Boris Režek: SPOMINI NA OJSTRICO J ~ neg je pobeljal Dleskovško planoto in tudi na stezi s Presedljaja proti Korošici so se že ugrezale stopinje. Snežilo je v velikih kosmih; z vetrom so nastajali za skalami mali zameti, snežinke so se vrtinčile po zraku in na robovih je prepeval veter. Po malem je nastajal dan. Vso noč je bil rosil droben, mrzel dež. Ze po Beli sva vedrila pod skalami ob poti in sopuh se je dvigal z naju, ko sva spet morala naprej v temo, polno šumenja naraslih voda in š'k1·abljanja deževnih kapljic po listju nad nama. Težki bisagi sta naju greli, ko sva ubirala stezo v rumenkastem soju sveče v svetilki in sva videla samo ska­ lovje in drevje, ki je vstajalo iz pršeče megle in se spet izgubljalo vanjo. Pred svitom sva bila na Presedljaju; zajel naju je piš in v luč je priplesala snežinka, kmalu pa se je gosto usulo iz kalne sivine. Pobeljena sva rila vkreber, obleka j,e zmrzovala; tiščala sva roke v žepe, jih vtikala pod pazduhe in opletala z njimi, a v čevljih je žvrkala voda. Sredi poletja ... Vso pot iz Bele skoraj nisva spregovorila. Napor naju je dajal, ker sva bila težko oprtana, in če sva odložila breme za kratek oddih, naju je hotelo kar dvigniti v zrak in še huje je bilo potem znova zadeti naphano, napito reč na otekla ramena. Mula bi crknila v ta­ kem, človek pa vzdrži, ker pač mora. Takole za kaka dva tedna hrane, vrvi in železje. Dovolj je bilo, da sva otopela in se zvedrila šele potem, ko se je končno svet prevesil navzdol in sva z roba ugle­ dala kočo na Korošici. Tedaj je bila to še v resnici koča s kuhinjo ter obednico in spalnico obenem, kakršno pozna današnji rod le iz starih opisov. Iz kamenja zidana nizka zgradba s plosko streho iz Frischaufovih in Kocbekovih časov, ko je bil po gorah še mir in ni bilo nobene potrebe po današnjih domcvih s točilnicami in zasolje­ nimi cenami. V tej koči je one dni mogel prenočiti kak ducat ljudi, a jih je ob navalu spravil oskrbnik pod streho dvakrat toliko. Po klopeh, po mizi in vsevprek po tleh. Ljudje tedaj niso bili i2Jbirčni. Marsikdo je bil še zadovoljen, da se je mogel potegniti po trdem podu in noč je minila v izbrani zabavi, ker so bili obiskovalci gora skoraj sami znanci in so bili drug drugega veseli. Ta čas je bil oskrbnik stari Dežman - Suhe iz Luč, že blizu 80 let star, a še vražje trden možak. Od vsega početka, odkar je Fri­ schauf odkril te gore, je ostal zvezan z njimi; vodil nemško gospodo, zaznamoval in nadelova-1 pota, pa klel, ko so mu užaljeni Slovenci ra:z,bijali nemške napisne table in vdirali v kočo, ki je zanjo skrbel bolj kot za svojo krojaško obrt in občinsko službo v Lučah. Vleklo 493 ga je pač v gore in ko so z Avstrijo vred izginili tudi Nemci, je postal slovenski vodnik in oskrbnik. »Malo sta mokra ... « je dejal, ko sva stopila čez prag in je za­ čelo curljati iz naju po tleh in ga je bilo naposled moč izbutati iz trdnega spanca. Trajalo je, preden je sestopil s svojega nadstropnega pograda v kuhinji in je med obilnim godrnjanjem prižgal luč, preden je odprl. »Ja, pa snega sta prinesla!« se je začudil, ko je videl vse belo na planem. »Ali ga je v Ljubljani toliko odveč?« je godel, ker naju je po govorici presodil, od kod sva. »Samo prostora nimam nič« je dodal ves zaskrbljen. še tega se nama je manjkalo. Vsa mokra in zbita, pa da bi ne imela kje ležati ... A Suhe se je zdaj široko zarežal, ves zadovoljen, da naju je lahko malo potegnil. Saj v koči ni bilo nobenega gosta. Marno je še nekaj pripovedoval, ko je razgrinjal odeje čez naju, toda tisto je govoril le še samemu sebi. Okoli , poldneva sva se spet zavedela, ko naju je vzdramila po­ goltna, prava škodljivska lakota in jed kar ni hotela biti kuhana. Spravila sva se v posušeno obleko in stopila na prag. Medlo sonce je skušalo jemati sneg, toda po planini so se vlačile megle in le za hip je bilo videti vrh Ojstrice, kjer so se vrtinčile snežne zastave. Truma žensk je gazila po snegu proti koči. Samo drobne pike so se utrnHe s prevali, toda glasovi so doneli pol ure daleč. Lučanke so prinašale cement, opeko in v križ i;bite deske za novi Kocbekov dom. Mlada dekleta, ki jim ni bilo nič nositi po 25 ali 30 kg osem ur daleč; toda starejše ženske so s strpko potezo ob ustih odlagale svoje tovore pred kočo. Samo z vdanim nasmehom so odgovorile, da ne gre drugače, ker je hudo za zaslužek; toda Suhe je obrnil trpkost v šalo. »Baba ima hudiča v kompaniji, dedec pa mora onegaviti sam.« Med smehom in zasoljenimi odgovori je minil spomin na pre­ stani napor in razigrane so odhajale na daljne domove. V sklepih nama je še pokalo in ram se kar nisva smela do­ takniti. Tudi vreme se nikakor ni moglo napraviti. Znova je pričelo rositi in veter je pojal megle .po kontah. Pusto so sivele preostale zaplate snega izza rosnih šip. Koče sem imel že dovolj, sleherna stvar je bila že ogledana in zdolgočaseno sem obračal strani v vpisni knjigi. Obstal sem pri imenu M. M. Debelakove. Podatki so se skladali s člankom v PV (1927, str. 61), v katerem je opisala svoj samohodski vzpon po severo­ zahodni (prav: zahodni) steni Ojstrice l. 1926 in to neposredno po uspelem vzponu po severni steni Špika, ko si je ogledovala »zlo­ glasno severno steno Ojstrice ... « Menda je že čas, da povem, da sva bila tiste dni v začetku julija 1929 z Modcem namenjena pod severno steno Ojstrice (v NA severozahodno), o kateri sva vedela, da je imela svoje ogledovalce in oblegovalce, da pa nikomur še ni uspelo, da bi jo preplezal. Ali je M. M. Debelakova po l. 1926 še kdaj poskušala tod okrog? Vpisna knjiga na Korošici je o tem molčala. Vendar je bilo mogoče, 494 Bivak pod Ojstrico, odprt 28. avgusta 1955 Foto Ciril Debeljak da so bili v steni Nemci ali Avstrijci, ki so ona leta vedno pogosteje prihajali plezat v Grintovce in nisva mogla vedeti zanje. Najsi sem še tako hodil gledat na plano, dež je nemarno rosil. Modec je vdano spal, Suhe je krehal po kuhinji in sredi dneva je bil mrak, v katerem je enolično prepevalo curljanje s kapa. Tako sva ždela na Korošici že drugi dan. Modec po svoji naravi v stoičnem miru, jaz pa ves izbruhljiv v pričakovanju, da bi že bila končno v steni, ki so jo obdajale tolikšne legende ·in mit o nepremagljivosti. ' Nič ni pomagalo. Treba je bilo potrpeti še to noč, zjutraj pa sva morala oditi, ker je Suhe preprosto povedal, da bodo prišli de­ lavci in nama razdrli streho nad glavo. S Suhcem ni bilo nič, nisem ga mogel pripraviti, da bi kaj pri­ povedoval o nekdanjih dneh, pletel je samo svoje gospodarske skrbi in morda mu je bilo tudi za njegovo Ljubljenko kočo, ki mu je dajala streho toliko desetletij, močno žal. . Zjutraj se je vreme končno napravilo in okrog poldne sva s po­ bočja Rjavčevega vrha (Planinščice) gledala tja čez modrikasto senco v globeli, s katero so se očrtavali Ojstričini grebeni po Jamah. Stena je bila mračna. Crnikaste lise so prepregale ta gladki, žmulasti zid in tu pa tam po robičih pod Vl'hom je kopnel preostali sneg. Prvi vtis ni bil preveč prijazen. Iz bližine je bila stena povsem drugačna, kakor sva jo videla iz Logarske doline, ko sva z velikim daljnogle­ dom pretikala po njej. Zdaj sva videla, da skoraj ni nobenih navpič­ nih razčlemb, temveč s policami predeljene žmule med platmi, ki se zde kakor vlite. Počasi sva odkrivala nadrobnosti, toda cele raz­ težaje ni bilo videti nobenih razčlemb, ki ,bi jih bilo mogoče povezati 495 ✓ v smer. Vse možnosti so se izgubljale v gladkih predelih. Zaradi tega ta stena tudi še ni mogla ·biti preplezana, saj tedanja šola takim nalogam še ni bila kos. Tudi ni odločala zgolj zmogljivost, temveč psihični moment. Sam videz tega prepadnega skalovja, ki se dozdeV'­ no navpično dviguje iz krnice Jam je bil povsem odbijajoč in vsak poskus je pomenil pot v popolno negotovost. Iz drugega zornega kota, s Škrbine pod Grofičko, sva odkrila še druge detajle, vtisi so se izpopolnjevali in kmalu sva si bila na jasnem, da so v steni v glavnem možne tri smeri. Dozdevno najbolj preprost prehod po osrednji grapi sva odklo­ nila ter določila vstop zahodno od nje in zamislila smer naravnost navzgor, ne glede na vse previse, gladk~ plati in žmule. Naslednjo noč sva v temi stala na samotnem vrhu. Po petnajstih urah dotlej najtežavnejšega najinega plezanja sva uspela in poteg­ njena smer je bila le malce drugačna, kakor sva si jo bila začrtala. Toda vmes je lbil veder, vtisov in doživetij poln dan. Utaborila sva se na Klemenškovi planini na robu gozda v seniku pod planšarsko kočo, ki je imela nad vrati pribito gotsko svetniško soho, ki so jo našli pod streho neke kapelice v Solčavi . Začudeno naju je gledalo Klemenškovo dekle, ko sva razkladala vrvi in vrvice, šope klinov in vponk, in je sodilo, da sva prišla popravljat pota. To njeno začudenje nama je brez vprašanja povedalo, da letos še ni bilo nikogar, ki 1 bi prišel s takšno ropotijo in bi bil torej namenjen v steno. Pastir, ki je prišel ne'kje z robov in ropotal ,s svojimi obitimi co'klami, je le nekaj vedel o plezanju. Zaraščen, v usnjene hlače oblečen možak, mogočnega glasu, je bil nekdaj Tudar v Leobnu in drugih rudnikih in se je šele znova privajal domačega j,ezika, ki ga je skoraj že pozabil in je rajši nemškutaril. Zal ni povedal, kakšna neprijazna usoda ga j.e vrgla v to gorsko samoto, kjer mu sicer ni manjkalo mleka, pa je zato tembolj pogrešal moških stvari, kot sta tobak in žganje ter sem in t ja kakšna ženska. Ko je bil iz mojega mehurja lahko nabasal svojo zajemalki po­ dobno pipo in razen tega še stisnil dober ščepec tobaka v dlan, se je rad porazgovoril. Pastir Jakob črne iz Solčave mu je pri­ povedoval, da je nekoč pred mnogimi leti videl z Grofičke, kako so meki Nemci lezli od Škrbine na Ojstrico. Slišal jih j e, ko so kričali in je bil ves trd od strahu, kdaj bo kdo zdrknil. Toda prišli so čez in ko so se vračali s Škarij, jih je srečal na Jamah. Dali so mu sre­ brno krono in z njo je še tisti večer tekel v Logarsko dolino k Pisker­ niku, pa j,e ni utegnil zapiti, ker so bili dobrotniki že tam in so ga napojili, da je obležal na svislih in je potem tri dni iskal svojo tropo ovac po Robanovem kotu. Morda so bili to Greenitz, Weitzenbock in Arbeiter, ki so l. 1907 preplezali severovzhodni greben Ojstrice, če ni plezala še kaka naveza za njimi. »To so bili časi!« je vzdihmil možak, »ko so bile še srebrne krone in liter vina po dvajset krajcarjev.« - »Imata kaj pijače?« je potem zamlaskal z jezikom in potresel najini čutari. Zal ni bilo nič. »Tale 496 me sicer zdravi,« je nadaljeval, ko je nastregel vodo iz studenca, ki je tekel kar v koči, »a sem ves medel in zanič po njej, - ja, pa kašljam ... « je nato zakrehal, da so skodle na strehi kar odskakovale. Mleko je hotelo biti na Klemenškovi planini dražje kakor v Ljubljani. Dekle je menda menilo, da morajo imeti ljudje, ki se kar tako lahko potepajo po hribih, precej preveč denarja in je računalo še na napitnino, da ji je bilo le treba povedati, da sva študenta. »Kaj nič ne dobita zato, če tako plezata?« se je zavzela. »Smrekovo obleko (krsto) pa hrastov križ, če jima sfali!« Možak je bil modrijan. Noč je bila tiha. Svetla mesečina je oblivala steno in redke zvezde so sijale med belkastimi oblaki. Tu pa tam je zaklopotal zvonec, ko se je žival premaknila v staji in veter je dahnil po bukvah. V daljni temi je takljaje padal kamen. Ni mi bilo do spanja. Misel je tavala po steni in se spet vračala s sleherno nadrobnostjo, ki je ostala v spominu. Osrednja grapa, - potem vzhodna smer iz grape levo po sistemu plati na vrh. Zahodni del stene z orjaškimi črnimi previsi. Tu morava priti čez ... Ce bi vstopila v grapo? Ne, ne smeva iskati prehodov tam, kjer je najlažje. Razen tega pa ogabna plezarija po mokrih, sluzastih kaminih! Sicer pa je grapa zaprta s previsom in bi morala smer napraviti zanko v zahodni del stene ... No, zdaj bo čas za spanje, a pastir spet kreha, da se razlega po vsej planjni. Zjutraj nisva bila prav zgodnja. Rano je skalovje še mrzlo in dokler ni sonca, je tudi sicer preklemano mraz. Severovzhodni greben je žarel v soncu in po njegovih škrbinah so segali svetlobni prameni v steno. Preudarjena smer je jasno izstopala iz senc. Kaki dve uri sva že bila v steni. Z izpostavljene police nad vsto­ .pom sva dosegla razklan svet, kjer sva pričakovala trdo delo, pa sva ga zlahka prešla. Nad njim se je stena umaknila navzad in nad seboj sva videla samo črne previse, ki so se z njih utrinjale svetleče se kaplje vode, desno od naju pa so visele v dno gladke, strnjene plati. Prišla sva na drnasto gredino v ddbri tretjini stene pod črnim previsnim pasom. Tu naju je zmotila čudna najdba. Pobiral sem vrv v zanke, ko opazim med skalami razklano deščico in zarjavelo ška­ tlico od sardin. To so bili sledovi prejšnjih poskusov v steni. Plezalci so mogli priti sem le iz osrednje grape, kajti v smeri, ki sva jo doslej preplezala, je bilo po nastavljenem skalovju lahko presoditi, da ni nihče plezal pred nama. Kdo ibi mogel biti? M. M. Debelakova, ki ni hotela omenjati poskušanega vzpona? Škatlica je bila le malo zarjavela in tudi les še ni strohnel. Modec je sicer menil, da je vihar odtrgal deščico s triangulacije na vrhu in jo vrgel čez steno; a ška­ tlice gotovo ni mogel prinesti veter in to na isti kraj pod previse. Drugih sledov ni bilo. Ce pa je kdo plezal, bova više zgoraj gotovo naletela na kak klin. Med previsi nad gredino so se kazali prehodi, ki jih je bilo moč iz doline le domnevati. Ta gotovost, da sva pra­ vilno presojala, naju je gnala naprej. 497 Z gredine sva vstopila v neko zajedo in po njej dosegla prosto steno. Mnogo let pozneje, ko je bila smer prvič v celoti ponovljena, sem se spomnil rjavega, opokanega previsa kakih 50 m nad gredino, ki zapira kratko plat. To je bilo najtežavnejše mesto v vsej smeri. Navzven viseča žmula in nobene špranje ni bilo v njej. Modec je sezul plezalnike, ker z njimi ni našel opore, in plezal bos. Tako rekoč nezavarovan je zmojstril- ta previs, v katerega so ponavljaki po l. 1946, ker niso mogli nabijati klinov, klesali stope in oprimke ter tako znižali težavnost na IV. Ze tu je bilo lahko ugotoviti, da nobena naveza ni plezala pred nama. Nad to previsno žmulo sva dosegla razklan svet z izrazito ipolico, ki je okrog ogla držala v osrednjo grapo. Na to polico pripelje tudi l. 1931 izvedena smer Ogrina-Omerze po osrednji grapi, ko se mora v veliki zanki, kakor sva jo videla že midva, ogniti velikega črnega previsa. Modec še danes trdi, da sem jaz kriv, da nisva nada­ ljevala svoje smeri po tej polici v osrednjo grapo in po njenem zahodnem rebru kakor pozneje Ogrin in Omerza naravnost navzgor. Vendar moram povedati, da sem hotel v miru pokaditi pipo tobaka, ko je šel Modec po polici na oglede in se mi ni ljubilo za njim, ko je potekla vrv, v grapo pa mi sploh ni dišalo, ker sem slutil krasen prehod po sistemu zajed nekoliko zahodno od police in to v povsem prosti, izpostavljeni steni. S police je bilo videti navpičen kamin, ki je držal do nekakšnega iz steze pomaknjenega pomola, ko pa sva bila na njem ... sva v svoje začudenje ugledala pretrgano vrv, ki je bila trikrat ovita ·okrog neke skale, okrog pa okrvavljene cunje. Vrv je bila že močno pre­ perela. Najine oči so strmele v globino in bližnjo okolico, toda nič ni bilo videti, samo še en klin je tičal v steni . . . Ne, vsega tega nisva videla midva, to sem bral v Bergsteigerju (1932/33, stran 51), kjer sta se Vinzenz H.ub€r iz Zelezne kaplje in Ernst Kocher iz Rech­ berga prav tako kot Dunajčana Schlaudosich in Wacek v »Natur­ freundu« (1931, stran 38) razpisala o prvenstveni turi, čeprav sta obe navezi razen variante iz g, rape na omenjeno polico plezali po dovolj očitni najini smeri. Kaj je ipotem moglo biti s to pretrgano vrvjo in okrvavljenimi cunjami? Na pomolu vrh kamina sva opazila, da stojiva na glavi k steni prislonjenega stolpa, v svoje največje razočaranje pa sem videl, kako se je dozdevni sistem zajed spremenil v črnikaste lise od pocejajoče se vode v navpičnih gladkih plateh. še misliti ni bilo, da bi tod mogla gor. Stolp s svojo zunanjo stranjo grezi navpično v globino, v nasprotnem boku od kamina, po katerem sva priplezala· gor, pa je reža segala : lrnkih 20 m navzdol na izpostavljeno polico. Ker je stena tod močno vzbočena, nisva proti zahodu, razen Toba z žrnulastimi previsi ničesar videla, a za tem robom se j'e dal slutiti prehod, ker sva bila iz doline tod opazila nekakšno rebro. Na temenu stolpa sva postavila možica in pustila v njem po­ datke o turi, napravila spuščalno zanko in se spustila po vrvi na polico. Zanka je seveda ostala ovita okrog skale, okrvavljene cunje 498 pa so bili nekako 4 cm široki trakovi iz rdečega platna, ki sva jih porabljala za markiranje smeri na bolj zamotanih mestih, če bi se, in to morda celo v megli, morala vrniti, da bi se ne mudila z iskanjem prehodov in klinov. Nekaj teh trakov sva tedaj uporabila, da sva z njimi podložila vrvico zanke. Dež jih je iz,pral, toda težavno bi jih bilo zamenjati z okrvavljenimi cunjami. Najbrž se je