pa jim to mesto in razstava ne more in ne sme biti vse jednako, prav tako tudi Hrvatom ne, kateri niso nič manj uplivali na trgovino in razvoj Trsta. To vse si prav lehko predočijo oni, ki se bodo vozili skoz slovenske in hrvatske dežele in čez Kras v velikanski Trst, da si tukaj ogledajo razstavo. 500 let je, odkar je Trst postal avstrijski. Za gospodstvo nad Trstom ste se bojevale tistikrat dve mogočni republiki italijanski: Genova in Benetke. Od Boke Kotorske pa do Trsta, na vsej obali sinje Adrije, vihtel je tuji meč, tekla je kri; Trst pa je strašno trpel in ni mogel vzdignoti se do srečnejšega položja vsled nasilstva italijanskih napadnikov; a najstrašnejši časi so nastopili za Trst, ko je genoveški admiral Doria pred Puljetn popolnoma pobil admirala beneškega Pisani-ja (7. maja 1379), podvrgel si Trst, ukazal mesto pleniti, mnogo hiš in obzidje podreti in mnogo prebivalcev pomoriti in pregnati. — Bili so to strašni časi, ki so trajali par let; Benečani so Genovcže zopet zapodili, pa Genoveži so zopet prišli in zopet pokončevali, žgali. morili. — Se le leta 1381, ko so sprevideli Benečani, da se ne morejo ustanoviti v Trstu ter to mesto prepustili svojej osodi, mogli so Tržačani misliti, kako bi zboljŠali slabo svojo osodo. Spoznali pa so precej, da sami, brez mogočnega zaštitnika, vedno ostanejo nesrečni ter da mesto vsako toliko časa postane rop enega ali druzega mogotca in žrtva prepirov mej domačimi strankami. Pametnejši in uplivnejši Tržačani, mej katerimi je bilo tudi mnogo Slovanov, sklenoli so torej najprej, da iščejo mogočnega pokrovitelja, kateri bi jih branil napadov Italijanov. Obrnoli so se najpred do patrijarha oglejskega, a moč patrijarhov, ki so le na videz ukazavali po nekoliko tudi slovenskim deželam, ni toliko zdalo, da bi se bili mogli Tržačani nadejati varnosti pod takim varstvom. Odtrgali so se k malu pri prvej danej priliki od Ogleja in so poslali svoje poslance 1382 v Gradec na dvor Leopolda III. avstrijskega nadvojvoda in vladarja notranje-avstrij-sklh dežel. Da so bili oni poslanci Slovani, kažejo nam ta-le njih imena: Ad. PetaS, Nikola Piha in Anton Dominikov. Te tri može je lepo sprejel avstrijski nadvojvoda, kateri je 50. septembra 4382 izdal diplomo, da radostno vzame Trst in okolico pod svoje var- stvo. — Ker mnogo sedanjih Tržačanov rado zanika, da je Trst na slovan s kej zemlji, pač jih bode peklo, ako zvedo, da je bil nek Jernej Stojan tržaški pooblaščenec, da se pogaja z Benečani, daje KriStof Sobonja Tržačane nagovarjal, naj otresejo tuji jarem Benečanov in se podade pod zaštitstvo hrvatskega kralja, da so bila imena tržaških Škofov, mej njimi imenitni in učeni Rapič, kateri so hili več časa gospodarji Trsta, kanonikov, prvih patricijev, slovanska, da je najstarša še živeča tržašk i patricijska rodbina Jurko gotovo slovenskega pokolenja, da je naravno morala biti tudi večina ljudstva slovanska, da je bil Trst kasneje tudi s Kranjsko zvezan in da so leta 1580 kranjski stanovi protestovali, da bi se bil Trst priklopi! italijanskim posestvom Karola V., tako sicer, da je moral ta mogočni vladar, ko je delil svoje neizmerne dežele, pustiti Trst in izročiti ga svojemu bratu Ferdinandu, vladarju notranje-avstrij-skili dežel, ter je tako Trst ostal za več časa nekako spojen s Kranjsko, kakor je bil v začetku tega stoletja, ko so nekoliko let gospodarili Francozje v Trstu, priklopljen k Ilirskemu kraljestvu, katerega glavno mesto je bilo bela Ljubljana. A pustimo nadaljne nadrobnosti, v dokaz, da tukaj niso italijanska tla, naš zgodovinar pod črto to stvar temeljitejše dokaže in nadrobno popiše vse razne dogodke in spremembe v Trstu. Povrnimo se zopet h glavnemu predmetu našega članka. Trst v svojej bedi je torej prišel prostovoljno pod varstvo Avstrije. To mesto je postilo pod Karolom V., Karolom VI., Marijo Terezijo, rekli bi, biser na jadranskem morju, tem vladarjem je bil Trst tako na srcu, da so spoznavši njega imenitno lego, Trst obsipali s privilegiji in dobrotami in da se nema noben drug kraj, nobeno drugo mesto v Avstriji, razen morda Dunaj, toliko zahvaliti avstrijskej vladarskej hiši, kakor prav Trst, in da še danes ni mogoče misliti srečnega, mogočnega Trsta brez Avstrije. Zarad tega pa si skoraj ne moremo misliti pravega Tržačana, kateri ne bi se s hvaležnostjo spornitial onega dneva, ko je Trst prišel pod Avstrijo. Da to mesto dokaže, da je v njega prebivalcih vedno živ oni sveti spomin, morala bi se začeti v letu 188\J nova doba razvitka in napredka. Ni pa zadosti, da se slavi ta lopi spomin, temuč treba je tudi pospeševati velikansko svrho tega mesta; ta namen bi morala imeti 500 letnica toliko na vladnej, kolikor tudi na strani prebivalstva. Vsak dober .\vstrijan pa more pomoči k tej svrhi in veseliti se, ako se posreči to delo. liže seje začelo, hvala Bogu, delati za bodočnost Trsta v raznih krogih, posebno pa vladnih; skrbi se za boljše zveze železnične, skrbi se za pomnoženje pomorskega prometa, za ustanovo novih pomorskih društev, uvedla se je diferencijalna carina — vse to so živi dokazi, da vlada ozbiljno misli na to, da Trst povzdigne do še višje stopinje in da je sedanja vlada spoznala važnost Trsta za Avstrijo boljše, nego katera koli poprejšnja vlada. — Razstava nema torej edino le namena, da ž njo slavimo 5U0 letnico, ona ima tudi ugodno priliko, da se ž njo začne nov velikansk razvi tek našega prvega avstr. trgoviŠČa. Moramo priznavati, da je bila srečna misel, ko se je sklenolo, naj se 500 letnica slavi z razstavo, namesto s kako navadno slavnostjo, s postavljenjem kaccga spomenika, ker razstava je neutralno polje, na katerem se morejo zediniti vse razne stranke in celo najhujši lahoni ne morejo zanikati koristi razstave v ma-terijalnem in duševnem pomenu in nobeden ne more z dobrimi razlogi pobijati trditve, da razstava mora dati Trstu novo spod-bujo. Eden izinej nadvojvod je prevzel pokroviteljstvo razstave, kar m te p™ EDINOST. ne bi bilo pristojno, ako bi bila slavnost drugačne vrste; država, mestni in trgovski zastop, in tudi druge korporacije, s kratka vsa Avstrija je pomagala z denarnimi in drugitni doprinesti, da, celo Ogrska in Hrvatska pritekli ste na pomoč v namen, da bode razstava čast delala Trstu in Avstriji. Še pri nobenej priliki se ni pokazala cela Avstrija tako solidarna v podporo Trsta, kakor prav pri tej priliki. Prebivalci Avstrije iz vseh kronovin bodo mej razstavo hiteli v Trst, da pokaži svoje sočutje do Trsta in neha, ako Bog da, ona apatija in antipatija prebivalcev notranje Avstrije do tega mesta, katera je zadnjih 15 do 20 let veliko škodila nje^a razvitku. Odboru za razstavo se je posrečilo, da jo v kratkem času nabral toliko denarja, da ne bode primanjkljaja. Celo prijetna zima je prišla na pomoč podjetju, velikanska poslopja razstave so se mogla dovršiti v primerno kratkej dobi, v 5 mesecih, kar kaže, da je odbor jako energičen in delalen. In kar je še več, ta odbor ni mogel zbrati za razstavo lepšega mesta nego je ono na morju pri sv. Andreji. Se nobenej dosedanjej razstavi ni bila prišla sama narava v takej meri na pomoč, kakor tržaškej ; kedor vidi z morja velikanska poslopja in za njimi oni nežni breg, za bregom pa velikansko gorovje, ta mora priznati, da lepšega za oko si človek skoraj ne more misliti. Vsa glavna poslopja so zagrajena na obalih morja, vsa ta velikanska poslopja so prava arhitektoniČna dika, za njimi se vzdigujejo v hrib manjša poslopja, paviljoni, kioski, ki mol6 izmej drevja, za temi vidimo krasne vile, na visočini grad tržaški in zad boŠket in drugo veliko gorovje do starega grada Sv. Servola nad Dolino. Prinesli smo o svojem času sliko razstave in uže iz slike so mogli vsaj nekoliko spoznati naši čitatelji lepoto razstave in krasno nje lego ob morju. A koliko je še le potem narastlo teh poslopij, mej njimi naj omenimo le hrvatskega poslopja, katero je, kar se tiče originalnosti in izvršbe, v malem najlepše poslopje razstave, koliko drugih paviljonov v raznih slogih sveta je kakor iz zemlje vzrastlo šele potem i koliko je odbor še le potem olepšal ves kraj ter spre« menil vso promenado k sv. Andreju v rajski vrt: vse to mora napraviti velikansk vtisek na tujca, ki obišče razstavo. Zraven vse te krasote si moremo misliti še vse one slavnostne nastope društev, korpo-racij, regat na morju, razsvitl|av, ono mešanje raznih narodov na razstavi in v mestu: videli bomo tam Kineže, Japonce, Turke, Angleže, Francoze, Slovanov vsake panoge pa gotovo največ, ker so tukaj ali v bližini doma,* vse to združeno z največjim komfortom uže na razstavnem prostoru, zadosti odškoduje tujca, ki pride ogledavat si ra2stavo. Če pa Še jemljemo v poštev bistvo razstave, to je notranjo uredbo in praktično vrednost razstavljenih umotvorov, pridelkov z severja in Juga, z jutrovega in zahoda, če torej v poštev jemljemo tudi praktično vrednost razstave; mo" ramo priznati, da bo na razstavi v najlepšej harmoniji združeno: »utile dulci«. Ne bo se torej kesal nobeden, kedor pride ogledat tržaško razstavo, priznati bode moral vsak brez razločka naroda ali stranke, da stvar je res velikanska, tega srno mi uže danes gotovi. A svitla stran vsega tega je le vendar spomin na oni čas, ko je Trst prišel pred 500 leti pod žezlo Habsburžanov, koliko žalostnih in koliko lepih spomenikov mora vzbujati ta spomin v srcih Tržačanov in osobito nas Slovencev, katerih osoda, posebno v Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) V izvirniku se omenja jud Daniel David Korošec (de Karintia), ki je bil škofu posodil 007l/t mark, koje je škof ratoborni potreboval v vojnah na Koroškem in za vkrotitev drugih roparjev in tatov na Krasu (»de Carsls«). Tačas, pravi Kandler (Consi-glio d. Patr. p. 30.), da se je mesto osvobodilo od škofove nadvlade in se je postavilo določeno število mestnih odbornikov, mej katere so pridružili i mnogo prostakov (genti plebee) t. j. slovanskih kmetov. To se v6, kar ne zvoni po talijanskem, vse je preprosto. Kaj pa toliko slovanskih imen v listini izdanej po beneškem pisatelju Romaninu o priliki pridobitve Trsta 1. 1202? Mej 360 gospodarji tam imenovanimi jih je mnogo brez priimka, kar tak6 n. p. Maurus, Ditemarus, Bernardu* i. t. d. nekaj je označenih z stanovnim pridevkom: n. p. Vi tal gastaldio, P. judex (sodeč), s primeroma polovico le s popačenimi pridevki, toda iz mnogih je slovanski značaj očit: n. p. Bruda (brda), Jema, Dobrofin (Dobrovin), Gradinja, Susol, Niblo, de prevecel, Maugoran, Juban (žup.m), Suieg, Bolest, Melisz (Milič?), Sterperol, Sobeslav, Gagarin, (Jigot, Drog, Hanlo, Gurivet (-kurivec?), Budinja, Vočina (VVocina), Slaven (de sclavo), Tu-pista, Dragonja, Triebec, Hetich (Hotič), Kres (Cre- materijalnem obziru, je tako osko spojena z osodo Trsta. Mi Slovenci in z nami drugi bratje se boino torej z veseljem deležili slavnosti v prekrasen spomin, posebno pa nam bodo kipela srca od veselja, kadar bode mej nami naš mogočni vladar in njegov na-stopnik. Mogočno se bode odmeval klic zvestega Slovana: Živio naš cesar 1 živila Avstrija! živio Trst! Slavnost pri otvorenju razstave dni 1. avgusta. Danes točno ob 8. uri 10. minuti je došel s kurir-nim vlakom prokrovitelj razstave, cesarjev brat, nadvojvoda Karoi Ljudevit. — Na kolodvoru so ga čakali vsi odlični gospodje Trsta: namestnik, škof, dvorni svetovalci, župan z mestnim svetovalstvom, predsednik trg. zbornice z odličnimi trgovci, zastopniki javnih listov in drugi pospodje. — Pred kolodvorom pa so čakala različna društva, inej njimi naše delalsko društvo, potem veterani in mnogo okoličanov. Ko se je nadvojvoda peljal s kolodvora, sprejelo ga je Iju 1-stvo pred kolodvorom s6 »živio« in »Evviva« klici, ker pa je bila ogromna večina Slovanov, preglasil je »živio« vsak drugi klic. Nadvojvoda spremstvom se je peljal najprej v namestniŠko palačo, kder je nekoliko obedoval in so mu bile predstavljene najodličnejše osobe. — Po 10. uri se je odpeljal z velikim sprem-stovom na razstavo, kder so ga čakali: trgovski, mestni in drugi zastopi, generali in višji uradniki, vsi zbrani pred cesarskim paviljonom. Na razstavo pa so smeli le povabljeni gostje v salonskej obleki; — tako si videl na tisoče elegantnega občinstva, katero je sprejelo protektorja razstave in druga dva nadvojvoda v njegovem spremstvu, namreč nadvojvoda Salvatorja in nadvojvoda Štefana, z velikim entuzijazmom. Sprejem je bil presrčen in bralo se je vsem navzočim veselje na očeh, ker vse okoliščine so sodelovale, da je vladalo navdušenje. Ob 11. uri stopi nadvojvoda pokrovitelj na balkon cesarskega paviljona in tam ga pozdravi predsednik razstave, gosp. Reinelt z lepim italijanskim govorom, v katerem se je posebno spominal Habsburžanov, kateri so povzdignoli Trst do denašnje visoke stopinje. Zahvaljevaje se nadvojvodu za to, da je prevzel pokroviteljstvo, priporočal je visokej dinastiji to prvo trgovsko mesto Avstrije in končal s6 »živioklicem« na cesarja in nadvojvodo pokrovitelja razstave. Nadvojvoda je v kratkem odgovoril, lič (lilice), Grmeč (grumac), Litec, Perun, (Perunus), Smet, Lonec (Lons, ali morda iz Loža?), Pecelj (peceli), Mir, Trinoga, Kovač (oouas), Ludik, Mireč Berdolaz (bertolas). Morda je lede zakopana v prahu še kaka starejša listina tržaških meščanov, iz koje se mnogo ložeje in očito dokaže, da je tržaško meščanstvo bilo večinoma slovansko in nikakor ne, kakor pravi Kandler: »Trst ni hotel zaostati v samoupravi, nego je glasno opravičil se, daje čiste rimijanske krvi«. (»Trieste, figlia di Roma, puro san-gue«. Gronograf. Scussa p. 221.). Koliko listin, ki bi od prvotnin tukajšnjih stanovnikov sve ločile, prišlo je v požarih po i zio n. p. ko je 1. 976 bila pogorela dože-tova palača, cerkev sv. Marka in nad 300 hiš v Benedkah. »To se zat6 omenja, ker so Benečani malo prej v Kopru si prisvojili listine iz starine, kar so našli, seboj jih vzeli, ki so pri onem požaru v ve.'iko škodo domovinske zgodovine zgorele«. (Kovačič o. c.). Pa kakor iz Kopra, tako so pozneje iz Trsta Benečani mnogo starinskih listin in spomenikov odnesli, kajti večkrat so morali se po lati, in zvestobo priseči, tako 1. 122J, potem 1. 1332 in 1267. 1. Uža takrat je tržaško mesto hotelo tekmovati z mogočno Venecijo, ter se osvoboditi od beneškega nasilstva, zato se je spuščalo v prij ite- Ko stopi v paviljon, pozdravijo ga gospodje s6 živio-klici. Ogleda si potem vse natanjčno. kolikor je bilo r azstavljenega in vsi nazoči obiskovalci so enoglasno priznavali, da je to krasna izložba, bodisi glede predmetov, bodisi glede okusnega razpoloženja. Posebno marljivo je popraševal za vsakostvar nadvojvoda Štefan, in sicer v hrvatskem jeziku, katerega oti popolnoma ravilno govori. Dopadla se inu je posebno neka knjiga, atero so mu potem podarili hrvatski zastopniki, Iz hrvatskega paviljona je šla visoka gospoda v pomorsko in v bosinsko-hreegovsko razstavo, oddelek I. — V pomorskej razstavi je pozdravil nadvojvodo predsednik pomorske vlade, g. vitez Alber. — Ta oddelek razstave je tako zanimiv, da smo gotovi, da bode jako dopadel vsem obiskvalcem. V bosenskej razstavi je pozdravil nadvojvodo državni svetovalec Kirchmayr in potem predstavil ednega pravega zastopnika razstave, Salomone Effendi-ja. — Tudi ta oddelek ima svoje zanimivosti. S tem je končala slavnost na razstavi, nadvojvoda Karol Ljudevit, Salvator, Štefan, potem baron Depre-tis in druge visoke osobe so se vkrcale ob 4 uri pop. na parnik »Pelagosa« in so odšle v Trst v namest-ništveno palačo, kder je bil sprejem raznih deputacij do 5 ure, potem pa kosilo za 40 odličnih osob. —Na večer ob 8 uri se je napotil nadvojvoda z velikim sprt m-stvom zopet na morje, da si ogleda velikanske ognjemete na morju. — Ti ognjemeti in pa razvitljave na rastavi in v bližnjih vilah, pa tudi na ladijah; ta pogled na obalih sinje Adrije — napravil je na vse, kateri so to videli, velikansk utisek, kaj tacega je mogoče le v Trstu videti, v Avstriji gotovo nikder dru-gej. Denes ob 71/. uri zjutraj se je odpeljal zopet nadvojvoda z velikim spremstvom na Lloydovem par-niku v Lloydov arsenal, kder je vse ogledal, od tam pa v Strudthofovo ladjetvornico v Milje. — Ko se je peljal memo Skednja, so ga Skedenjci na obalu pozdravljali in mu peli, streljali, zvonili, ves Skedenj pa je bil v zastavah. — Nadvojvodje so Skedenjcem ozdravljali osobno in so tudi dali ukaz, d t Skedenice monarj i pozdravljajo b6 zastavo na glavnem jarbolu. (Dalje prihodnjič.) Volilcem koprskega okraja! 9. t. m. boste volili svojega zastopnika za deželni zbor v Poreču. Kakor smo Vam uže večkrat priporočali, priporočamo Vam še enkrat: bodite složni, ne dajte lahonom do sebe in volite vsi moža, za katerega ste se zedinili. Mnogi od Vas so želeli, da bi prevzel poslanstvo velečestiti in obče spoštovani rodoljub, gosp. dekan Jan iz Doli ne.,., A ta gospod ne more za zdaj prevzeti tega bremena in on sam Vam priporoča še enkrat po tem potu, da ni treba dajati glasov njemu, da ne bi zmagal zarati cepljenja glasov v našem taboru nasprotni, iahonski kandidat. Društvo »Edinost« v popolnem sporazumljenju z č. gospodom dekanom Janom priporoča Vam za Vašega poslanca gospoda Vekoslava Spinčić-a, c. k. Šolskega nadzornika za koprski in voloski okraj. Ta gospod predobro pozna Vaše reve in težave on je Vaš rojak, gorko čuti z Vami, ob enem dober govornik in v vsakem obziru sposoben za poslanca; on bode skrbel za Vaše duševne in gmotne koristi in v javnem živenju čast delal svojemu narodu. Tega smo prepričani in zatorej iz srca želimo, da postane gosp. Vekoslav Spinčić poslanec v deželnem zboru istrskem, to morajo želeti tudi vsi taki volilni, katerim je nasrću blagostanje svojega naroda 1 Zatorej š i enkrat: delajte, bodite oprezni i ti složni! Politični pregled. Notranje dežele. Nemška ljudska stranka je slelenola, po-JSenSi od 1. januarja 1883 izdajati dvakrat na ljske zveze s patrijarh! oglejskimi in n goriškimi grofi. L. 1270 je občina tržaška po svojih zastopnikih kumovala (botra bila) pri krstu Elizabete, hčere goriškega grofa Majnarda IV. (nazovi župana tržaškega, ki je imel namestnika), poznejše slavne matere habsburžke cesarske rodovine, kajti bila je soproga Albertu I. sinu Rudolfa habsb uržkega, ter mu je jovila 21. otrok. Tedaj se je zasnovala ona vez, ki e nad 100 let potlej tržaško mesto za stalno pripela slavno vladajočej habsburškej rodo vini. A mnogo bojev, napadov, bed i nadlog je moral Trst še prebiti od strani Benečanov. Dokler je, kakor ladja iz vzbur. jenih valov, prišel v mirnejše zavetje mogočne vlade-L. 1248 je bil patrijarh oglejski dobil knežje pravice nad mejno grofijo Istro, podložna sta mu bila kot vazala (veleposestnik), tu ii škof tržaški in grof devinski, a Benečani, premeteni trgovci, kakor so vedno hlepeli pofrijulskej patrijarhovej pokrujni, še bolj po tržaškem mestu, ker je najnaravniše primorsko skladišče za trgovino z Štajerskega, Kranjskega, s Krasa v Trst se stekajočo. A Trst ni maral robovati Benečanom, zato vojna za vojno. Za nadzorovanje ladij v Štivanu (pri Devinu) so bili Benečani sezidali na stnnej steni gradič Belforte 1.1274, a patrijarh Raimund prepove istrskim mestom, da si nijednegu Benečana ne smejo za župana zbrati. S tem se ve niso Benečani zadovoljni, ter pošljejo poveljnika Biniera Morosini-ja, da vzame Trst in Mile. Silno trde pogodbe je stavil Trstu v mirovnej pogodbi, sklenenej v Benedkah 1. 1285. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. teden poseben list, ki bo zagovarjal in širil nje nadela, zastopal težnje obrtniškega stanu ter se imenoval «Funfguldenmann » Bajamonti, prejšnja glava italijanske in usta-vaške stranke v Dalmaciji, razglasil je pismeno, da se odpoveduje deželnemu poslanstvu in vodstvu italijanske stranke. To je Bajamonti prav storil. V Levovu je bila velikanska porotna obravnava zoper mnogo Rusinov, zatoženih veleizdaje, zadnji teden končana. Hudodelstva veleizdaje ni bil nobeden za krivega spoznan. Hudodelstva motenja javnega miru pa so bili spoznani za krive pater Naumović, Benedikt Ploszsanski, Ivan Szpunder in Oleksa Zaluski in so bili od sodnije obsojeni: pater Naumovicz v 18., Ploszsanski v 5. Szpunder in Zabuski v 4 mesečno navadno ječo, poostreno z enim postom vsak drugi teden. Vsi drugi zatoženci so bili spoznani za nekrive in takoj izpuščeni. Zagovornik Du-lembe je v imenu obsojenih napovedal pritožbo ničevosti. Mej Rusini in Poljaki, mej katerimi je vladala stoletna svada, začelo se jo delati za spravo. Pravi rodoljubi od obeh strani poudarjajo, da je prepir nepotreben in obema narodoma škodljiv. To se je nedavno posebno poudarjalo na shodu učiteljev v Kolomeji, kder je g. K ob lanski učiteljem posebno priporočal, naj cepijo mladini v srca ljubezen do prijateljstva in goie bratovski duh moj obema narodoma. Bog blagoslovi take izjave! V mestu Brodi/ v Galiciji je Se vedno okoli 11.000 iz Ruskega ubeglih judov, katerih nekoliko hočejo v raznih krajih Evropo naseliti, drugo pa do jeseni v Rusijo nazaj poslati. V Hrcegovini so zopet prikazujejo zloglasni roparji, ki streljajo na vojake. To je živ opomin tamošnjoj vladi, naj upravo zboljša, da ne bo treba zopet vojakom miru delati. V Janoshazi, lelezniškej županiji na Oger-skem se je unela rabuka na jude. V sinagogah so pobili okna, judo so iz hiS iztirali ter jih na ulicah pretepali. To se je ponavljalo tri dni. Na Ogerskem sploh ljudstvo zelo mrzi na judo, posebno od tačas, kar se je razglasila vest, da so krščansko deklico Ester Salmosi zaklali in sodnija to stvar preiskuje. Vnanje dežele. črnogorski knez pride to dni v Trst, ko pojde v Moskvo h kronanju ruskega carja. Pripelje ga iz Kotora avstrijska vojna ladija. Srbski kralj Milan prido to dni na Dunaj in bovstanoval v cesarjevej palači. Škof v Cosenzi na Neapolitanskem je vso duhovnike svoje škofije suspendiral, ker so za Garibaldija maše brali. Francoski državni zbor je zavrgel vladno predlogo, naj dovoli 9,410.000 frankov kredita za egiptovsko potrebe; vsled tega je ministerstvo odstopilo. Tega bosta najbolj vese'a Arabi bey in turški sultan. Mej Španijo in Portugalom so prijateljske razmero vedno srčniše. Meseca januarja t. I. jo Španski kralj obiskal portugalskega in zdaj obiščo poslednji prvega; državni zbor je užo dovolil, da smo prestopiti mejo svojega kraljestva, ker v Portugaliji jo zakon, da kralj no sme iz dežele brez dovoljenja državnega zbora. Turški sultan je dovolil, da se pošljejo v Egipt turški vojaki; zato pa Arabi nazaj poslal turški red, s katerim ga jo sultan nedavno počastil, uleme in rsoučiliški profesorji v Kairu pa so poslali sultanu protest zoper zasedonje Egipta po turških vojakih. A še je veliko prašanje, Čo je sultanu resnica; gotovo je, da nema ni denarja ni vojakov, katere bi takoj mogel v Egipt poslati. Turška vlada zahteva, naj se evropski vojaki iz Aloksandrijo umaknđ, ko ga zasede turška vojska. Ne verujemo, da bi se Angleži udali temu zahtevanju. — Italijanska vlada je odbila angleški predlog, naj se tudi Italija vde-leži pri zasedanju Egipta, rekoč, da se zdaj ne more v dogovoro spuščati zastran zasedenja, ker jo turška vlada sprejela sklepe konference. V Aleksandriji se je katoliška cerkev zopet odprla; vendar se tudi tu strah še ni polegel, zelo se bojć, da mestu vode zmanjka. Arabi se na vso moč pripravlja na brambo, cesto mej Suecem in Aleksandrijo utrjuje, tudi v Kairu se delajo velike priprave za brambo. Posadka v Abukirji vtrjujo grad zoper bombardiranje. V Kairu se je sešla narodna skupščina, sestavljena iz 150 velikašev in enoliko poslancev raznih mest. Načelnik je njej Šcik ul Izlam, tudi vćliki rabi z Štirimi judovskimi bankirji je v skupščini; ona je v prve j seji izrekla narodnemu ministerstvu svoje zaupanje ter proglasila Arabija za generalisima. Domaće in razne vesti. Visoki dar* Cesar je podaril tržaškemu društvu »Unione operaia triestina« iz svoje privatne denarnice 100 gold. Movi tržaški škof, veleč. «. dr. Čila-vina, je prišel zadnjo soboto popoludne iz Poreča v Trst na vi idnem patniku «Pel »gosa«. Sprejel ga je deželni namestnik, župan, škofijski kapitei in vsa tržaška duhovščina. Pričakovalo gaje mnogo ljudstva. Minolo nedeljo je novi Škof v namestniškej palači Rlovesno prisegel. Prihodnjo nedeljo bo slovesna inhalacija. Prične se ob 8. uri zjutraj. Procesija pojde i7. cerkve Marije Pomočnice (sv. Antona starega) k stolnej cerkvi sv. Justa. Vdeleži se je duhovščina, načelniki vseh oblastnij, razna društva itd. €•>. Baron Plenker, dvorni svetovalec v Trstu, pride, kakor poročajo dunajski listi, na visoko mesto v Bosni. Društvo veteranov napravi danes zvečer ob 8. uri na čast nadvojvodu Karolu Ludoviku velik »Zapfenstreich« in bakljado. Iz Effflpta so došli z Lloydovim parnikom v nedeljo avstr. generalkonzul baron Kozjek, konzul Reglia, in ruski gen. konzul Lex. Znižane tarife za Trmi na južnej železnici bodo trgovino jako pospeševale. To znižanje je dvojne vrste in sicer: znižala se je voznina za razno blago v notranjem prometu inej Trstom in Dunajem in uvedle so se tarifne distance, liki so one mej Reko in Peštom. Za les v Trst znaša voznina po novej tarifi 3 do 4 gold. pri vagonu manj, nego poprej. Zveza Trsta z Ameriko s parniki. Pri trgovinskem ministerstvu leži ponudba zastran zveze Trsta z Ameriko po parnikih in vlada je voljna to zadevo pospeševati z vsemi mogočimi sredstvi ter zdaj preiskuje, ali je namenjeno podjetje tudi zmožno dati potrebno poroštvo. Pošten mož. Delalec Ivan M. je v nedeljo našel v Trstu na ulici 500 lir ter jih izročil c. k. policiji. Velikansko morsko trobo smo opazovali zadnjo nedeljo mej deveto in deseto uro. Vrteči ohlak se je spustil s črnega neba na morje, morje je začelo kipeti in vzdigovatise, da seje videl velikansk stolp. Troba se je napravila blizu tržaške luke ter se naglo pomikala proti Devinu i tu gromopočno razpadla. Sreča, da na poti ni dobila nobenega morskega vozila, katero bi brez dvoma bilo zgubljeno. — Zvečer pa je vstal velik vihar z bliskom, gromom in ploho ter ujel mnogo ljudstva na sprehajališčih; o večjih nesrečah pa se nič ne čuje, Drznost Lahunov preseza vse meje. Kakor je bilo naznanjeno v našem listu, imelo je biti v nedeljo blagoslovenje zastave delalslcega društva »L' u-nione operaja«. To društvo je italijansko, pa konservativno, zarad tega trn v očeh lahonom. Društvo je imelo zastavo pripravljeno v društenej sobani, tam so se nahajali tudi nekateri darovi in nekaj denarja. — V nedeljo ob 6 uri zjutraj so bili nekateri odborniki društva v sobani in videli so Še zastavo; a ko pridejo zopet ob 7'/, uri, da vzdignejo zastavo, najdejo samo palico, zastave pa ne več; odtrgana je bila se silo raz palice; razen zastave pa je manjkajo tudi darov, le denar je ostal. — Zmešnjava velika po mestu, mnoga zunanja društva iz Ronk, Tržiča i. t. d. pa tudi domača, bila so uže pred Politeama Rosetti, da se vdeleže slavnosti, ko kar naglo pride naznanilo, da zastave ni in da je slavnost preložena. Vse ugi-blje, kedo utegne biti tat, večinoma pa prevladuje to le menenje: »Unione operaja« ja društvo sestavljeno iz rasnih elementov, ti elementi so nezanesljivi, la-honi pa trosijo, ako je treba vladi in nje privržencem napraviti kako zadrego. Najbrže je torej ta stvar bila dobro preračunjena in porazumljena, drugače skoro ni mogoče misliti. — To je zopet po luk vladi v mnogih obzirih. Izleta v (Sežano vdeleže se, kakor se sliši mnogi TrŽačani, tudi Nemci in Italijani, morda tudi veterani. V Sežani pa delajo velikanske priprave za vreden sprejem. Preskrbljeno je tudi za izvrstno in ceno postrežbo. Stvar torej raste od dne do dno in obeča postati večja, nego se jo moglo misliti in računati v začetku. častno obdanstvo je oglejska občina podelila grofu F. Coroniniju. llogroslovske dole v Gorici so se končale zadnjo soboto. Bilo je v njih 50 bogoslovcev, 53 rednih in 3 zunanjih. Uči se jih v njem: namenjenih za goriško škofijo 2S, za tržaško-kopersko 15, za po-reško 5, za krško 7 in za dunajsko višjo škofijo 1. Bogoslovske šole ja dovršilo 8 gospodov in sicer: 3 Goričani iz tolminskega okrajnega glavarstva, 3 Tržčani in 2 Krčana. Toča je 22. julija v Deskli na Kanalskem vse pridelke tako pobila, da no bo nobenega sadja, nobenega. zrna i nobene jagode v nogradih. Ubogo ljudstvo! Otvorenje muzeja v Ogleju se bo vršilo jutri, 3. t. m. in to vpričo nadvojvode Karola Ludo-vika. Ta muzej se je ustanovil po darežljivosti Nj. veličanstva, cesarja. Znano je, da se v nobenem kraju v Avstriji ne izkopava toliko znamenitih rimskih starin, kakor v Ogleju in okolici. Muzej bo torej velikega pomena. Ker se je uže več let vrlo nabiralo, brani uže zdaj mnogo starinskih zakladov, in vredno je, da ga vsak ogleda. Vabilo k velikemu koncertu, kateri prirede diletanti z vljudnim sodelovanjem znane dramatične pevkinje gospodičine Gabrijele Mrak-ove v Tolminu dne 6. avgusta t. 1. v Devetakovej dvorani. Spored. Prvi del. 1. Sinfonija iz opere »Don Jtian« (Mozart) za klavir, harmonium in violin. 2. Tercet iz opere Viljem Teli« (Rossiui) za glasovir čveteroroeno. 3. Duet za sopran in bariton iz opere »Don Jnan« (Mozart). 4. Fruze melodične o operi »Maria Padila« (Donizetti) za klavir, violin in pisčal. 5. »Vorrei morir« pesen Tosti-jeva za sopran. Drugi del. 1. Poutpourri za klavir in violin iz opere »Faust« (Gounod). 2. »L' Estasi« valcer za sopran (Arditi). 3. Fraze melodične o operi »Rarbiere di Siviglia« (Rossini) za klavir, violin in piščal. 4. »Marcia del diavolo« (Souppe) za klavir čve-teroročno. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., radodarnosti se ne stavijo meje. Čisti dohodek je namenjen v korist godbenega društva tolminskega. V Tolminu, dne 31. julija 1882. Odbor. Vabilo na veselico* katero napravi učiteljsko osobje z drugimi rodoljubi v Vremskem-Bri-tofu dne 13. avgusta t. 1. na travniku g. Janeza De-kleve, Župana: na slavo rojstnega dneva Njih veličanstva, pre8vitlega cesarja, v prid "Narodnemu domu«. Spored: 1. «Govor», — «Cesarska pesem.» 2. Petje: «Hajd na noge.n 3. Deklamacija: «Naroda glas.« 4. Petje: «Mili kraj.» 5. Šaljiva igra: »Poštena deklica.« 6. Petje: «Ne zabi me.» 7. Deklamacija: ■Oj zlati čas!» 8. Samospev: »Vesolnemu svetu!« 9. Šaljiva igra v dveh dejanjih: «Boječi Matevž.« Igrajo otroci. 10. Petje: «Tiha luna.« 11. Petje: »Konjiček.« 12. Šaljiva loterija. 13. Petje: »Slovo šolarjev.« 14. Telovadna igrica. 15. Ples na brejarjih. Ustopnina za osobo 10 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. Začetek točno '/A ure popoludne. Učiteljsko osobje. Ljubljana dobi vojake. V posadko pridejo tja trije Kuhnovi bataljoni za stalno, potem od 7. in 19. bataljona lovcev dopolnilnijkadri; od topni-čarjev pa bode tam polkovni in divizij ni štab in 4 baterije. Frančiškanom v Kamniku se je šolski poduk vzel in razpisale so se učiteljske službe, če tudi je Še le lansko leto kranjski deželni načelnik kamniške šole posebno pohvalil. To je na veselje kranjskej strankarskej opoziciji, deželi pa v škodo. IVove slovenske Šolske knjige se v Ljubljani marljivo tiskajo, v Narodnej tiskarni Je-senkova geografija, pri Kleinmajerji latinsko-slovenski slovar in SenekoviČeva fizika. Prof. Celestina aritmetika je uže natisnena in predložena niinisterstvu. Profesor Erjavec spisuje mineralogijo. Potuha Irreilenti. Na Reki so 24. julija praznovali hrvatski trgovci in vlastniki ladij narodno zmago v Splitu ter hrvatske zastave na ladijah razve-sili. Opazivši to, zbrala se je italijanska drhal s kameni v rokah ter grozila se in zahtevala, naj se zastave snamejo. Hrvatje so pogumno to zahtevanje odbili. Kar pa italijanisimi niso dosegli, to je dosegla lukna policija, ki je ukazala prapore sneti 1 S taci m ravnanjem se »Irredenta« ne zatre, ampak daje se jej le potuha in pogum. Cesarsko odlikovale. G. Fr. Divjak, prejšnji frauheimski župan, stara slovenska korenina, neumoren borivec za narodne svetinje, prejel je od cesarja za svoje zasluge srebrni križec s krono. V nedeljo 30. t. m. seje konstituiral odbor in sicer tako: g. V. Dolenec, podpredsednikom, Kerže, blagajnikom, Sakser, tajnikom, Doli nar, glavnini četovodjem, gg.: Čokelj, Dužnik. Paternost in Skabar pri-sednikoni. Sklenol je odbor, da se udeleži deputacija 6 Sokolovcev v popolnej opravi veselice v Sežani in ob jed nem vabi vse druge brate Sokole k obilnej vdeležbi, snidejo se v prostorih »delalskega društva« ob 2. uri V četrtek 3. t. m. ob l/,8. uri zvečer je odborova seja v prostorih »delalskega društva, ker so važne stvari na dnevnem redu, vabi vse gg. odbornike k udeležbi predsedništvo. Blago nnščavanje. Pred blizu 20 leti je snubil v mestu Slanem na Češkem mlad priden mizar Adolf K. zalo hčer neke ondotne uradniške vdovo. A niče-murna, po novej šegi vzgojena mladenka ga ni marala, ker se je njej zdel preprost človek. To je mizarja /,elo užalilo in jel seje v svojej srčnej bolesti ljudi ogibati. Nek večer je skočil v temi z tamošnjega inosta nekdo vreko Veltavo in ker od istega dne Adolfa K. v mestu ni več bilo videti, mislili so vsi, da je v svojem obupu on nesrečno smrt storil. Vest o tem jo uradniško hčer silno pretresla, in očitovajoč si, ili iz najbolj belega marmorja in polno je natornih podob. Preiskovalci te jame pravijo, da je najlepša na svetu. Sueški kanal in morski volkovi. Predno so prekopali sueško oži no, bili -o morski \olki vsredozemnem m o ji zelo redki, le i/, atlantiškega oceana se je časi kateri priklatil skoz giberaltarsko morsko ožino. Zato so ribiči vsako leto neizmerno veliko i i t > nalovili v tem morji. Skoz sueški kanal pa prinaja sila veliko morskih volkov iz Rudečega in indiškega morja, kder jih je grozno veliko, v sredozemno morje, kder se silno množe. Vsled t-ga pa je ribji lov vsako leto slabši. Delalsko podporno drugtvo pod pokroviteljstvom Nj. visokosti cesarjeviča Rudolfa. Podpisani odb< r naznanja, da je povabil vsa znana slovenska In hrvatska delalska in zabavna društva na slav-nost, b.agnslovenja ztislave, ki bodo dre 10 septembra t. 1. in da so s oglasila dosedaj, da gotovo prid jo, ta lefdrju-štva: "Sokol" iz Ljubljano, »Zagrebački Sokoli., Goriška čitalnica, > 3 .ilno in podporno društvo« v Gorici, pevsko društvo -Javor v Jaški, pevski zbor v Prvačini in sežanska čitalnica. Vsa »trupa povabljena društva, katera se mi-slij > udeležiti slavnosti, pa prosi odbor, da to javijo najdulje do 20. avgusta. Za stanovanja po nizkej ceni skrbi poseben odsek, na katerega se bodo obračati vsaj 8 dni pred slavnostjo. Odbor tudi preskrbi, da se vdeležiteljem slavnosti zniža vstopnina za razstavo. Ako želi kak pevski zbor sodelovati pri besedi, naj to blagovoljno naznani odboru nujdalje do 15. avgusta, da mu odbor naznani one točke, katere bodo vsi pevci peli skupaj Znižana voznlna je sploh dovoljena vsem onim, ki obiščejo razstavo, ako bi pa se iz Ljubljane vdoležilo saj 300 do 100 gostov, bil bi odbor pripravljen, najeti tndi poseben vlak. Ker razstava ni še dovršena in ker je zdaj tudi silno vroče, bilo bi najboljše, da bi Slovenci in Hrvatje razstavo obiskali od 8. do 10. septembra, da se tako vdeleže tudi slavnosti in velike besede«, pri katerej bode sodeloval ljubljanski "Sokoln in razna dumača tržaška, pa tudi zunanja pevska društva. Odbor bode skrbel, da se bodo obiskovalci dobro imeli in tudi videli vse, kar je zanimivega v Trstu. Ob enem bode po mogočosti skrbel za stanovanja po nizkej ceni, kakor zgorej omenjeno. Koncčno prosi odbor vse slovenske rodoljube darov za loterijo pri ljudskej veselici, ki bode 10. septembra pri sv. Ivanu. Ako se posreči odboru, da bo kaj dobička, odda en del dobička tudi za »Narodni dom» v Ljubljani. Odbor. Dražbe. V Kanalu posestvo Janeza Rahulin v Ročini, cenjeRO 1D10 golti., 20. avg. in 23. sept. — V Sežani posestvo Marije Milieli iz Dutovelj 11. septembra. — V Tinjanu posestvo Janeza Budicn iz Golcane. cenjeno 430 gold,, 2. avgusta, 2. sept, in i>0. sept. — V Sežani posestvo Marije Umek iz Lokvu 7. avguBta. — V Buzetu posestvo Marije Janeza In Jakoba 1'aladin iz Zabranja, cenjeno 2060 gold., 3. avg. 4. sept. in iiO. sept — V Kopru hiša in zemljišča Ide Kristan, cenjena 1150 gold., 19. avg. 18. Bipt. 18. okt. — V Pazinu posestvo Franca Sirovič, cenjeno <>18 gold., 17. avg Iti. sept. 10. okt. — V Tolminu posestvo Janeza Kafol iz spodnje Tribuše, cenjeno 2li20 gold., 10. aug. in 11. sept. — V Tolminu hiša in zemljišče Antona Stum iz Kneze, cenjeno 1500 gold. 11. avg. 12. sept. 10. okt. — V Gorici posestvo Andreja Gabrovlc iz sv. Florjana, cenjeno 2099 gold., 11. avg. 13. sept. 17. okt. — \ Gorici posestvo Dr. Antona Sigon v Vedrjanu, 10. avgusta. — V Podgradu posestvo Martina Zadidk iz Pregarja, cenjeno 800 gold., 17. avg. 18. sept 16. okt. — "V Tinjanu posestvo Janeza in Josipa Hosac iz Juvmikala, cenjeno 3*90 gold., 12. avg. 13. sept, 1*2 okt. — V Tinjanu posestvo Janeza Paikovič iz Bokordič, cenjeno 098 gold., 23. avg. 23. sept. 23 okt. — V Kopru posestvo Miklavža Vallon v Mujah, cenjeno 32*,'5 gold., I j. avg. 14 sept. 14. okt. — V Sežani posestvo Janeza Kjuder iz Dobravelj, cenjeno 845 gold., 2. avg. 4. sept in okt. — V Trstu posestvo Andreja Tavčar na Opčinah, cenjeno 563 gold. 14. avg. 11. sept. 12. okt. — V Gorici posestvo Josipa Gasparini iz Iinenje, cenjeno 4239 gold., 10. avg. 12. sept. 13. okt. — V Tolminu posestvo Mateja Sovdat iz Zadre, cenjeno 32-jOgold., 17. avg. 18. sept. 17. okt. — V Kanalu hiša Janeza Draščik, cenjena 570 gold., 19. aug. 10. sept. 21. okt. — V Voloski posestvo Andreja Puč Jacetič, cenjeno 1760 gold., 2. avg. 20. sr p t. i.'l okt. — V Trstu posestvo Marije Doratti v gornji Carboll, cenjeno 3399 gold., 14. avg, 11. sept. 14. okt. — \ Trstu posestvo Josipine Delbasso v Kadlnu Št. 284, 10. avg. — V Buzetu Idšu in zemljišča Mateja TomišiC iz Dolenjavasl, cenjena 2072 gold., 3. avg. 4. sept in 30. sept. Tržno poročile. Kava. — Zato bi,igo je v obče menenje prav dobro, cene se tudi tukaj uiulo napele, pa vtegnejo tudi zdatneje poskočiti, ker v Ameriki gredo cene kviško. Rio velja danes gld. 40 do Ga. Sladkor — venno v dobrem obrajtu, imentniki terjajo za l°/0 do il/a%' cene, vsled česar se kupci drže nazaj. Olje — brez spremembe pri malem poslu. lliž. — Gene so malo trdnejše, pri vsem tem, da je malo kupčije. Petrolje. — Tukaj vedno mlahova kupčija, cene popustljive, a k opri m v Ameriki više. Denes stane gld. 9.10 do 9.15. DomaČi pridelki. — Pri zginljivej kupči ji ne more se niti govoriti o rednih tržnih cenah. Fižol rudeČi pld. 10 do lo'/r belega se j0 nekoliko prodalo po gll. ft do 9l/j. — Ma lo gld. 81) do 103. Žito. — Nič posla, in ker je došlo nekoliko koruzo iz pode avskili dežel, cene še vedno padajo. — Koruza slane pld. 7'/f do 8.10 Cene pa vtegnejo še pasti. Prav taka je se žitom in moko Les. — Ker so uže zopet začela te dni male pošiljale razneg a blaga v Aleksan i njo, vtegne se lesna kupčija v kratkem zopet popraviti. Borsno por»očilo. Naša borsa bila je te dni mirna, ni zaznamovati posebne špekulacije; pri vsem tem so se kurzi rente vzdržali prav dobro; le kurzi valut in diviz so nekoliko slabši postali. Francoske spremembe v politiki uplivajo pač toliko, da zdaj vse nekoliko čaka, kako se bo ta reč razvila nadalje. Dunajska l»or*a dne 1. tt gusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » "<5 » Zlata renta..........95 » 40 » 1860 državni zajem.......130 » 50 » Delnice narodne banke.....8-6 gld. — kr. Kreditne delnice........317 > 75 > London 10 lir sterlin......120 » 15 » Napoleon...........9 » 50 » G. kr. cekini.........5 » 67 » 100 državnih mark.......58 « 80 » Objava. »Triesler Zeitung« tudi mene navaja mej zastopniki hrvatske razstave; to pa je pomota, ker jaz sem bil v hrvatskem paviljonu le kot poročevalec našega lista »Edinosti«. __V. Dolenec. LOZI po K f\ \J krajcarjev velike razstavne Trstu. m Le petdeset krajcarjev velja en loz -velike razstavne loterije v Trstu. Ti lozi se prodajajo v vseh menjalnicah, pri o. k. poŠtah, tabaknlh trafikah, loterijnih kolekturah in pri druzih prodajalcih avstrijsko-ograke države. Bogato oskrbena loterija ima I glavni dobitek z 50.000 gl. v gotov. I » » » 20.000 u * • I » » » 10.000 » » » potem druge velike dobitke v vrednosti 10.000, 5000, 3000, 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 gld.; skupaj tisoč uredskih dobitkov v vrednosti goldinarjev 213.550 goldinarjev. Potem mnogo druzih velevrednlh dobitkov iz razstavne od razstavnlkov podarjenih predmetov. Zarad prodajanja lozov obrnoti se je takoj na loterijski oddelek trža- ške razstave 2, p iazza t rande v Trstu Pri narofiiivanju posameznih lozov naj 80 priloži 15 kr. za poStnino. Udom gospodarskega društva v Skednju. V nedeljo. 120. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj bode občni zbor v prostorih gostilne Matije Sanctna. Dnevni red: 1. Poročilo odborovo. 2. Pregledanje računov. 3. Volitev odbora. 4. Posamezni predlogi. K obiluej udeležbi vabi 2—2 ODBOR. Podpisani priporočam vsem prijateljem in znancem, ki tržaško razstavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom, svojo goHiilnioo „Pri veselem spodnjem Kranjcu", via Belvedere, blizu kolodvora. Dajem poroštvo za točno postrežbo, dobro slovensko kuhinjo, izvrstno istrsko črno vino (iz Vizinade), in rumeno štajersko vino, ter za okusno pivo Jutmanovo Cbter po 90 kr.) — Zraven priskrbujem prenočišča po mogoče nizkij ceni. — S spoštovanjem Frai\jo Bulo, po domače Novak. Pristna rogacka slatina (kisla voda) sveža, savinski sir v opečnej podobi, posebno dober, kovinska pomada za lišpanje, prah za lišpanej in poliranje, najboljše čistilo na svetu, piča za ptiče mrav-Ijinćina jajca, — tekoče oljnate barve v najboljšem firnežu i/, lanenega olja, najfinejše obribane, za mazanje užn pripravljene; vse to po najniijej ceni: 4—3 nialič dfc l*lickt>r v Olji, na Štajerskem. 500 mark ! Prevažna iznajdba se jp posrečila kemiku Legrand. To je tinktura proti kurjim očesom, katera v 8 dneh brez najmanjše bolečine vsako kurje oko s korenino za vselej odpravi. Iznajdnik za to daje s tem poroštvo, da vsakemu, ki še po rabi te tinkture ima kurja očesa, izplača premijo 500 mark. Po vsej pravici se sine trditi, da j<> to edino sredstvo, katero ima gotov uspeh. Gena steklenice s šopkom in navodom za rabo in frankirano posiljavo H.— samo proti gotovom plačilu. Pristna se dobiva le pri iz-najdniku kemiku Lotfrand, Koln am Rheim, Ei-gelstein 61. (6-2). Gostilna „zur STADT WIEN" via S. NiCOlO Št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—5 OOOOO BANCA UNION TRIE S TE occupa di tutte le operazioni dl Banca e di Cambio valute. a) Accetta versamenti iti con/o corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Napoleoni 2V Jtfcon preavviao di 20 gior. a > < » i 40 > 3V » » > »3 mesi 3 Y » » » > 6. meai per Banconote 3 V Xaou preavviao di & tiim--3'/, » » » » 13 » 3.^ » » » » ao » 3 V > tt^ mi'rti fisao 4 » a rtfi metli fmo Oodranno doli'lntrresse numantato lo lettero in cireolaziono con ti giorui di preavviao dal (i novembie a. o. quelle con 12 giomi 1 dal 1» giorui e qucllc con 24 giorni dal 2"» novembre a. c. IN MANCO GIR» i abbunando II 3B/0 interessej annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a liorini 30 000 a vlsta verso cheque; importi maggiori preavviso a van ti la Borsa. — Confemia dei versamenti in ajtposito lihretto. Con per tutti i versamenti latti a qual- siusi ora d' uflicio In rnlnta del medtsimo g i orno. Anmuiho pol (troprl cocentlMtl l incasso di Cambntle per Trieste, Vienna e Budapest, rilasria loro nssegntjter qneste nltime piazzc, ed accorda loro lafacoltu rf) domiclliarc cffetti presso la sm cnssn frnnco d o^ul NpcNn per eral. b) S'incarica dell'acijuisto e della vendita di elTetti pub-blici, valute edivise, noneh6 deli' incasso d'asscgni, cambiali e coiipons, verso '/*0/o di provlgglone. c) accorda ai snoi committenli la facolta tli dcpositare effeiti di nv.ahiasi specie e ne cura gratis V incasso dci coupons alla scadenza. 18 La Filiale della Banca Union (Sozione Merol) s' incarica deli' acquiato e della vendita di merci in commissionc, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzic ad essa consegnate, oppure polizzc di carico o VVarrants. Čudovite kapljice S«. Antona Padovanskoga. T<> priprosto in narnvno zdravilo je prava doh>od< ti boleznim n > jelrlh in na vranic), proti Biever-i.im boleznim in proli plistam p i »enskili tnlcfinih nadl. JnoBtib, ssnpor beli tok, boJfjant, stopir h copok ter Biatlio lmkvarjeno kri. Ono no preganjajo saiuo omenjenih boUsnl, m> pak na:)obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo go v vseh tlavnih lekarnicah na svotu : sii naroBbo In pciii-ljaive pa edino v likumiol CrUln/nlelti v Oorui, v Trtin v lekarni <7. Zanetit i O. B. Hovi*. Enn Btoklenica stane 30 novcev. C10—2) ir Važno za kmetovalce! Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tud na obroke po prav ugodnih pogojih «lol>t*o znane Lanz-ovo ročne mlatilnice,slamoreznice itd. katerih se jo v malo letih izpi čalo ogromno Število 98 tisoč komadov, kar je gotovo najboljSe spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite so po dva ali več skupaj In ne zamudite ugodno prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sani izplača. Pojasnila In ilustrovane cenike brezplačno razpošilja. v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. 12—5 Bolezni prw« želodca, sapnika, početo jetiko, pluČno in mehurjev o prehlajenje, naduho, kale lj nervozni in pasji itd. ozdravljajo hlepčki katere napravlja P. PRENDINI lekarničar v Trstu. Velika denašnja raba izdelkov iz smole mc je napnola, da sem napravil pravi izlećek iz norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moč gleclć vode in smole, jjcmljo se dosti lažje, lažje sc prcbavljajo in so dosti cenejc od onih. Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na cnej strani ime narcjalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame. Prodajajo se v TRSTU v lekarnici PRENDINI v škatljicah po -AO kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lckarnicah vsacega kraja. 20-18 Cene ure. pošiljam proti povzetju in Če komu niso povšečl, vračam denar; zato je vsaka naročbu brez nevarnosti. I ura na cilinder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld., zduj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega nikla z vorižico, poprej 15 f?ld., zdaj 7 gld. 25 kr. I sreberna re-montoir-Washlngton z verižico, poprej 30, zduj le 17 gld. I ura Iz pravega srebra na sidro s patentnim kolesjem in verižico. popre] 25 gld., zduj 12 gld. 25 kr. — Zlato uro za gospe poprej 40 Rld , zdaj 20 gld z ovratno verižico. Zlate remontoirs, poprej 100 pld. zdaj 40 gld. Poroštvo za 5 let. ""fcafc; D»Ii. I/j'oiiiEii, urar, na Dunaju, Rothcnthurmstrasse nasproti Wollzeile. 12—2 Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.