PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ »A Abb Postale I gruppo - l^eDS 90 lir Leto XXVIU. Št. 197 (8290) TRST, torek, 22. avgusta 1972 PRIMORSKI DOVNIK ,e ^čel ^hajati PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni p Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. HUD VOJAŠKI PORAZ SAJGONSKIH KOLABORACIONISTOV V NEDELJO ZVEČER OB MOBILIZACIJI VARNOSTNIH ORGANOV Partizani so zasedli mesto Oue Son^ ZAPORNIKA MRTVA IN PET RANJENIH in ogrožajo postojanko Da Nang ^ UPOROM MLADOLETNIKOV VK0R0NEU Rogers o skorajšnji mirovni pogodbi s Severnim Vietnamom - McGovern: partizani ne ubijajo prebivalcev, temveč postavljajo šole iti gradijo ceste Zaradi zadušitve z dimom sta umrla dva sedemnajstletna fanta, od katerih je eden Tržačan «)abolko spora>> je bil zloglasni Diego Fabbro, ki je v zaporu zaradi uboja škedenjskega ben-cinarja na letošnjo pustno nedeljo - Zaporniki so postavili visoko barikado in jo zažgali ■■■■■■ : A * *«***■& južno velike ameriške postojanke so z naskokom zavzele tudi topniško ... SAJGON, 21. — Sajgonske kolaboracionistične sile so v zad-Hh dneh doživele najhujši vojaški poraz, odkar se je začela Poteklega maja velika ofenziva južnovietnamskih osvobodilnih sil. nepričakovanim manevrom so osvobodilne sile zasedle del doline j*Ue Son in istoimensko mesto a Nang. V tej operaciji Postojanko «Ross». S to zmago južnovietnamski par-IZan' resno ogrožajo vsedržavno *•*»«> štev. 1 in celotno področje morja. Do obalnih položajev '"lajo Sajgonci v rokah samo še ®no postojanko. Hkrati pa je vedno Jnj ogrožena ameriška postojanka * Nang In ji pretijo novi topni- nepadi. Ob zasedbi Que Sona *° osvobodilne sile pripeljale s oboj tudi močne topniške oddelke. . nožično posredovanje ameriškega *‘alstva ni preprečilo te velike P#rHzanske zmage in poraza Saj. •oncev. Zato so ameriški bombniki *ušali uničiti sajgonsko topniško Postojanko «Ross», ki so jo kola-oraeionisti ob naskoku osvobodil-b »il zapustili v neredu. Kot poročajo iz Sajgona je vo-«ska policija aretirala poveljnika ^ Que Sonu, ki ga dolžijo, da je kazal svojim vojakom, naj zapu-položaje pod pritiskom osvo-j**“*nih sil. Vse sajgonske sile s Področja se sedaj zbirajo /“hodno od Que Sona, okrog po kijanke Haldy. Kot pravijo v Saj-bodo tu skušale vzpostaviti '"ovo obrambno črto* ob državni cesti štev. 1 in drugo obrambno črto ob obali. Sajgonski vojaški krogi se izgovarjajo. da so sicer pričakovali napad osvobodilnih sil na tem področju. da pa niso imeli na razpolago zadostnih vojaških sil. da bi se jim postavili po robu. ker je večji del edinic osredotočen na področju Quang Tri-Hue. V Sajgonu priznavajo, da je izguba Que Sona in topniške postojanke »Ross* največji poraz, ki so ga Sajgonci utrpeli od začetka sedanje partizanske ofenzive, po prvih močnih udarcih, ki so jih jih zadale osvobodilne sile v prvih dneh ofenzive. Ameriško in sajgonsko poveljstvo se sicer tolažita, da «položaj ni brezupen, temveč samo resen». Tudi na področju Quang Trija osvobodilne sile močno napadajo sovražnikove postojanke. Zlasti je bilo v zadnjih dneh zelo učinkovito partizansko topništvo. Ameriško letalstvo nadaljuje z zločinskimi napadi na Severni Vietnam. Kot poroča ameriško letalsko poveljstvo v Sajgonu. so težki bomb- Začetek konvencije republikanske stranke Demonstracija proti Nixonu in vojni v Vietnamu j^AMi BEACH. 21. - Tukaj se L], danes začela konvencija repu-ganske stranke v vzdušju Nixo-Sj7® Popolne zmage. Konvencija bo sesamo še formalno potrdila do-delo Nixonove uprave in Ovno predlagala Nixooa za kan-Baata na Prihodnjih novembrskih /j*«edniških volitvah. v svoji stranki Nixon nima na * l varnostni svet proti udeležbi rodezije Na olimpijskih igrah NEW YORK, 21. — Glavni *»inik OZN VValdheim je na Sporočilo članic varnostnega ‘v«ta s posebnim pismom o-Pozoril Zahodno Nemčijo, da bila udeležba rodezijske teprezentance na olimpijskih '9rah v nasprotju s sankcijami v*rnostnega sveta proti Juž-?' Rodeziji. Kot je znano so I številne države protestira- * Pri olimpijskem odboru Rfoti udeležbi reprezentance r**istične Rodezije. Waldheim je zaprosil bon-k° vlado, naj opozori med-j,rodni olimpijski odbor, da ankcije varnostnega sveta Rodeziji vključujejo vse ”®l*vnosti posameznih oseb, ^a*ebnih organizacij in vlad. ® i« prvi formalni korak f5,rPženih narodov glede spo- * okrog sodelovanja rode-'bkih atletov na muenchen- u.lb olimpijskih igrah. V , aldheimovem pismu je re-®n°> da bo odbor varnost-69a sveta, ki se ukvarja s apkcijami proti Rodeziji, hva-. **n bonski vladi, če ga bo g, obvestila o kateremkoli 1 ia.r®bu na pismo glavnega ^loika in kar bi bilo primer-, na osnovi zadevnih reso-l C|i varnostnega sveta, da ne 0 Prišlo do kršitve sankcij Južni Rodeziji. konvenciji dejansko nobenega nasprotnika. ki ba lahko ogrožal njegovo imenovanje. Konvencija se je začela brez predsednika Nixona. ki bo prispel v Miami Beach v sredo zvečer, ko bo imel govor o sprejemu imenovanja. Ob začetku konvencije, je bila danes v Miami Beachu demonstracija proti vojni v Vietnamu, revščini na svetu in ponovni izvolitvi Nixona. Med demonstracijo so metali proti republikanskim delegatom gnila jajca in vzklikali proti Nixonu in proti vojni. Demonstracija je bila sicer mirna in ni prišlo do nobenega incidenta. Znana filmska igralka Jane Fonda. ki se je pravkar vrnila iz Severnega Vietnama, se je pridružila demonstrantom in jih pozvala, naj pokažejo narodu, da je »še čas da se strmoglavi to državo in ustvari novo demokracijo*. niki Donovno napadli krate okrog Hajfonga. Samo včeraj so ameriška letala opravila 240 napadalnih poletov nad Severnim Vietnamom. Severnovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so pretekli četrtek ameriška letala napadla in poškodovala veliki jez v Song Maju in ga podrla v dolžini 40 metrov. Agencija poudarja, da je bil to že 39. ameriški letalski napad nad jezove in druge namakalne naprave v severnovietnamski pokrajini Thanh Hoa. Ameriški zunanji minister Rogers je izjavil časniku »Philadelphia In-quirer». da je prepričan, da bodo ZDA sklenile mirovno pogodbo s Severnim Vietnamom pred ali takoj po prihodnjih predsedniških volitvah v ZDA. ki bodo 7. novembra. Rogers pravi, da je Severni Vietnam «v izredno težkem položaju* in da »severnovietnamska o-fenziva v Južnem Vietnamu ni imela uspeha, medtem ko je zelo u-soešno bombardiranje vojaških objektov Severnega Vietnama ter blokiranje pristanišč*. Ko ie filadelfijski časnik objavil te Rogersove ugotovitve, so osvobodilne sile v Južnem Vietnamu dosegle izredno važno zmago. Poleg tega ameriški zunanji minister pravi, da ie «se-vernovietnamsko ljudstvo že obupalo nad zmago* in trdi. »da mednarodna skupnost v veliki meri podpira predsednika Nixona». Po njegovem mnenju sta tudi Kitajska in Sovjetska zyeza naklonjeni dogovorjeni rešitvi vietnamske vojne, kar naj bi ustvarilo «popolnoma nov položaj*. Rogers tudi izjavlja, da severni Vietnamci ne bi izpustili ameriških vojnih ujetnikov kot to pravi McGovern. če bi ZDA v 90 dneh umaknile vse svojp vojake iz jugovzhodne Azije. Po njegovem mnenju bi seypmi Vietnamci še naprej izsiljevali in izkoriščali vojne ujetnike za dosego «novih političnih ciljev*. Docela drugačno izjavo je dal demokratski kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah McGovern, ko je dejal, da če bo izvoljen za predsednika, predvideva, da bo južnovietnamski predsednik Van Thieu zapustil Sajgon skupno s «svojimi generali in najvažnejšimi političnimi možmi dežele*. McGovern dodaja, da bi bila za njimi sestavljena koalicija, ki bi bila pripravljena na pogovore s Severnim Vietnamom. To koalicijo bi lahko vodil general Duong Van Minh. ali kot ga v Sajgonu imenujejo »veliki* Minh. Zelo važno je tudi. da je McGovern zanikal uradne ameriške vesti, da osvobodilne sile pobijajo prebivalstvo kamor pridejo. Izjavil je, da kadar partizani zasedejo kak kraj. ne ubijejo nikogar, temveč postavljajo šole. gradijo nove ceste in uvedejo davke*. Obletnica okupacije ČSSR PRAGA. 21. — Po Pragi je bilo danes vse mimo in skoro ni bilo nobenih zunanjih znakov, da gre za četrto obletnico, ko so čete varšavskega pakta zasedle Češkoslovaško. Na ulicah je bilo videti samo nekaj več policijskih agentov, grob Jana Palacha je bil obsut š svežim cvetjem in to je tudi skoro vse. Zanimivo novost predrravlja pravzaprav samo čianek. ki ga je objavilo glasilo KPČ «Rude Pravo*, ki se na prejšnji obletnici ni spono p.ilo, tokrat pa obravnava krizo izpred štirih let in da «upoštevaio internacionalno pomoč, ki jo je nudila Sovjetska zveza in zavezniki v boju proti protirevolucionarnim silam*. Last nadaljuje da jim je uspelo razbiti desne sile in da gledajo z zaupanjem v bodočnost Novi poveljnik sovjetskih čet v ČSSR general Ivan Tieniščev je danes obiskal predsednika Svobodo. V uradnem poročilu pravi agencija ČTK. da je bil razgovor prisrčen in prijateljski ter da sta bila prisotna tudi češkoslovaški o-brambni minister Džur in sovjetski veleposlanik v Pragi Červonenko. * Tako so enega od hudo ranjenih zapornikov položili v rešilec RK. Med prevozom v glavno bolnišnico bo podlegel zadušitvi z dimom. . „ l,l„...m ••■»»■ ..».. i,.., BARIČIČ IN BRAJKOVIČ STA BILA POVSEM IZČRPANA ŠVEDSKA POLICIJA JE UJELA POBEGLA USTAŠKA ZLOČINCA Podrobnosti o izredno enostavnem pobegu, ko so jetniki odklenili vrata vseh celic STOCKHOLM, 21. - Morilca jugoslovanskega veleposlanika Vladimirja Roloviča pobegla ustaška zločinca Mira Barišiča in Andjelka Brajkoviča so švedski policisti prijeli nekaj po polnoči v bližini kraja Avgara. Ustaška zločinca sta se vse tri dni skrivala skupaj z večino od 13 kriminalcev, ki so skupaj zbežali iz zapora Kumla. Barišič in Brajkovič sta bila povsem izčrpana, lačna in preplašena ter sta takoj po aretaciji zaspala. Policiji sta samo povedala, da sta bila v soboto skupaj s skupino 10 beguncev, nato pa so se razdelili na dve skupini. V njihovi skupini so bili še štirje begunci. O-krog 19. ure so napadli šefa sekcije Alenijusa, ki je bil v uradu Pri umiku pred partizanskimi silami, sajgonski vojaki vlečejo s seboj tudi civilno vidimo civiliste, kako jih vodijo na helikopter. prebivalstvo. Na sliki ll|ii„„lllllllllllllllllllllllllllllllll]lllllllltlll„„„„„„l|,„„„|l|l|„|l„„„„„„i„„,ii„lllllllllllll„„|,|„„|„ll„lnlllmillllllll|||lll|ll|l|lllllllllllllllllllllllltlllllllllnlllllll|lllllllllllllllllf||)|||||||||||||||||||||||||||| V ZVEZI Z IZIGRA VANJEM ZAKONA O JA VNIH NAPISIH J^oziv Zveze slovenskih organizacij 2a skupen nastop koroških Slovencev (Od našega dopisnika) ei^OVEC, 21. _ Koroški Sloven l'adj~2aj° svoje nezadovoljstvo za-djjj Razlaganja mednarodnih prav moralnih obvez Avstrije v do slovenske narodnostne ^ijst 6 v zvezi z izvajanjem av-tW zakona o dvojezičnih to "tskih napisih na Koroškem. Vodstvo Zveze slovenskih organizacij je predlagalo Narodnemu svetu koroških Slovencev, da izdelajo skupno resolucijo, s katero naj se obrnejo tako na zvezno avstrijsko kbt na koroško deželno vlado. Predlog se nanaša tudi na skup no proučitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki obvezuje Avstri jo, da ščiti nacionalne manjšine. Pri tem gre predvsem za avtentično interpretacijo in predvsem interpretacijo oznak in napisov topografskega značaja, kot je bila prisotna pri pogajanjih za sklepanje državne pogodbe. Koroški Slovenci so morali tako dolgo čakati, sedaj pa se je izka zalo, da gre pri dvojezičnih topografskih napisih za izigravanje čle- na 7 državne pogpdbe. Nekaj podobnega tudi velja za seznam krajev, kjer naj bi postavili dvojezične napise, katerega sestavlja koroški pokrajinski arhiv, v katerem ni zaposlen niti en slavist. Zaradi tega tudi napisi ne ustrezajo slovenskemu pravopisu in duhu slo venskega jezika. B. RATKOVIČ poslopja za nadzorstvo cest in so ga zvezali. Uspelo mu je, da se je odvezal ter da je nekaj pred 21. uro opozoril policijo. Begunci so tak,rat ukradli avtomobil, katerega pa so policisti kmalu odkrili, nato se je pričela gonja po gozdovih, ko so oba ustaška zločinca prijeli. Ob aretaciji nista bila oborožena. Vedno bolj je očitno, da so pobeg iz zapora organizirali kriminalci in da sta Barišič in Brajkovič služila za kritje, tako da je nastala večja zmešnjava in da so policijske sile raziskovale različne sledove. Danes so oba zločinca zgodaj zjutraj zaslišali. Brajkovič je povedal, da so pobeg planirali samo za nekatere. V petek so nekako o-krog 2 ponoči odprli vrata vseh 18 celic in takrat so jih vprašali, kdo želi zbežati. Petnajst se jih je odločilo za beg. Dvanajst jih je bilo skupaj vse do sinoči, ko so se razdelili. Očitno je, da bo Brajkovič tudi tokrat kot že prej na procesu, povedal kar ve Popoldanski stockholmski tisk poroča, da je Barisičča in Brajkoviča odkril veliki policijski volčjak. Zločinca sta se ustrašila, skočila sta pokoncu, dvignila roke in kričala, da nista oborožena ter prosila njegovega vodiča, nr.j psa umakne. Generalni ravnatelj švedske uprave za zapornike je danes izjavil, da begunce ne bodo vračali v Kum-lo, ker mislijo zapor preurediti. Za sedaj jih bodo zaprli v zaporih v Hallu in Norkoekingu. Zapor Kumla bi moral biti po izjavah švedskih oblasti med najbolj varnimi. Preiskava pa je dokazala, da je bil prejšnji petek v zaporu samo en čuvaj in še ta je moral obhoditi zapor samo vsaki dve uri. Za zapornike res ni bilo težav ,da so s ponarejenimi ključi odprli vrata in zbežali iz zapora. Avtomobil cestnega nadzornika, katerega so ubežniki zvezali. Vendar se je nadzorniku posrečilo odvezati se in opozoriti policijo. Takrat se je pričel lov, ko so policisti odkrili in ponovno aretirali oba ustaška zločinca. Bodo sindikati preklicali stavko železničarjev? RIM, 21. — Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij železničarjev so se danes dali časa razgo-varjali z ministrom za promet Bozzijem, ki jih je pozval na razgovor. da bi preprečil vsedržavno stavko železničarjev, ki bi se morala pričeti ob 21. uri v sredo in končati ob isti uri naslednjega dne. Sindikati so sporočili da se bodo jutri sestali izvršni odbori, ki bodo dokončno odločili, če bodo stavko preklicali, ali je ne bodo. HANOJ, 21. — Posebni svetovalec hanojske vlade na pariških pogajanjih o Vietnamu se je vmil v domovino. Na poti iz Pariza v Hanoj se je ustavil v Moskvi in Pekingu. Švedska policija je ponovno ulovila ubijalca jugoslovanskega veleposlanika Roloviča, katera so obsodili na dosmrtno ječo. Ustaška zločinca so skupaj s še 13 drugimi pobeglimi kriminalci lovili tri dni. Očitno so pobeg organizirali kriminalci, ustaška zločinca pa sta se na svobodi znašla v težavah, saj so ju ujeli neprespana, premražena in sestradana. Južnovietnamski partizani so dosegli veliko vojaško zmago nad sajgonskimi kolaboracionisti. V bojih v zadnjih dneh so zasedli del doline Que Son z istoimenskim mestom in sajgonsko topniško postojanko «Ross». Sajgonci so bežali pred osvoboditelji in se umaknili globoko proti morju. To je največja zmaga partizanov, odkar so začeli sedanjo ofenzivo preteklega maja. Sajgonsko poveljstvo je dalo aretirati poveljnika vojaških sil na omenjenem področju, češ da je ukazal umik svojim vojakom pred »napadom sovražnika*. S to zmago partizani sedaj resno ogrožajo tudi ameriško bazo Da Nang. V Miami Beachu se je začela konvencija republikanske stranke za imenovanje Nixona za kandidata na prihodnjih predsedniških volitvah. Ob začetku Nixon ni bil navzoč in bo prišel na konvencijo jutri, da bo imel govor o sprejemu imenovanja. Upor skupine mladoletnih jetnikov v tržaškem zaporu Koro- neo se je končal s tragično smrtjo dveh mladih jetnikov, ki sta izgubila življenje zaradi dima in opeklin pri požaru, ki so ga zanetili jetniki sami. Po zadušitvi upora, za katerega je dal povod pijani zapornik Diego Fabbro, morilec bencinarja Camilla Mora med letošnjim karnevalom v Skednju, je položaj v zaporu miren, vendar obstaja o resničnem povodu za upor več verzij. V teku je sodna preiskava, ki bo morala pojasniti globlje in resnične vzroke tega tragičnega dogodka. Preiskavo v tem smislu je s pismenim vprašanjem notranjemu ministru zahteval tudi poslanec Albin Škerk. V našem mestu se je včeraj iače| na univerzi 13. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v °Rviru Evropske gospodarske skupnosti. Predavatelje in slušatelje tečaja je včeraj sprejel tudi župan Spaccini. Sindikata CGIL in UIL sta zavzela nasprotujoče stališče do današnje stavke prevoznena osebja ACEGAT, ki jo je napovedal sindikat CISL. Oba sindikata ocenjujeta napoved stavke s strani CISL kot poskus razbijanja enotnosti uslužbencev ACEGAT in izjavljata, da se njuni člani stavke ne bodo udeležili. Obenem sindikata CGIL in UIL obsojata občinski odbor in upravni svet ACEGAT, da zavlačujeta globalno rešitev celotnega problema in da ne upoštevata interesov uslužbencev in potnikov. V nedeljo zvečer, malo po 20.30, je v tržaškem zaporu Koroneo, točneje v oddelku za mladoletne, nenadoma izbruhnil upor, katerega obračun je tragičen: dva mlada zapornika mrtva, pet pa ranjenih. Zaradi zadušitve z dimom in o-peklin sta med prevozom v glavno bolnišnico umrla 17-letni Gior-gio Brosolo iz Trsta, in 17-letni Ivano Gelaini iz Vicenze, s prijavljenim bivališčem v Mantovi. Oba sta bila v zaporu zaradi tatvine in podobnih prekrškov. Ivana Gerlaini-ja pa so pred nedavnim premestili v tržaški zapor iz turinskega, kjer je vodil podoben upor,. Ostali ranjenci, ki so med uporom dobili manjše opekline ali se zstrupil z dimom pa so: 18-letni Luigi Cher-chi iz Genove; mladi Arabec Mo-haknet Fathesk (njegova domnevna povezava s palestinskimi gverilci, kot je pisalo krajevno časopisje, je povsem neresnična, saj je Arabec v zaporu zaradi kraje avtomobila), 23-letni Giovanni Lattini iz Trsta, Ul. Risorta 1, 18-letni Roberto Giu-dici iz Rima in 19-letni Diego Fabbro iz Trsta, ki pa se je le o-praskal po roki. Upor, ki je v kratkem času mobiliziral vse razpoložljive policijske sile, karabinjerje, gasilce in mestne redarje, je izbruhnil nenadoma iz povsem banalnih razlogov. Vsaj iskrica, ki je zanetila upor, je bila banalna, saj se v ozadju tega nenadnega izbruha jeze verjetno skrivajo drugi, tehtnejši razlogi, ki so povezani s samim življenjem v zaporu. Dva zapornika, Diego Fabbro, ki je na pustno nedeljo letos ponoči v Skednju ubil z bodalcem bencinarja Camilla Mora, ker je v šali poljubil njegovo ženo. ter Giovanni Lattini naj bi po večerji, okrog 18.30, zahtevala razgovor s preiskovalnim sodnikom dr. Serbotn, pred odhodom k sodniku pa naj bi Fabbro zaklical svojim sozapornikom: »če se mi kaj pripeti, maščujte me!» Iskrica naj bi tedaj že tlela. Po razgovoru so se vsi trije, dr. Serbo, Fabbro in Lattini odpravili po stopnicah proti enemu krilu zapora, ko je Fabbro — taka je ena razlaga — rahlo pahnil dr. Serba po stopnicah. Seveda so pazniki takoj priskočili na pomoč sodniku, vročekrvnega in rahlo vinjenega Fabbra pa odvedla v varnostno celico. Lattini. ki se je medtem vrnil v svojo celico, naj bi povedal tovarišem, kaj se je pripetilo Fabbru. Upor je bii na dlani. Druga razlaga se bistveno ne razlikuje od prve. »Jabolko spora* naj bi bil vedno Fabbro. Ta naj bi se ga pošteno napil in pričel razgrajati (baje je razbil šipo na oknu), zaradi česar so ga pazniki takoj odvedli v varnostno celico. Ob tu pravi razlog za upor. Nekateri zaporniki so, brzda iz solidarnosti do «zaprtega» sozapornika, pričeli na vse kriplje vpiti, kričati, žvižgati in protestirati. Njim so se kmalu pridružili drugi in tako dalje. Skupina paznikov je skušala pomiriti razburjence, a zaman. Večja skupina zapornikov, ki je prav tedaj bila na hodniku, sprehajališču, ob katerem so posamezne celice, je pričela postavljati barikado. Ob velika železna mrežasta vrata, so postavili večji praktikabel, ki so ga uporabljali za gledališke in podobne predstave, nanj pa pričeli nalagati vse, kar jim je prišlo pod roko ali kar so lahko odnesli iz celic in »dnevne sobe* (tu imajo mizo za ping-pong. televizijski in radijski sprejemnik itd.): mize stole, žimnice, plahte in drugo pohištvo ter vse zažgali. Med varnostnimi organi na eni in upornimi zaporniki na drugi strani je tako nastala visoka ognjena barikada, zaradi katere sta izgubila življenje dva mlada, komaj 17 let stara zapornika. Požar je povzročil sprožitev električnega toka visoke napetosti po vsej železni ograji, ki zapira vhod v ta del zapora, zaradi česar je bilo delo reševalnih skupin znatno otežkočeno. Gasilci, ki so takoj po izbruhu požara prihiL'a na kraj z dvema brizgalkama, so kaj kmalu pogasili požar, toda dva zapornika sta bila že mrtva. Drugi zaporniki, ki jih .je dim dušil in se jih je polastil strah, ko so videli mrtva tovariša, so se zatekli v svoje celice in čakali na konec u-pora. Medtem so iz varnostnih razlogov premestili skupino kakih sto zapornikov na dvorišče in pazili nanje z naperjenimi brzostrelkami. Ti se niso hoteli sprijazniti z mislijo, da je že vsega konec. Zato so pričeli najprej hrumeti, potem pa lucati kamenje proti policistom in žarometom, ki so razsvetljevali prostor Zaradi tega je polkovnik karabinjerjev Mingarelli sklenil po-klicati na pomoč leteči bataljon go-riških karabinjerjev, ki so potem VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Mednarodni tečaj v luči evropske o prevozih deseterice PO NEDELJSKIH VEČERNIH DOGODKIH V KORONEU Pozdravni nagovor rektorja Origoneja - Udeležence sprejel župan Spaccini - Prvi predavatelj dr. Schaus iz Bruslja V TEKU JE SODNA PREISKAVA O VZROKIH TRAGIČNEGA UPORA Na tržaški univerzi se je včeraj začel 13. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski go spodarski skupnosti. Za razliko od prejšnjih let se bodo strokovnjaki letos posvetovali o vprašanjih prometa v okviru evropske deseterice in ne več v ožjem obsegu tradicionalne šesterice. Sicer pa so na dnevnem redu predavanja z običajno tematiko, ki obsega kopenski, p»morski, rečni in zračni promet ter dobave tekočih tovorov po cevovodih. Poleg strakovnjakov iz šesterice, to je iz Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Lelgije, Nizozemske in Luksemburga, se udeležujejo letošnjega tečaja tudi izvedenci iz Velike Britanije, Irske, Norveške in banske, to je iz štirih dežel, ki se bodo 1. januarja prihodnjega leta pridružile EGS. Na govorniškem odru se bo zvrstilo dvajset predavateljev, za prihodnje dni pa napovedujejo prihod več sto slušateljev. Med tečajem, ki bo trajal j šanja prevezo v, ta pa pridejo po-do 5. septembra, si bodo udeleženci j novno na dnevni red danes, ko je ogledali tržaško luko in izhodišče j na vrsti predavanje o skupni poli-čezalpske naftovoda v Žavljah. j tiki prevozov v deseterici. Spregovoril bo glavni ravnatelj za pre- Vodita jo namestnika državnega pravnika dr. Brenči in dr. D’Onofrio - Inšpektor ministrstva za pravosodje, ki je včeraj dopotoval v Trst, je sklenil nagraditi zapornika, ki sta priskočila ranjenim tovarišem na pomoč - Danes obdukcija trupel (Nadaljevanie s 1. strani) -4* »< ” ., Med otvoritvijo 13. mednarodnega tečaja o prevozih EGS. Na včerajšnjem svečanem odprtju j 13. tečaja je imel pozdravni nagovor rektor univerze prof. A. Ori- | gone. Govornik je naglasil, da prinaša napovedana razširitev evropske skupnosti vrsto novih vprašanj in torej nove reje za vsakoletno srečanje mednarodnih izvedencev v Trstu. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki oblasti, med njimi jugoslovanski konzul v Trstu Drago Žvab. podprefekt Pino, predsednik trgovinske zbornice Caid-as-si, glavni tajnik Steinbach, načelnik zunanjetrgovinskega urada Maurel ter številni docenti s tržaške univerze. Prvo predavanje je imel član odbora Evropske skupnosti iz Bruslja dr. L. Schaus, in sicer o terni »Misli o razvoju in bodočnosti evropskih skupnosti*. Govornik je poudaril, da se z uresničitvijo evropske deseterice postavlja v povsem novi luči osnovno vprašanje: kakšne cilje hoče doseči združena Evropa? So pa tudi stranska, a zato nič manj važna vprašanja, kot na primer vprašanje, kakšni odnosi naj se vzpostavijo med Evropo in ZDA ter med Evropo in Japonsko, kako naj združena Evropa ukrepa glede »tretjega sveta*, kako naj Evropa zavaruje svoje naravno o-kolje in končno kako naj se Evropa loti vprašanja preobljudenosti na našem planetu. Na vsa ta vprašanja. je dejal govornik, bo treba odgovoriti kolikor mogoče temeljito in hitro, zadeva pa ni lahka, ker vsako izmed njih zahteva obsežno študijsko delo in hkrati določeno stopnjo soglasja med prizadetimi državami. voze pri EGS dr. P. Rho. Na koncu naj zabeležimo, da je včeraj opoldne sprejel predavatelje in slušatelje mednarodnega tečaja tržaški župan ing. Spaccini. uiiiiiiNiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiMmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimmHHiiHtiHHiniiiuiiiiiimmiHiiiiiiiiiHiinnMnnnilUHHiiiiiin vso noč stražili poslopje Koronea. Gasilcem je z dokajšnjo težavo uspe.o pogasiti okrog 22.30 drugi, manjši požar v pritličju zapora, .ejer je skladišče žimnic in plaht. V ta prostor je skupina zapornikov zalučala zažigalno steklenico, ki je takoj zanetila žimnice in plahte. Ob 23.30 so policijske sile imele spet vso oblast v rokah, malo po polnoči pa je bilo vsega konec. Kljub temu pa so ostale na mestu vse reševalne skupine gasilcev, policistov, karabinjerjev, ki so jih o-sebno vodili podprefekt Austria, kvestor D’Anchise, vodja letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petro-sino, poveljnik teritorialne enote karabinjerjev polk. Mingarelli, poveljnik tržaškega oddelka karabinjerjev kap. Munaron, poveljnik deželnega oddelka cestne policije polk. Gallo poveljnik krajevnega oddelka cestne policije kap. Borsetta ter za trža- Kakor vidimo, se je L. Schaus nekoliko oddaljil od osnovnega vpra- DELNA STAVKA PREVOZNEGA OSEBJA ACEGAT Sindikata CGIL in UIL nasprotujeta današnji enostranski stavki CISL ške gasilce major Sgorbissa in poročnik Godina. Upor sta osebno spremljala tudi namestnik državnega pravdnika dr. Brenči in državni pravdnik za mladoletne dr. D’Ono-frio. Oba sodnika sta si razdelila posle preiskave o vzrokih upora, ki ostaja še dokaj nejasen. Kot rečeno je obračun tega upora dva mrtva mladeniča in pet ranjenih. Enega so pridržali na oddelku za oživljanje, drugega pa na I. sprejemnem oddelku, vendar nihče Kino MlitAMARSKl PARK. Predstave «W’ Odgovornost občinskega odbora in upravnega sveta ACEGAT za zaostritev položaja v občinskem prevoznem podjetju Danes 24-uma GAT, ki ob 15. uri se bo začela stavka uslužbencev ACE so včlanjeni v sindikalno organizacijo CISL. Gre za znani spor o predujmu, ki bi ga morala izplačati uprava ACEGAT do podpisa nove vsedržavne pogodbe in pa notranje dopolnilne pogodbe. Ob današnji stavki sta sindikalni organizaciji CGIL in UIL objavili sporočilo, v katerem pojasnjujeta, zakaj se njuni elani ne bodo udeležili stavke ter poudarjat;) še enkrat svoje stališče do vprašanja mestnih prevozov. V prvi vrsti ugotavljata nujno potrebo po izboljšanju-dohodkov u-službencev ACEGAT in sicer takoj od zapadlosti prejšnje delovne pogodbe, ki se je iztekla 30 junija letos. Dohodki v ACEGAT so bili do takrat eni najnižjih v državi. Tb izboljšanje bi zagotovil predujem, za katerega so se že domenili in za katerega jamči tržaška občinska uprava. Nadalje ugotavljata CGIL in UIL težko odgovornost Tako občinskega odbora kot upravnega sveta ACEGAT, ki sta i CGIL in UIL obenem izjavljata, dovolila, da se vsa vprašanja ta- da ne bosta podpisala nobene loče-ko zavlačujejo Dolga leta sta ta- j ne pogodbe z upravo ACEGAT, da ko občinski odbor kot upravni svet1 bi še enkrat skušale doseči enot-občinskega prevoznega podjetja sa | nost vseh uslužbencev ACEGAT, mo mašila luknje, ne da bi pri ki jo je stališče CISL zamajalo. Vprašanje posl. Škerka o uporu v Koroneu da bi tem imela celoten pregled nad problemom osebja. Nista se ozirala niti na interese uslužbencev, niti na interese potnikov. Značilno je dejstvo, da je 40 odst. storitev na področju prevozov ACEGAT slonelo na nadurnem delu, kar pomeni izkoriščanje uslužbencev, da bi se izognili povišanju organika. CGIL in UIL nadalje zahtevata, naj se upravni odbor ACEGAT pogaja s sindikalnimi organizacijami o reformi prevozov, da se ne bi te znašle pred dovršenim dejstvom, kar ne bodo nikoli sprejele. Zahtevata tudi, da se pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe začne hkrati s pogajanji za obnovitev notranje dopolnilne pogodbe. Treba je najti tudi začasno rešitev, ki ne bo v nasprotju s končnimi cilji. .................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiiiiiiitnmii...................................nuni.......miiiimiiiiiiiiiiilinil« «VELIKI POVRATEK* SE JE PRAKTIČNO IAKUUC1L Slabo vreme je pregnalo turiste: intenziven promet po naših cestah Kljub velikemu številu vozil je bilo razmeroma malo prometnih Dolge vrste vozil na vseh obmejnih prehodih nesreč V zadnjih dneh, ali bolje povedano od velikega šmarna dalje, je bil promet po naših cestah zelo intenziven. Začel se je takoimenovani »veliki povratek* ljudi, ki se po zasluženem oddihu vračajo na svoja delovna mesta. Poveljstvi policije in karabinjerjev, sta spričo izkušenj iz prejšnjih let odredili izjemne varnostne ukrepe na vseh cestah v naši pokrajini in v deželi, da bi preprečili zastoje v prometu in po možnosti omejili število prometnih nesreč. Kot za veliki šmaren je tudi tokrat akcijo vseh pristojnih policijskih korpusov urejevala prefektura, da bi ne prišlo do nepotrebnih križanj. Kljub zelo intenzivnemu prometu v tržaški pokrajini ni bilo hujših prometnih nesreč. Tržaški avtomobilisti so se vedli zgledno in so vozili previdno. Kot pri odhodu na počitnice so tudi na povratku ravnali zelo preudarno. Niso vsi skupaj rinili v mesto, pač pa so se vračali postopno. Zanimivo je tudi, da so po več letih propagande policije, radia in tiska Tržačani končno spoznali, da je ob povratku nesmiselno, da bi vsi rinili na obalno cesto. Letos se je približno polovica šoferjev spontano odločila za povratek po trbiški cesti in po pokrajinski cesti preko Nabrežine in Proseka, ne da bi jih k temu prisilili organi prometne policije. Če so avtomobilisti vozili urejeno in previdno po tržaški pokrajini, pa ne moremo tega trditi za promet v deželi. Od 17. do 20. avguste vključno so agenti prometne policije zabeležili skupno 89 prometnih nesreč, ki so terjale 2 smrtni žrtvi in 42 ranjenih. še nekaj nesreč, v katerih so izgubile življenje tri osebe, pa so zabeležili karabinjerji. Agenti prometne policije so v omenjenih dneh kaznovali z globo 1.166 voznikov, trem šoferjem pa so odvzeli vozniško dovoljenje. Skupno so v teh dneh patrulje prevozile 39 tisoč km. Po podatkih prometne policije je ▼ nedeljo krožilo po cestah tržaške pokrajine približno 70 tisoč vozil. Policija In karabinjerji so zabeležili skupno 12 prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih 8 oseb. Zaradi raznih prekrškov pa so kaznovali z globo 181 voznikov. V dneh «velikega povratka* so imeli agenti obmejne policije polne roke dela, promet na glavnih blokih z Jugoslavijo pa je postal še bolj intenziven od petka dalje, ko so se številni turisti zbali slabega vremena in so se hipoma odločili za povratek. Številke, ki so nam jih posredovali organi obmejne policije, so zelo zgovorne. V torek 15. avguste so na primer zabeležili 62.611 prehodov tujih turistov, že naslednjega dne pa je ta številka poskočila na 106.893 in tudi 17. ter 18. avguste so našteli nad 100 tisoč prehodov tujih turistov. Število prehodov italijanskih državljanov pa je precej nihalo. 15. avgusta so zabeležili 70.283 prehodov, 16. avgusta 101.674, 17. avguste 65.683 in 18. avguste 93.792. Število jugoslovanskih turistov pa je bilo v vseh teh dneh več ali manj stalno in je nihalo med 40 in 50 tisoč prehodi razen za veliki šmaren, ko je bilo le 19 tisoč turistov. To pa je razumljivo, ker so bile vse trgovine zaprte, že naslednjega dne pa se je položaj začenjal normalizirati, ker so se trgovci vrnili s počitnic. m res radoži-pevske znane: folklorna umetnost rnsoki stopnji, brezmejna vost, akrobatske, plesne in virtuoznosti plesalk in plesalcev, pevcev in godbenikov ter za konec podivjano zmagoslavje barv v kostumih, dekoracijah, lutkah, sceni, skratka pravcata paša za oči in STCB. Vstopnice po 2000, 1500 in 1000 so na razpolago pri osrednji blagajni v pasaži Protti. V primeru predstave na Gradu sv. Justa bodo razdeljevali še približno 500 neošte-vilčenih vstopnic po 500 lir. Ob prevzemu vstopnice v blagajni UT AT bodo že vnaprej dodelili sedež za morebitno predstavo v gledališču Rossetti. Uslužbenci, včlanjeni v CGIL in UIL — kot je rečeno v sporočilu obeh sindikatov — se ne bodo u-dedežili stavke, ki jo je CISL enostransko napovedala, temveč bodo skušali zagotoviti delavcem, ki gredo na delo ali pa se vračajo domov, redne prevoze Ravnateljstvo ACEGAT sporoča, da bodo zaradi stavke šoferjev danes vozili samo redki avtobusi na vsaki progi. Vozili pa bodo zato vojački tovornjaki in sicer na naslednjih relacijah: 1. Barko vije — Trg Stare mitnice Katinara — Rumena hiša Sv. Ivan — Elizejske poljane Trg Valmaura — Borzni trg Lovec — Borzni trg Skedenj — Trg Largo giardino Opčine — Trg Oberdan JUTRI NA REPENTABRU Nagrajevanje vinogradnikov Repenta-nagrajevanje V restavraciji Furlan bru bo jutri ob 19. uri vinogradnikov repentabrske občine za vina, ki so jih razstavili na X. prazniku terana na Repentabru. Izlet na Bled in na vinsko razstavo Potovalni urad AURORA priredi v nedeljo, 3. septembra avtobusni izlet na Bled in v Ljubljano, združen z ogledom mednarodne vinske razstave. Cena izleta 4.500 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicero-ne 4, tel. 29-243. in Ob rojstvu hčerke JANE prisrčno čestita Mirandi Sergiju Radoviču. Slovensko gledališče v Trstu Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. •iitiiiiiiiHiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHniiiiiiiimiiiiiiiuinmiiiiiiiB ENA NAJVEČJIH TOVRSTNIH TATVIN NA TRŽAŠKEM Karneval iz Ria ponovno v Trstu Po treh letih se spet vrača v naše mesto svetovno znani *Bra-zilski ansambeh s slovitu predstavo riodejaneirskega karnevala 1972. Predstavi, drevišnja in jutrišnja, sta napovedani na Gradu sv. Justa, v primeru slabega vremena pa v gledališču Rossetti. Začetek obeh predstav točno ob 21. uri! Brazilski ansambel prihaja v Trst po uspeli daljši turneji po Evropi in Italiji, kjer je nastopil v vseh večjih letnih gledališčih od Turina do Verone in Rima. kjer je bil riodejaneirski karneval na sporedu kar tri tedne zapored v polno zasedeni dvorani, Začimbe s kateri mi je obeljena ta predstava, so Tatovi odnesli iz skladišča za 13 milijonov lir delikates Blaga, ki so ga neznanci odnesli iz skladišča Egona Starca v Ul. Molin a Vento, je bilo za cel tovornjak Gre za ljubitelje delikates ali za tatove po naročilu? To vprašanje si postavljajo agenti, ka preiskujejo o veliki tatvini, ki so jo neznanci izvedli v noči med soboto in nedeljo. Sicer so ukradli toliko bla ga — za nad 13 milijonov lir vrednosti — da preiskovalci iščejo bolj v smeri tatvine s trgovskimi nameni, morda celo po naročilu. Iz velikega skladišča Egona Star ca v Ul. Molin . Vento 158-a so odnesli za cel tovornjak blaga: 180 surovih gnjati, 50 koles sira parmezana, 40 mortadel. 30 prekaje nih slanin, skorc 4 stote salame, 40 koles raznih sirov, 20 zabojev sirčkov, 50 zabojev, v katerih je bilo nad 4,500 škatlic konzervira nega mesa, ter še veliko manjših salam. Številke so le približne, saj Včeraj je poslanec Albin škerk naslovil na ministra za notranje zadeve pismeno vprašanje v zvezi z uporom v koronejskih zaporih. V vprašanju najprej ugotavlja, «dn sta v tržaškem zaporu, v oddelku za mladoletne, tragično umrla dva mladoletna zapornika, drugih pet pa je bilo ranjenih v noči med 20. in 21. avgustom*. Škerk nadalje pripominja, da «se je to zgodilo zaradi protesta mladih zapornikov proti kazni, ki so jo naprtili njihovemu tovarišu, ki se je opijanil.« Zato poslanec škerk sprašuje, «ali se zdi ministru primerno uvesti strogo preiskavo z namenom, da se ugotovi med drugim ali so morebitne odgo-govomosti za delovanje notranje protipožarne in notranje zdravstvene službe ter nadzorstva nad nekaterimi zaporniki, da bi preprečili prekomerno pitje alkoholnih pijač.* či in zvoki*: Izvajanja v italijanščini, nemščini in angleščini. Danes tedenski P0-čitek. GRAD SV. JUSTA (v primeru »•» bega vremena v Rossettiju). Danes in jutri zvečer z začetkom ob 21. url »Karneval iz Ria*: navdušujoča P®' rada pesmi, plesov, zborov in koreografij v izvedbi ansambla »La Bra-siliana* z najlepšimi ženskami Južn® Amerike. Predprodaja vstopnic Pn Centralni blagajni. Nazionale 16.15 «E’ ricca, la sposo e 1’ammazzo*. Barvni film. VValter M®' than in Elaine May. Fenlce 16.15 »I familiari delle vittirne non saranno avvertiti*. Barvni fU"1, Antonio Sabato in Telly Savalas. Eden 16.30-22.00 »Gioco d'azzardo P®r un giovane funzionario di poliži®*: Barvni film. Prepovedano mlad1* pod 18. letom. , Grattacielo 16.30 «Le calde notti d® Decameron*. Barvni film. Femy B®" nussi in Don Backy. Prepovedan® mladini pod 18. letom. Excelsior 16.15 «11 solitario del Wes Barvni westem film. Charles Bron son in Lee G. Cobb. Ritz 16.30 »Cielo rosso alTalba*. Ba vni film. . Aurora 16.30 Vrsta filmov o skem oporečništvu: «Comma Barvni film. Prepovedano mla® pod 18. letom. Impero 16.30 «Mania di grandezz®* Zabavni barvni film. Luis De Fun in Yves Montand. Cristallo 16.30 Vrsta komičnih fU®"V »Un maggiolino tutto matto*. ™ vni film. Bolničarji nesejo namišljenega ranjenca Diega Fabbra, ki je dal pobudo za tragični upor, po stopnišču jetnišnice v avto RK. sta umrla za posledicami žadu- I izkazali za neresnični. Stanje v za- nil' UMRLI SO: 59-letni Giovannj g„. nolla, 65-letna Maria Ranieri v' ■ vd-gni, 73-letna Antonia Druscovi® .t, Fachin, 50-letna Luigia Stagn* ^ Vidal, 89-letna Lina Covacic vo- v<]. iaussi, 80-letna Maria Massarp . «^eViC' Paliaga, 69-letni Francesco 76-letna Emilia Valle, 68-Ietni jji Stabon, 86-letna Tranquilla ^ vd. Agatini, 68-letni Mario flot schi, 83-letna Maria Mengotti vd’ kjer je razstavljenih mnogo novih redkih in lepih eksotičnih živali. Iz daljnih dežel je prispelo tropskih rib in rastlin. tudi na CENE OSTANEJO ZELO ZMERNE V soboto s« odpre pordenonski sejem Minister Coppo bo v soboto do dne odprl 26. vsedržavni sejem 25«^'enonu- Razstava bo obsegala kv. metrov, na njej pa bodo : 5ZatlJ predvsem izdelki in pro ',°di domače industrije (Na Por-nonskem so razvite zlasti bom-dzna, železarska, keramična, stroja obr /n ^esna industrija, največji i„, ,a. Pa je Zanussijeva tovarna e-^stricnih gospodinjskih strojev). v ®ai)izatorji si prizadevajo, da bi najkrajšem času premestili raz-s?v.° na novo sejmišče, za katerega 2e izbrali primeren prostor na l s-’ strani mesta. Tu bodo na zem-i f” 300.000 k v. metrov postavili «o paviljonov, katerih skupna ufSSf Pnvršina bo znašala okoli sr d kv- metrov- Tudi finančna r^dstva za izvedbo prvih del so .zagotovljena ter računajo, da zn J® !e^os lahko razpisali natečaj pddajo prvih gradbenih del. V 29- avgusta, bo v hotelu s tv ®Btoboni» posebno «srečanje 0**>rn», ki ga organizira tržaški °r za enotno gospodarsko prosi K.nckl'. V soboto, 2. septembra, kate Se’em °6ledal minister Ferri, Dl/^re™P bodo predstavniki vodstva razvojne načrte za pri-nodnJa leta. GORIŠKI DNEVNIK 22. avgusta 1972 naročite se na Primorski dnevnik! KONČNO POVEZAVA S «SERENISSIMO» OBVOZNO CESTO PRI MESTRAH SO VČERAJ IZROČILI PROMETU S to povezavo bo odslej znatno olajšan promet med našo deželo in njenim zaledjem ter ostalo Italijo Sinoči so v Mestnah izročili prometu zahodno obvozno cesto, ki povezuje avto cesto Trst - Videm -Benetke s «serenissimo», to je z avto cesto Benetke — Padova. V dolžini enega kilometra nad železniško postajo v Mestrah (obvoznica, dolga 6 km, je skoraj v vsej dolžini speljana na pilotih nad zemljo) se promet zaenkrat odvija le enosmerno, računajo pa, da bo tudi ustrezni del drugega cestišča lahko izročen prometu prve dni septembra, ko bodo obvoznico tudi u-radno odprli v prisotnosti oblasti. Sprva je bilo kakor znano določeno, da bo tudi to obvoznico zgradilo podjetje «Autovie Venete*, ki je speljalo avto cesto Trst - Videm -Benetke, ker pa se področje Mester nahaja izven meja dežele Furlanije -Julijske krajine, je družba «Auto-vie Venete* prepustila delo svojim beneškim kolegom. Z novo obvoznico bo promet med našo deželo in s tem tudi med Jugoslavijo, Avstrijo in drugimi zalednimi deželami na eni ter Italijo na drugi strani znatno olajšan, V zvezi s cestnimi zvezami med Benečijo in srednjeevropskim zaledjem naj o- x opvjivun ZiCUvUJv-111 lici J (1* ..........""■H"....................„„„„„.....mmi.ii,,,,,, Ognjemeti nad zalivom let0?. Ze W(- let doslej je tudi za poletje avtonomna letovi-titanova poskrbela za og-tic,ete v tržaškem zalivu. Prvi njiju .uečer je bil predvčerajš-»elji.!?1 2e — kot vedno — privabil te„ 0 Gledalcev - Tržačanov in tuj-S(U ’ v} so se mudili v našem metri ? jih je slabo vreme pregna-oližnjih letoviščarskih krajev. ninut po 21. uri so raz-'«str'V. nebo prve rakete, ki so jih ht>, }evali z valobrana pred sta-hsgj^staniščem. V hladen, skoro ti So večer, so velike «rože*, >asj0vl sinovi. Gre za pravo m žQnV°* ustvarjalcev ognjemetov, >betup° vehk° uspeha po vsem ieW0,.d kratkim so zmagali na ^ejšn-nni“ v kneževini Monako, lili J° nedeljo pa so celo osvo-ednarodno nagrado Španije. tovrstna prireditev bo Se 10 nedeljo, ko bo pokazala ki it^f^ie tvrdka «Mastrodona-dologne. dežela uradno Uvantskem sejmu bo v času od 8. do 19. J-kUj 36. mednarodni Levantski i4 tila-’3 "j®”1 1)0 uradno nasto-kr * ^ela Furlanija - Julij-So ajtoa, in sicer z uradno raz-i ^žei as*-neTn paviljonu. To pot razstava namenjena pro-mehanske industrije. ^. Izdali smo knjigo, za katero ^dalo izredno zanimanje ........................................................... HUDA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI DEVINU Z vso hitrostjo ob ograjo: pridržana prognoza za potnico V fiatu 125 je bila tričlanska družina, ki se je vračala z letovanja v Poreču - Jeklena ograja je potnici prebila čelo pretežni del Goričanov so se v nedeljo počitnice zaključile Dež in jesenske temperature so dale po-vratku turistov svoj pečat. Na vseh goriških cestah je bil promet živahen. vendar veliko manjši, kot se je pričakovalo. Temu je bilo brez dvoma krivo slabo vreme. sa'. ,so .‘r1™ oblaki, še posebno je, da se pretežno števUo ljudi pre- XT 111 1.1*0.11 1 I n VA / , I • t, i ,,n1i .. 1 _ Z 1“ l. • m v jutranjih urah, pokrivali nebo in v presledkih je tudi deževalo Vreme ie zadržalo doma posebno tiste, ki so nameravali na enodnevni izlet. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši je bilo v jutranjih urah mani prometa kot hi ga sicer pri čakovali, v popoldanskih urah pa, ko se je tudi vreme izboljšalo, se .ie na vseh prehod.h nabralo kar precej avtomobilov. Tudi ha cestah proti" Gradežu je bil promet veliko manjši kot po navadi Ob preišnjih praznikih so se proti Gradežu vile dolge ko Ione avtomobilov, ki so še posebno oib vhodu v mesto jelo zaustavljale promet. Na cesti za Gradež, pri Belvederu. so prejšnji torek na primer, prešteli preko trideset tisoč avtomobilov, v nedeljo jih ie pa bilo približno triindvajset tisoč. Isto se je dogodilo na cesti, ki pelje v Gradež preko Tržiča. Prejš nii_ torek so tu prešteli dvajset tisoč avtomobilov, v nedeljo pa dvanajst. V Gradežu samem se je v nedeljo poznala odsotnost enodnev nih izletnikov, ki hodijo tja na kopanje in mesto je bilo v jutranjih urah nenavadno prazno. Precej živahen promet je bil v popoldanskih in večernih urah na državni cesti 56. ki iz Vidma pripelje v Gorico, vendar ni prišlo do zastojev. Če je slabo vreme marsikoga prisililo, da je ostal doma, ie po drugi strani imelo tudi svoie dobre učinke. Zaradi manjšega prometa. ni bilo namreč na soriških cestah hujših prometnih nesreč, kar je največji pozitivni rezuitat. Prometna policija nam je povedala, da je bilo nekaj manjših nesreč, vendar so se vse srečno iztekle le z material ti škodo na avtomobilih. V goriško bolnišnico so včeraj prepeljali samo eno lažje poškodovano osebo. Gorica se sedaj pripravlja k normalnosti. Tovarne, industrije in drugi obrati, bodo v tem tednu spet začeli redno delovati. Tudi trgovine redno poslujejo in še raa-lokatera je zaprta zaradi počitnic. Včeraj smo v jutranjih urah opazili še posebno živahen promet v mestu, ki ie bilo v p'ejšniih dneh zapuščeno. To nam vsekakor potrju- daia vsakdanjemu ooslu in da so počitnice že za nami. Kaninska PSIDP pristopila h KPI Na sedežu krminske sekcije KPI so se prejšnjo soiboto sestali predstavniki krminskega vodstva KPI in PSIUP. To je bil uradni korak. po katerem je tamkajšnja sekcija PSIUP pristopila h komunistični partiji. Na sestanku .je za KPI govoril pokrajinski tajnik Paiza. za socdalproletarce pa deželni sveto valeč Rizzi. Iz tržiške bolnišnice Na avtocesti Trst - Videm, v Mižim Ronk. .je včeraj zavozil s ceste nemški mercedes, v katerem so bile tri osebe. Ranila se je samo Maria Hale, ki bo ostala v bolnišnici deset dni. Deset dni bo moral ostati v bolnišnici 51-letni Licio Nico lic. doma iz Beliana. UMca. Cardmcci 5, Moškega, ki se je z mopedom pe-l.jal na dedo, je v- Ulici Cosulich rilo in pisalo, predvsem zaradi študije o možnosti, da bi gluhi ljudje lahko slišali brez pomoči ušesnega organa, ampak s stimulacijo določenih živčnih sistemov. Tudi predstavniki šol iz Molfette. Gorice in Verone, bodo prikazal dosedanje ugotovitve in dosežke predvsem glede na deško dobo glu hega človeka. Prva šola bo nam reč razvila temo »gluhi človek od rojstva do otroškega vrtca*, drugi dve pa »gluhi človek in šola*. Šola iz Mogliana Veneta se bo predstavila z vsebino, ki bo razvila problem vključevanja gluhega človeka v družbo. Ob zaključku bosta še profesor Decio Scuri iz Rima in dr. Enrico Cimino iz Siene predavala o fiziologiji glasu in govora ter o poučnih metodah gluhonemega človeka. Kino Gorica VEDI: ob 17.15-22.00 cTerrore cie-co». M. Farrovv in R. Bailey. Barvni film; mladim pod 14. letom prepovedan. CORSO: ob 16.45-22.00 «Dove osano le aquile». R. Burton in M. Re. Barvni film. MODERNISSIMO: ob 17.00-22.00 «Pre-ga il morto e ammazza il vivo*. K. Kinski in P. Sullivan. Barvni film. CENTRALE: ob 17.30-21.30 »Agente 007, missione Goldfinger*. S. Con-nery. Barvni film. V1TTORIA: ob 17.30-22.00 «11 ragazzo e la quarantenne (Storia di un gior-no d'amore)». J. Simons in L. Whi-ting. Barvni film. Tržič AZZURRO: Danes zaprto. EXCELSIOR: 17.30 »I giorni delTira*. G. Gemma in L. Van Cleef. Barvni film. PRINCIPE: 18.00 «L'ultimo eroe del West». B. Keith. Barvni film. Aova Guru. SOČA (N. Gorica): »Pregon za 100.000 dolarjev*, ameriški barvni film - ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Džungla diamantov*, ameriški barvni film - ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Ah, ta čudoviti avto*, ameriški barvni film - ob 20. ŠEMPAS: »Robin Hood, ognjeviti lokostrelec*, italijanski barvni film -ob 20.30. KANAL: »Mazurka v postelji*, danski barvni film - ob 20. DESKLE: Danes zaprto. PRVAČINA: Danes zaprto. na dedo. je v- _ __ v Tržiču, podrl neki avtomobilist. __r_ ............................................................ POMEMBNO DELO V KORIST CELOTNE KRAJEVNE SKUPNOSTI Do Mirna in Orehovelj položili glavno vodovodno napajalno cev Preskrba z vodo je postala kritična zaradi naraščanja osebnih in gospodarskih potreb . Obnova celotnega vodovodnega omrežja V Mimu bodo danes svečano proslavili zaključek pomembne e-tape javnega dela, ki bo krajevno skupnost Miren (:: okoli 1.800 prebivalci) oskrbelo s tekočo vodo. Gre za gospodarsko in politično izbiro, ki bo hkrati najdragocenejše darilo tamkajšnjemu prebivalstvu ob 25-letnici priključitve. Tiskovno konferenco o opravljenem delu ter načrtih za nadaljnjo okrepitev vodovodnega omrežja v Vipavski dolini ;: sklical predsednik občinske skupščine Rudi Šimac, prisostvovali pa s' tuda predstavniki podjetij, ki sodelujejo pri tem delu. če upoštevamo, da je izgradnja bolnišnice v Šempetru medobčinsko vprašanje, tedaj ie okrepitev vodovodnega omrežja na sosednjem slo- venskem območju tako velikega pomena, da jo uvrščajo v Novi Gorici na prvo mesto. Naraščanje gospodarskih potreb in potreb prebivalstva nujno terja hitre investicije v ta sektor, sicer bi se v razmeroma kratkem razdobju, morda čez dve leti, znašlo brez vode približno 40 tisoč prebivalcev. Tako odločen poseg se je pokazal za nujen tudi zaradi naglega trošenja obstoječih vodovodov Mrzlek je, denimo, s svojimi približno 50 leti starosti dotrajal ter se iz njegovih cevi izgublja približno polovica vode. Isto velja za vse spod-njevipavske vodovode. Z okoli 1,2 milijarde dinarjev, kolikor velja opravljeno delo, je bil storjen izreden finančni napor, ki ne bi bil mogoč, i ■ se ne bi sreč- ......■■■■»■»■■»»■■m.....mi......i..................................... RIBIŠKE KOLIBE V SLUŽBI TURIZMA Prizorišče hude prometne nesreče pri Devinu. (Foto Kocmani je že pred izdajo GRAMMATICA Bella lingua slovena Dr. Anton Kacin z italijansko razlago je ne-za spoznavanje slovenskega h Slovenska slovnica j ?rešljivi pripomoček „ ^ ka še posebno na tem obmejnem področju, ^JCI-^vsak dan srečujeta in vzajemno živita dve na-skupnosti. hiaUM UnfaciA*ui T*ST _ ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 Že smo mislili, da je velikošma-remsko obdobje šlo mimo nas brez hujših prometnih nesreč v tržaški pokrajini, ko se je v nedeljo pripetila zelo huda nesreča na avtocesti pri Devinu. Avto znamke fiat 125 z registrsko tablico iz Milana je silovito zadel ob varnostno o-grajo v bližini devinskega motela. V avtu je bila tričlanska družina in vsi trije so se ranili, izredno zaskrbljujoče pa je samo stanje žene. Za volanom je sedel Giovanni Gessi, ki se je rodil pred 45 leti V Poreču, že več let pa stanuje Monzi. Ob njem je bila žena, 42-letna Graziella Pinna iz Sassa-rija, za njima pa je sedela 10-let-na hčerka Maria Angela. Pripeljali so se iz Poreča, kjer so bili na letovanju, in pri Devinu so si verjetno zaželeli počitka. Očitno so se hoteli ustaviti pri baru, ki je tik ob avtocesti. Prehitevali so vrsto avtov, ko so opazili znak za vhod v bar, ki je nasproti motela. Hitrost je bila previsoka, tako da ni šofer utegnil pravočasno zaviti z avtoceste na stransko pot. Uspelo mu je le, da je delno zavozil proti njej, a je pri tem trčil točno ob vogal ograje. Sunek je bil tako silovit, da se je jeklena varnostna ograja privzdignila in se zarila v avto. Šofer se je uprl ob volar: s tako močjo, da ga je zvil, to pa mu je rešilo življenje. Hčerka je zaradi sunka nerodno padla s sedeža in se je samo laže poškodovala, voz-nikovo ženo pa je jeklo zadelo prav v čelo in ji dobesedno preluknjalo čelno kost. Z vso naglico so jo prepeljali najprej v trziško bolnišnico, nato pa v videmsko. V Vidmu so jo takoj operirali na nevrokirurškem oddelku, včeraj popoldne pa so jo premestili na oddelek za oživljanje. Življenje ji visi na nitki in zdravniki si pridržujejo prognozo, saj pri udarcu je izgubila tudi del možganske snovi. Mož se bo zdravil mesec dni zaradi zloma kosti, hčerkica pa samo nekaj dni zaradi majhnih ran in udarcev. no ujela cela vrsta okoliščin, kakor jamstvo občinske skupščine pri banki, da so Goriški vodovodi najeli posojilo, samoprispevek mirenske skupščine, dolo."en z referendumom, v višini 40 milijonov dinarjev ter izredno pomembna pomoč vojske, ki je z izkopom okoli 10 km jarka sodelovala s prispevkom 400 milijonov dinarjev. Gradnjo je vodil poseben štab, v katerem so koordinirali posamezna dela. Vojaki so v 29 dneh skopali okoli 8 km velikega izkopa. Delo so opravili na roke, ker po vasi z mehanizacijo ne bi mogli dela tako hitro opraviti. Domače prebivalstvo je bil vojakom globoko hvaležno za njihov dragocen prispevek. Z njimi je kopalo jamo, prinašalo jim je potice ter pijačo. Kljub izredni vročini (tiste dni so na soncu izmerili celo do 52 stopinj) so vojaki presegli gradbeno normo od 40 da 50 odstotkov. Vojaki .bilo jih je okoli 100, so vsi z najboljšim uspehom opravili obuko, preden so prišli na gradbišče, ter je bilo med njimi tudi mnogo diplomantov. Z novim vodovodom je zagotovljena preskrba z zadostnimi količinami vode za naselje z okoli 4.000 prebivalci. Z zadostnimi količinami vode bodo poslej razpolagali tudi trije industrijski obrati v Mirnu. Po uspešno opravljeni kolavda-ciji glavne napajalne cevi s premerom 20 cm. bodo razpredli o-mrežje do potrošnikov. Nekako do jeseni bo v Mirnu pritekla voda iz pip. Potem ko bo uspešno zaključena izgradnja vodovodnega omrežja v Miniu, bodo že jeseni začeli z deli v Braniku, medten Ko bodo morali dodelati z ajdovsko in sežansko občino še nekatere nadrobnosti glede obnove vodovoda od Hublja do Zalošč. Izleti Ko govorimo o turizmu imamo navadno v mislih hribe in morje, boli poredkoma na si ore istavlja-mo. da nam nudi morje različne obbkc odoiha. Sliku je bila tiosse ta v laguni med Uižičem in Gra-dežom, kjer je ob opuščenih rečnih rokavih ob raznih Kanalih in naravnih z' iiuih, M segajo globlje v celino, več nekda- j-h ribiških naselij. kje s- poiščjo počitek številni buditelj narav Mnoge izmed teh ribiških kolib so spremenili v lične koče s tekočo vodk>. Ponava- di iinain njihovi orebivalci svoja plovila na motorni pogon. Med njimi so nekateri strastni ribiči Na sliki je eno izmed takšnih naselij, ki ie bogu za hrbtom, kot se reče po domače, torej daleč proč od obmorskega živžava DRUŽINSKI IZLET t avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo Is Gorice, v nedeljo, 27. avgusta. Ogledali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore, Gozd Martuljk. Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler je še kaj peoetora v avtobusu. DEŽELE SET IN BLIŽNJI VZHOD Tekma za večji vpliv na Sredozemlju Kaj se skriva za idejo o sredozemski svobodni trgovinski coni - Najnovejše snubljenje Arabcev V večletnih prizadevariiih Evropske gospodarske skupnosti, da se politično uveljavi na Bližnjem vzhodu, je nastopil nov trenutek. Težave, do katerih je prišlo med SZ in Egiptom, niso mogle priti v u-godnejšem času. Zahodna Evropa potrebuje močnejša oporišča na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju. Sest dežel, dosedanjih članic Evropskega skupnega tržišča, ima velike interese na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Ti interesi se za to skupnost ne zmanjšajo z njeno razširitvijo na Veliko Britanijo. Dansko. Norveško in Irsko od 1. januarja prihodnjega leta dalje. V razširjenem Skupnem evropskem tržišču predstavlja nafta o-krog 65 odstotkov skupnih energetskih virov in okrog 90 odstotkov potreb po nafti krije uvoz z Bližnjega in Daljnega vzhoda. Spričo tega povzročata sleherni pretres na tem področju ali zahteva dežel - proizvajalk petroleja po zvišanju cen velik preplah v deželah Skupnega evropskega tržišča. Rezerve surove nafte se drže samo za 90 dni. Če bi zaprli petrolejske cevi na vzhodu, bi bili industrijski velikani zahodne Evrope, paralizirani. Sicer pa e» ZDA pred nedavnim izrazile pripraviienost, da v primeru velike potrebe pomagajo svojim zaveznikom v zahodni Evropi. Sueški prekop ie važen dejavnik v gospodarskih interesih zahodnoevropske »deseterice*. Odkar je zaprt, je en del Bližnjega vzhoda domala odsekan od zahodne Evrope. Dežele Evropskega skupnega tržišča si prizadevajo da bi našle ustrezno politično rešitev na Bližnjem vzhodu in bi bil Sueški prekop spet čimprej odprt za plovbo. V tem svojem prizadevanju, da bi si ponovno pridobile izgubljeni vpliv na Bližnjem vzhodu, dežele Skupnega tržišča doslei niso imele uspeha. Večina se jih je kompromitirala pri Arabcih v junijski vojni 1. 1967. ko so nudile svojo podporo Izraelu, a je zatem Egipt spričo tega pretrgal z njimi diplomatske odnose. Opirajoč se na zaključek, da so ZDA preveč vezane r:a Izrael in da je SZ zaveznik arabskih dežel po nuji, smatrajo dežele Skupnega tržišča, da ie zdaj nastopil trenutek. ker lahko edino njihova skupnost odigrala na Bližnjem vzhodu pomembno vlogo na daljši rok. .Dežele zahodnoevropske »šesterice* so se lani skušale aktivirati v politični igri na Bližnjem vzhodu. Sklenjen je bil tudi dogovor o skupni zunanji politiki do te regije, belgijski zunanji minister pa ie odpotoval v posredniški misiji tako v Izrael kot arabske dežele.^ Vse to ni prineslo »šesterici* pričakovanih rezultatov, nakar so se od rekli skupni politiki. Francija prednjači v iskanju načina in oblike, da bi se Skupno tržišče utrdilo na Bližnjem vzhodu. S tem žeii Pariz tudi potrditi svojo vodilno vlogo v tej skupnosti. Pobude Pariza v smeri Sredozemlja so dobile načelno podporo ostalih partnerjev Skupnega evropskega tržišča, kar seveda ne pomeni, da se bodo ti odrekli svojim posebnim interesom. Pred nedavnim so dežele zahodnoevropske »šesterice* napravile nov korak, začele so se pogajati o novi sredozemski politiki, ki bi bile vanjo zajete tudi vse arabske dežele sredozemskega pasu. Cilj tega je, da se s to regijo ustanovi področje svobodne trgovine. V Evropi je nedolgo tega bila ustvarjena cona svobodne trgovine, ki obsega 16 dežel — deset dežel Skupnega tržišča in šest dežel EFTA (Evropsko združenje svobodne trgovine). Po zamisli »šesterice* bi se evropska cona svobodne trgovine raztezala čez vse Sredozemlje. Skupno evropsko tržišče ima že preferencialne trgovinske sporazume z večino dežel sredozemskega bazena. Ostalo je samo, da se taki sporazumi sklenejo še z Alžirijo in Egiptom. Egipt bo n. pr. dobil enake trgovinske ugodnosti kot Izrael. Medtem pa smatra «šesterica», da sedanji sistem preferencialne trgovine z deželami Sredozemlja ni učinkovit. Zdaj je iz preferencialne trgovine izločenih že več proizvodov. Razen tega so preferencialni trgovinski sporazum; ogroženi od ZDA. Francosi menijo, da bi področje svobodne trgovine z deželami Sredozemlja bilo povsem v skladu s pravili GATT. To je eden od važnih razlogov za širjenje ideje o sredozemski svobodni trgovinski coni. Dežele SET pa se ne zadovoljujejo samo z uveljavljanjem svojega ekonomskega vpliva na Sredozemlju, marveč žele igrati tudi širšo politično vlogo. Tu se dežele SET razhajajo. Francija in Italija zastopata različni gledišči. Italijanska vlada je zagovornik sklicanja sredozemske konference o varnosti in sodelovanju, vtem ko francoska vlada ni temu naklonjena. Dasi-ravno želita obe deželi, da bi Sredozemlje postalo »jezero miru*, se ne strinjata glede vprašanja VI. ameriške flote. Zahodna Nemčija se za zdaj ne izraža. Belgija in Nizozemska skušata interese svoje skupnosti uskladiti z ameriškimi cilji. V ambicioznem podvigu, da bi zaigrali neko pomembnejšo vlogo na Sredozemlju, bosta morali zahodnoevropska «šesterica» in prihodnje leto »deseterica* med sabo še marsikaj razčistiti. Pa ne samo med sabo, temveč tudi z Washing-tonom, katerega ne samo gospodarski , marveč tudi politični interesi se razlikujejo od zahodnoevropskih. V Občinski galeriji razstavlja svoja dela Roberto Rozman. O mladem slikarju .je kritik Gianni Blason med drugim zapisal sledeče: »Mnogi mojstri impresionizma so ubirali sadove svojega živega čustvovanja vpričo narave im njenih stvari. Dovolimo torej temu mladeniču, da si poišče najbolj intimne odgovore, sledeč s svojim delom temu, kar je tako obilno posejal.« Zgoraj ena od Rozmanovih razstavljenih slik. Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija - 5* Potreba po organizirani politični sili avantgardi delavskega razreda Nadaljevanje ruske revolucije - Proti mehaničnemu prenašanju sovjetskega modela - Zatišje pred burjo - P° kateri poti naprej? - Zamisel o novem časopisu Ponekod so delodajalci skušali pomiriti delavce z obljubo, da bodo kruh zahtevali od vojske. Dosegli so prav nasproten učinek. Prav to je bila iskra, ki je povzročila eksplozijo srda: «K vragu z vašim kruhom! Hočemo mir! Dovolj nam je vojne! Dol z vojno!* Od tovarne do tovarne se ie širil glas o sklepu, da je napovedana stavka. Delavci so to kot eden sprejeli, čeprav so vedeli. da označujejo tako dejanje v vojnem času za izdajstvo in upor. To. da v mestu ni bilo kruha, je bil samo najneposrednejši povod za akcijo. Razlogi vsega onega, kar se je zgodilo v naslednjih petih dneh. so bili mnogo globlji, mnogo pomembnejši, mnogo daljnosežnejši. Ljudem je bilo zadosti vojne, izčrpujočega dela odpovedovanja, lakote in poniževanja, izkoriščanja in krvavenja po frontah za interese drugih, v vojni, ...................imun...........im............................................................................................................................... Nova knjiga E. Kardelja Edvard Kardelj je v zborniku «Teorija in praksa samoupravljanja v Jugoslaviji* leta 1972 objavil svojo razpravo »Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi*. Ta razprava je v prevodu Mojce Močnikove zdaj izšla v samostojni publikaciji pri Državni založbi Slovenije. Kardel.i je v tej svoji razpravi z vseh strani obravnaval problem družbene lastnine tako, da pomeni njegova knjiga tehten prispevek k teoričnim in praktičnim rešitvam problemov samoupravljanja v Jugoslaviji. Ker Kardeljeva razprava posega nujno tudi v nekatere probleme jugoslovanskega gospodarstva, je še toliko bolj zanimiva in koristna. Delo priporočamo vsem, ki se resneje u-kvarjajo z družbenimi vprašanji. Karolina Kolmaniči Srečno, srebrna ptica Povest Karoline Kolmanič Srečno, srebrna ptica, ima precej razgibano zgodbo. Pisateljica pripoveduje v pretežnem delu svojega novega dela o vojni in o ljudeh Slovenskih goric v času 1943 - 1945. V ospredju pripovedi je viničarska družina, sestoječa iz matere in dveh otrok, družina, ki reši sestreljenega in ranjenega ameriškega letalca in ga obvaruje pred Nemci. Viničarska deklica Silva odide po vojni v šole, študira germanistiko in postane stevardesa. Doživi nesrečno ljubezen z ljubljenim fantom, ima z njim otroka, sreča vrsto drugih moških, potem pa se nenadoma pojavi ameriški pilot, ki sta ga z materjo nego-vali v seniku in ga rešili smrti. Toda njuna ljubezen je premalo močna, da bi premagala vse težave. Silva je že na poti v Ameri- ko, ko se pojavi oče njenega o-tooka, kateremu v hipu vse odpusti in se z njim poda v novo življenje. Zdi se, da je pisateljica s težavo skomponirala roman, ki obstoji pravzaprav iz dveh ločenih delov. Povezuje ju le osrednja osebnost Silve, viničarskega dekletca v enem delu in stevardese v drugem delu. Pretežni del povesti pa je vendarle posvečen ljudem Slovenskih goric, njihovim težavam v vojnem času, njihovemu prizadevanju da kakorkoli pomagajo v boju proti Nemcem, njihovi borbi za nacionalno in socialno osvoboditev. Ljubezenska zgodba drugega dela pa je pravzaprav le obrobna zgodba, daleč manj pomembna od prve. In zato je tudi tisti del, ki govori o času med vojno vse bolj življenjski, resničen in prepričljiv, čeprav morda sem pa tja tudi sentimentalen, kot je izrazito in vse preveč sentimentalna ljubezenska zgodba lepe in pametne stevardese Silve. Pisateljici smo že ob njenem prvem romanu, očitali, da vse preveč plete samo zgodbo. To ji deloma očitamo lahko tudi pri ocenjevanju povesti Srečno, srebrna ptica, očitali pa bi ji lahko tudi sladkobnost njene ljubezenske zgodbe, ki nas niti ne prepriča, niti nas kot pripoved ne navduši. Bolj smo torej zadovoljni s prikazom ljudi Slovenskih goric v težavah vojnega časa, čeprav tudi tam pogrešamo poglobljenosti njenega pisanja in vsega tistega, kar sicer pripoved o zunanjih dogajanjih dvigne na raven literarne umetnine Z vsem tem pa seveda še ni rešeno, da se povest Srečno, srebrna ptica ni dvignila nad prvi tekst Kolmaničeve, ki jo poznamo po izdaji iste založbe. Vsekakor je napravila korak naprej, toda pisateljica si bo morala še dosti prizadevati, če bo iz navadnega pripovedovanja, ki zadovo- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 730 Jutranja glasba; 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke; 12.50 Saksofonist Fauste Papetti in Bonnie Aldrich pri klavirju; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18 00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert- 18.45 Glasbeni vrtiljak; 19.15 Veliki detektivi iz kriminalk; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20 30 Pietro Mascagni: «L’amico Fritz*, opera; 23.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.45 Tretja stran; 15.10 Juke - box, 15.50 Radijska igra; 16.10 «Mignon». KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20.000 Ur za vaš spored; 10.00 »Romagna folk»; 10.15 Z nami je...»; 10.35 Slovenski motivi s tujimi pevci; 11.00 Plošče; 12.00 Glasba po žeijah; 13.30 Musič shaker; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Počitek ob glasbi; 15 30 Z nami je...; 16.05 Plošče; 17.00 Deželni program; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.40 Pojo domači pevci zabavne glasbe; 19 00 Naši soUsti in ansambli'; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Melodije za vsakogar; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Glasba sprint; 22.00 Zbori;22 30 Jazz; 23.00 TOREK, 22. AVGUSTA 1972 Glasba Vilka Ukmarja; 23.35 Današnji ritmi; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče za poletje; 13.15 Zabavni program; 14.00 Plošče; 16.00 Spored za o-troke; 16.20 Poletni program za mladino; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Opera: »Nabucco*. 22.20 Povratni vozni Ustek. II, PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta Carpenters in Ugolino; 8 40 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.30 Poletni program; 12.40 Alto gra-dimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče za poletje, 15.00 Plošče; 15.00 Draga RAI; 18.00 Glasbeni hobby; 19.00 Francoščina; 20.50 Supersonic. III. PRCGRAM Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 12.10 Franz Schubert; 13.00 Intermezzo; 14.30 Plošča za poletje; 15.30 Simf. koncert; 17.35 Jazz danes, 18.00 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečer-ni koncert; 22.15 Klavirske sklad- FILODIFUZIJA 8.00 Koncert Nicola Paganini-ja; 9.40 Ital. sodobna glasba; 13.30 Avtorski potret. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20,30, 24.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitni- ško popotovanje od strani do strani; 10.40 Slovenske narodne v priredbah; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Slovenske pesrni; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi godci in ansambli; 15.10 Od melodije do melodije; 15.40 »Na poti s kitaro*; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Carl Ditters von Dittersdorf: Sklepni prizor L dejanja opere »Doktor in apotekar*; 17.00 « Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Gerd Bauer; 18.10 Popoldanski simf. koncert; 19 15 V torek nasvidenje!; 19.45 S pevcem Otom Pestnerjem; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Radijska igra; 22.26 Lahka glasba; 23.15 Od popevke do popevke; 24.05 Literarni nokturno. ITAL TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Hiša v gozdu*; 22.00 Če izbruhne mir; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Teater Pep-pina De Filippa: «Le meta morfosi di un suonatore ambulante*. JUG TELEVIZIJA 19.15 Obzornik: 19.30 Medvedov godrnjavček; 19.55 Od zore do mraka; 20.25 Bajina bašta; 21.00 Dnevnik; 21.35 Zapuščena zemlja - film; 23.20 Labodje jezero; 21.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 16.50 Francoščina; 2115 Poroči la; 21.30 Chrisis: »Prepovedano* film; 22.20 Usodno nebo - dokumentarna oddaja. ljuje nezahtevne bralce, napravila korak do umetniškega oblikova-nja. Ta korak najbrž ne bo lahek, čeprav je treba Karolini Kolmanič priznati, da zna pripovedovati in plesti zgodbe Povest Karoline Kolmanič Srečno, srebrna ptica je izdala Pomurska založba v Murski Soboti, opremil pa je knjigo Franc Mesarič. Sl. Ru. * * * Avguštin Stipčevid; Fant, ki j€ odkril Ameriko Sodobna življenjska stvarnost, doživetje mladega študenta, ljubezenska zgodba, to so pogoste teme Uterame obdelave. Motiv torej ni nov, zgodba sama obstoji dejansko iz bežnega srečanja. Zato pravzaprav vse zavisi od tega kako je stvar napisana. Za kratek roman Avguština Stipčeviča Fant, ki je odkril Ameriko, lahko rečemo, da je dobro napisan. Zato nas knjiga pritegne. In kljub preprosti ljubezenski zgodbi prepriča, še celo vtisne se nam v spomin, da potem, ko knjigo odložimo ,o njej razmišljamo. To pa vsekakor nekaj pomeni. Avguštin Stipčevič se nam torej lepo predstavlja s krotkim delom, posebno še zato ker je to njegovo prvo slovensko srečanje z njim. Sicer je Avguštin Stipčevič rojen leta 1912 v Kotoru, živeč v Zadru in Splitu in sedaj v Zagrebu, sodoben hrvatski pisatelj, bi ga pri nas ne poznamo. In morda po krivici. Izdal je že več pesniških in novelističnih zbirk ter romane Glad na ledini, Cesta nima mej in Vroče poletje, v katerem o-pisuje predvsem domačo pokrajino okrog Zadra. Kratek roman Fant, ki je odkril Ameriko zajema snov iz študentskega življenja. Napisan je neposredno v prvi osebi, zato se nam še bolj vtisne v spomin. Zgodbo pripoveduje mladi študent, ki je našel sobo pri deset let starejši uslužbenki, katere mož je v zaporu. Ljubezen med njima je osrednja tema tega romana, ki pravzaprav pove nekaj miselnosti mladih ljudi, o ljubezni med zrelo žensko in prebrisanim študentom in o idili, ki jo konča možev nenadni povratek iz zapora. Vmes je morda omembe vredno še srečanje žene s študentovimi prijatelji, sodobnimi študentskimi razposajena, zabeljeno z raznimi »što-si» in to je pravzaprav tudi vse. Nekaj lepih mesecev je mlad študent prebil pri lepi slamnati vdovi, užival dobrote njenega doma in njeno ljubezen, potem pa se je vse tiho in mirno končalo. Vrnil se je mož, študent je odšel in bilo je vse kot prej. Ta bežna ljubezenska zgodba torej kake posebne vsebine nima, niti je spričo kratkosti teksta ne more imeti. Roman tudi ne rešuje kakih posebnih problemov temveč nam bolj slika bežno srečanje predvsem pa življenje in mišljenje današnje mladine. Prav ta pa ni prikazana v tako slabi luči, kot bi morda sklepali iz same zgodbe, temveč pravzaprav simpatično. In čeprav lahko razmišljamo o moralnem liku glavnega junaka, o njegovi sebičnosti in temu skladnemu ravnanju, nam vendarle ni nesimpatičen. Kot tudi njegovi prijatelji, čeprav polni študentskih razposajenosti niso kaki nepridipravi temveč mladi ljudje današnjega časa. Časa, ki je seveda precej drugačen od onega, ki je bil včeraj. Toda čas gre svojo pot in vse mine, vse se spreminja. O z ;odbi mladega študenta in zrele, osamele žene lahko samo še razmišljamo. Prikupen tekst Avguština Stipčeviča je prevedel Ivan Minatti, izdala Državna založba Slovenije. NA FILMSKIH PLATNIH John Schlesinger: «Suitday, BIoody Sunday» Angleški film Johna Schlesin-gerja Sunday, Bloody Sunday» (Domenica maledetta domenica, 1971) je že nastopil na lanskem beneškem festivalu. Večina kritikov ga je sprejela zelo pozitivno. Po našem mnenju pa delo, čigar zgodba pripoveduje o svojevrstnem ljubezenskem trikotniku (ki vsebuje homoseksualni odnos) ni prepričljivo, ker je Schlesinger tui kot drugod (čeprav morda bolj umirjeno) režiser, ki rad razkazuje svojo spretnost, a mu je dosti manj mar za iskreno občutenje in za nostranje doživljanje oseb Statična atmosfera, ki bi hotela bit; rezultat neke filozofije, nekega pogleda na življenje, se včasih zdi le rezultat notranje prazine filma, ne pa prikazanih doživljajev. Priznati mu je treba vsekakor spretnost v zgodbi. Igrajo Glenda Jackson, Peter Finch, Murray Head. Woody Allen; «Bananas» «Bananas» (II dittatore dello stato libero di Bananas, 1971) je drugo delo mladega ameriškega komika Woodyja Allena, ki je obenem režiser in protagonist. Woody Allen je zanimiv komik: spominja ponekod (čeprav na nižjem nivoju) na Lewisovo nevrotičnost in na absurd bratov Manc, vendar je izviren ustvarjalec. »Bananas* je film, ki nenehno zabava. Komičnost izvira iz dialogov ali vsekakor iz besedne komponente; le-ta pa je vključena v neko vizualno uprizoritev in preko nje vzbuja smeh. Brian G. Hutlon; «Zee & Co.» Angleški film Briana G. Hutto-na »Zee & Co.* (X, Y & ,Zi',1971) je osnovan na običajnem trikotniku, ki vsebuje tudi saipfični spolni odnos. To ni edina zunanja »modernizacija*: tudi geste in dialog hočejo biti .»drzni*. Vse skupaj pa je površno. Le ekshibicionizem protagonistov (Elizabeth Taylor, Michael Caine. Su-sannah York, Margaret Leighton) preprečuje popolno dolgočasenje in nas tu pa tam celo „robava. SERGIJ GRMEK V mestu Kalininu, v Sovjetski zvezi, so pred nedavnim odkrili rokopis članka, ki ga je napisal Vladimir I. Uljanov Lenin. Objavljen je bil v Pravdi 6. marca 1919. Posvečen je bil ustanovitvi Komunistične internacionale. Dragoceni zgodovinski dokument je imel shranjen neki Šarov, udeleženec oktobrske revolucije, ki je nekoč delal pri Pravdi ki je niso želeli in proti kateri so bili z dušo in srcem. Bil je vrhu tega tu. kot smo rekli, tudi primer Rusije. Zato je na jutrišnji -dan po tistih prvih protestih , zvezi s kruhom Turin zajel val splošnega odpora, malo mani kot vstaje. O-gromna debla in prevrnjeni tramvajski vozovi so služili kot barikade. na katerih so na eni strani stali delavci, na drugi policaji in vojska s strojnicami, oklepnimi vozovi in tanki. Dejansko je bilo mesto razdelje- dneh so se mnogi delavci začel vračati na delo, ker ni bila J teku stavke organizirana noben« samopomoč. Oblastem zatem pa # bilo težko začeti z obračunavanjem z vsemi tistimi ki so zaftl vedele, da so bili pobudniki 1 organizatorji upora. Aretirano 1 bilo celotno vodstvo turinske se* rije Socialistične partije ItaD.l*^ Vodstvo partijske organizacije l bilo nato poverjeno začasnemu ko miteju 12 članov. Eden od teh J bil Antonio Gramsci. . ,- Možnosti za razvijanje politih no na dva dela. Središče ie bilo v rokah vojske in policije, a predmestja in delavske četrti so nadzorovali torinski kovinarji in drugi delavci. Ne eni ne drugi niso imeli dovolj moči. da bi prodrli r.a »tuji teritorij*. Delavci niso mogli zavzeti zasedenega središča. kjer so hoteli proglasiti prevzem oblasti v mestu a vojska in policija si nista upali takoi preiti v napad na predmestja. Ni pa o-stalo samo pri merjenju sil na eni in drugi strani barikad. Neogibno je moralo priti in ie prišlo do spopadov, kjer so bili mrtvi in ranjeni. (Po uradnih podatkih policije je v teku petdnevnih spopadov bilo ubitih petdeset deiav-cev. dvesto pa jih je bilo ranjenih. V resnici je bilo število padlih delavcev dosti večje, računajo, da jih je bilo ubitih najmanj petsto, ranjenih pa dva tisoč) V teh usodnih trenutkih ko so tisoči uporniških delavcev zahtevali od vodstva turinske sekcije Socialistične partije odgovor na vprašanje. kaj in kako naprej, je ta odgovor izostal. Reformisti, ki so takrat predstavljali večino tako v torinskem kot v ostalih vodstvih Socialistične partije Italije, vključno centralno, še sami niso vedeli, kaj in kako, ker niso nikdar niti računali s takšnimi revolucionarnimi akcijami, še mani pa so jih spodbujali ali se nanje pripravljali. «Avanti*, osrednje partijsko glasilo celo sploh ni objavljalo informacij o tem, kar se je dogajalo v Turinu. Delavski razred ostalih italijanskih mest zato ni mogel biti vključen v tek dogajanja in ie tako razredna in proletarska soli darnost morala izostati. In kakor so se dnevi odmikali, a število žrtev rastlo. tako je tudi upor torinskih delavcev začenjal ponehavati. Borbenost in odločnost brez realnega cilja, ki sta mu imeij služiti, sta se začeli topiti kot led v avgustovskem soncu tistih zakuhanih dni. Vreme o-čitno ni šlo na roko upornikom. To so dobro vedeli in delodajalci in vojska in policija pa so samo čakali. da se uporniški hudournik sam od sebe povrne v svoje korito. Tako je tudi bilo. Že po petih - -ri-- Renato Gottuso: Antonio Gramsci akciji) ‘ko"bile po tem zreduci^ na ničio, ker je bil septembra . Turin proglašen za vojno .je. Kaj je to pomenilo ni 1 zapopasti. ... * Vesti o oktobrski revoludl OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi pri drugih ne vzbujali ljubosumnosti, ne pripovedujte preveč o svojih uspehih. V svojem čustvenem življenju bodite bolj stvarni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Svoje dolgove poplačajte že danes, ker jutri morda ne boste več imeli sredstev za to. Z nekim vsiljivim prijateljem opravite kar na kratko. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za dobro delo so potrebni predvsem dobri odnosi ter sodelovanje med vsemi člani delovne skupine. V čustvenem pogledu storite vse, da bi čimprej dosegli svoj cilj, RAK (od 23.6. do 23,1.) Spoprimite se čimprej z nekim svojim tekmecem, vendar se na to dobro pripravite. Ne opravičujte se preveč zaradi neke napake LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši tekmeci se še niso odpovedali na- Horoskop menom, da bi vas porazili. Čustva, ki jih nekdo goji do vas, so še vedno ista. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V teku današnjega dne vam bo postalo docela jasno, kakšna je pot, ki ji morate slediti. Ljubljena oseba vam bo zaupala neko skrivnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte biti bolj vestni v finančnem poslovanju V čustvenem pogledu ne bo nobenih novosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Posli se bodo danes razvijali odlično. S svojo dobroto boste nekomu omogočili dosego izrednega uspeha. STRELEC (od 22 11. do 20.12.) Nihče vas ne more prisiliti, da bi • 4 tjavdan žrtvovali svoje interese. Skušajte pozabiti na poraz, ki ste ga doživeli. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Postavite na tehtnico svoje dolžnosti in pravice in skušajte doseči med njimi določeno ravnovesje. Ljubljena oseba vas bo prijetno presenetila. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Sodeč po zvezdah, bi današnji dan moral biti za vas zelo srečen. O-seba, ki vam je pri srcu, je že določila svoj odnos do vas. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku jutra se ne utrujajte preveč, ker bi sicer popoldne bili že povsem izčrpani. Naučite s<- gledati stvarnosti v obraz. Rusiji kakor tudi one o skih dogodkih, so bile samo, (t. mentarne. celo potvorjene >n je točne. Del buržoaznega prikazoval poslednji juriš c so grajskih proletarcev, s katefl# prevzeli oblast v imenu Lenin« v sovjetov, kot akcijo talne roo#^j-in nasilnežev, s katerimi ’e • je ska hitro obračunala. GrafflS ^ takoj razumel, da je v Rus'.’1 šlo do tistega velikega zgodi skega preobrata, ki ga je bil c videl nekaj mesecev prei njem pisal v svojem listu. ^ Štiriindvajsetega avgusta i^e-pisal v «Grido del popolo*: * nih točnih vesti ni o najh0^ je, toku ruske revolucije. Verjet ^ da se za doiočen čas je nr‘[0r mogla dobiti nobena točna pl macija. »Grido del popolo* ■ , ------. -- KUP vnaprej predvidel in ni bilo fll predvidevati, da se ruska ri;. eija ne bo mogla zaustavi fazi Kereneskega. Ruska revo- ^ se nadaljuje in se bo naPre’ daljevala.* Čeprav v tem času ni mo£® poviti politične dejavnosti zarad ^ liščin, ki se je v njih znaS.o $ sto. ie Gramsci vendar na, vCeJi>' čin da je italijanskim kolikor ie to bilo nr»'oče F^ijji doval resnico o oktobrski rev® $ v Rusiji, o ustvarjanju Prve žave delavcev in kmetov n®^ tu. Po aretaciji glavnega »Grido del popolo*. Marije j e' ce, ie Gramsci praktično oj [ri dini urednik časopisa. Mofaa $ je prav to olajšalo uresničit mena. da revidira končen#' sopisa in «Grido del popolo* ^ meni iz «registratorja godkov in pridigarja* v 111 jjir revijo socialistične kulture. v. C du z njegovimi idejami o vl#je i ska in nasploh pisane dcS ^ izobraževanju in kulturnem rodu delavskega razreda. mu je pripraviti si mnoge' jj# ki so jih v tem času , Lenin ter ostali voditelji okta :avi' revolucije, jih prevesti in "rij * ti v «Grido del popolo*. vestmi, dokumenti in drug'# tP rialom o nadaljnjem razve’ godkov v Rusiji. A tudi sam je pisal o likem svetovno - zgodovinski obratu. Govoreč o značal® ie kar se je dogajalo v RusiiJ-medtem opozarjal, da bi n. V lika zabloda in zgrešena jrJ Ir bi skušali tudi v Italiji «de v Rusiji*. Na to nevarnost ničnega in šablonskega P*®11 ^ d1 sovjetskega modela v Italij® f stalno opozarjal, s konkre’ f litično aktivnostjo naslednj'” dokazal, da je vedno treba rij# račune o specifičnih oko’ ri ’ vsake dežele v trenutku. , P njej proletariat osvojil se loteva izgradnje sociaaj 0" družbe. Najbolje ie to doka primeru tovarniških svetov-^«* pRlMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. avgusta 19?! NJENIH odločitev so odvisne olimpijske igre Olimpijska zveza začela z zasedanji Glavna problema: Rodezija in predsedstvo na ne- Tajnik OZN Waldheim opozoril zahodnonemško vlado umestnost nastopa rodezijske reprezentance v Mii ne h n u MbNCHEN, 21. — Problem Re- zije nas • v centru diskusij da- lij-11^9 zasedanja mednarodne o-Pjpske zveze. Izvršni svet bo (Jnrec proučil zadevo danes zve-■ jutri pa bo pripravil doku->, ga bo nato uporabila zve-Pn svojih odločitvah. v di glasovanja za izvolitev no-So ha sodo vzhodnoevropske drjfo-^čif. °dl0«>'e za Killanina. Na vsak se kljub mnogim izjavam bjdl T^Seja zdi vsem očitno, da je *ato • Puoblem povsem političen, da^.16 toliko bolj smešno, kar da-Predsednik olimpijske zveze topniškim državam. ta^W VORIC. 21 — Generalni heinT OZN, Avstrijec Kurt Wald-* ’ Je danes poslal zahodnonem- N vlflS u““os la, ^Q1 poziv, v katerem poudar-HiwZ, °i bil nastop olimpijske re-* w!tance °a igrah v Munchnu ^ lpr°tju z ukrepi, ki jih je V -lil813 proti tej državi. ^ so *VU ie med drugim rečeno, stop0 bdi vsi ukrepi izdani ne .,?foti rodezijski državi, am->kj nudi proti katerikoli rodezij-ttto^ pnvatni organizaciji in tudi l)0sarneznim državljanom, prosi, da zahodnonemška Fischer je znova rešil pol točke Spasski se bliža končnemu porazu Tudi pritisk v zadnji partiji je sovjetski šahist izvajal jalov na pozicijo vedno bolj previdnega Američana REYKJAVIK, 21. — šestnajsta partija se je končala z neodloče nim rezultatom po 60. potezi, čeprav je bilo že po uvodnih potezah (za_ gotovo pa po 30.) očitno, da nihče od dveh ne more upati na kaj več. Fischer je s tem napravil še en korak proti osvojitvi naslova, ki mu sedaj pravzaprav ne more več uiti, dokazal pa je še enkrat, da se ga loteva utrujenost. Njegova igra ni več tako odločna in napadalna, ne tvega več toliko in rade volje prepušča pobudo Spasskemu. Mnogi si to razlagajo z neizpodbitnim dejstvom, da je Američanu dovolj neprekinjena serija neodločenih rezultatov, sodeč po Fischerjevem''značaju'pa tak odgovor ne more zadovoljiti, saj gre za igralca, ki ni nikoli igral na' gotovo, ampak vedho skušal doseči nekaj več, kot ■ je bilo od njega nriča-kovati. V ^Morskim dnevnikom J* nogometno tekmo ITALUa-JUGOSLAVIJA ° ETIKA Tudi letos Keino-Ryun? Bedford z istimi napakami Zelo izenačeni tekmovanji na 3000 m z zaprekami in v skoku v višino 1500 m MOŠKI Kenijci še niso točno povedali, kdo bo tekel na tej progi. Keino bi moral vsekakor startati, poleg njega pa še Boit in kdo drugi. Oba lahko zmagata, prav tako pa tudi celo vrsta drugih atletov. Američani pridejo do prvega mesta lahko samo z Ryunom, Evropejci pa z Vasato, Aresejem, Ivanovim, Mur-phyjem, Kirkbridom. Iz Afrike je nevaren tudi Tunizijec Guettaja, možen zmagovalec pa je tudi Quax iz Nove Zelandije. Predvideni vrstni red: 1. Boit (Kenija), 2. Quax (Nova Zelandija), 3. Vasala (Finska). V Mehiki leta 1968: 1. Keino (Kenija), 2. Ryun (ZDA), 3. Tiimmler (Zah. Nemčija). 150(1 m ŽENSKE Med novo rekorderko Bragino in ostalimi je trenutno prepad, ki pa se je delno napolnil že z dosežkom Nemke Kleinau. Ostalo bo prišlo na samih igrah, ker so dolgoprogašice letos na tej progi tekle bolj malo. Nekaj prednosti Sovjetinja le ima, upanje na zmago pa gojijo še A-meričanka Larrieu, Jehličkova iz ČSSR, vsaj dve tekačici iz NDR, druga Sovjetinja Pangelova in morda Italijanka Pigni. Predvideni vrstni red: 1. Bragina (SZ), 2. Jehličkova (ČSSR), 3. Bur-neleit (NDR). V Mehiki leta 1968 teka ni bilo na sporedu. 5000 m Zadnji večji tek na 3000 metrov v Stockholmu je pokazal, da je Bedford ostal Bedford: taktika z velikim številom vmesnih sprintov kot na lanskem EP. V Stockholmu je končal na šestem mestu! Novo odkritje je nedvomno mladi Finec Viren, ki razpolaga s peklenskim zadnjim krogom Skrivnostno se obnaša tudi lanski dvojni evropski prvak Vaatainen, verjetno pa se še ni opomogel od raznih poškodb. A-meričan Prefontaine ima zavidljivo vzdržljivost, je pa brez osnovne br-zine. Zeto možen zmagovalec je tudi Belgijec Puttemans, iz Afrike pa se v glavnem pričakuje Yifter, ker se za Kenijce še ne ve kdo bo na tej progi tekel. Predvideni vrstni red: 1. Viren (Finska), 2. Puttemans (Belgija), 3. Prefontaine (ZDA). V Mehiki leta 1968: 1. Gammoudi (Tunizija), 2. Kenio (Kenija), 3. Temu (Kenija). Gimondi in Rasso drevi v Trstu Drevi ob 21. uri bo v Trstu mednarodna kolesarska krožna nočna dirka, katere se bodo udeležili nekateri izmed najboljših italijanskih in tujih kolesarjev. Na progi, ki bo potekala po sprehajališču sv. Andreja in po Ul. Romolo Gessi, bodo v raznih disciplinah nastopili svetovni prvak Bas-so, Bitossi, Gimondi ter Španca Fuen-te in Lopez Carill, ki sta se izkazala na letošnjem Giru. Prisotni bodo še Sercu, Beghetto, Guerra, svetovni rekorder v vožnji na uro Ritter in mnogi drugi kolesarji a„ r 10.000 m HELSINKI, 21. — 1 inski atlet Pek- Viren in Bedford se bosta srečala ka Vasala je med atletskim dvobo- tildi..na. .tej progi. JCinci^ lahko prijem Finska-švedska postavil nov ev- sodimo isto prednost kot "ha 'krajši ropski rekord na progi 800 m. Raz razdalji, ne smemo pa mimo ša-daljo je pretekel v 1'44"5. Prejšnji Vafudinova in Haašdja, ki'žiVirti^" 6-rekord je pripadal zahodnima Nemce- ster finiš tudi pri ritmu pod 28 Kemplerju s štiri de minutami. Pravijo, da bo lanski ju- ma Adamcu in setinke slabšim časom. jak Wiiatainen nastopil v polni mo- IGRE , _ . munchen72 4 DNI PL A VANJE KNOXVILLE, 21. — V nedeljo so postavile ameriške plavalke tri nove svetovne rekorde. Vse tri so dosegle v štafetah. 4x100 m prosto so preplavale v 3’58” 1, 4x100 mešano v 4’25 ”3, 4x200 m prosto pa v 8’28"9. S tem podvigom so ameriške plavalke potrdile premoč, ki so jo dokazale na nedavnih izbirnih tekmovanjih v Chicagu. MVNCHEN — Vaterpolske ekipe, ki bodo nastopile na olimpij skih igrah so razdelili v tri sku pine. V prvi bodo tekmovale Ju goslavija, ZDA, Kuba, Romunija, Kanada in Mehika, v drugi Madžarska, Nizozemska, Avstralija, Grčija in ZRN. v tretji skupini pa bodo nastopa',3 ZSSR, Italija, Japonska, Španija in Bolgarija Nastopi Jugoslavije in Italije: 27. avgusta: Jugoslavija -- Kanada (10.00), Italija - ZSSR (16.30) 28. avgusta: Jugoslavija — Romunija (19.00), Italija — Bolgarija (14.00) 29. avgusta: Jugoslavija — Mehi- ka, (14.00), Italija — Španija (19.00) 30. avgusta: Jugoslavija — Kuba (10.00) 31. avgusta: Jugoslavija — ZDA (14.00), Italija Japonska (10. uri) Prvi dve uvrSčen• ekipi iz vsake skupine bosta nastopili na finalnem turnirju # # * MONCHEN — Filipine bodo na stopile na olimpijskih igrah v Munchnu. Nastop filipinske reprezentance je bil negotov, zaradi nedavnih poplav, ki so opustošile dr žavo. Filipinska odprava bo štela 54 športnikov in 2" dirigentov. či. Velik napredek ki obilica časov med 28’ in 28T0" obetata vsaj tak tek kot lani na evropskem prvenstvu. Izvedba predtokov bo morda preprečila svetovni rekord, ki pa je v veliki nevarnosti. Afričani nimajo za sedaj ča«sov pod 28'30" in bodo glede na mehiške igre ob nekaj prednosti. Bedford sam je dejal, da je zmage sicer gotov, da pa se nekoliko boji. . . Mehikanca Palomaresa. Ni dail pa veliko važnosti Korici. Predvideni vrstni red: 1. Viren (Finska), 2. Šarafudinov (SZ), 3. Hano (Španija). V Mehiki leta 1968: 1. Temu (Kenija), 2. Wolde (Etiopija), 3. Gamr moudi (Tunizija). 110 m OVIRE Upalo se je, da bo Francoz Drut končno prelomil premoč Američanov, ki traja od vedno, izgleda pa, da so atleti iz ZDA le boljši. Nevarno se utegneta vriniti med prve Siebeck in Casanas, ostala dva finalista pa bi lahko našli jned imeni Buttari, Mošašvili, Jozwik m Nicke! Od Američanov je Davenport letos nezanesljiv in borba za prvo mesto bi morala biti med svetovnim rekorderjem Milbumom in Hillom. Predvideni vrstni red: 1. Milbura (ZDA), 2. Hill (ZDA), 3. Drut (Francija). V Mehiki leta 1968: 1. Davenport (ZDA), 2. Hall (ZDA), 3. Ottoz (I talija). 100 m OVIRE ŽENSKE Doba Karin Balzer naj bi bila mimo. Nova zvezda NDR je 22-letna Anneliese Erhardt z nekajkratnim svetovnim rekordom 12”5. Kljub obilici časov pod 13” je dejanska vrednost svetovne elite nekoliko višja, kot jasno dokazujejo časi okoli 13”1 - 13”3, katere dosegajo najboljše v medsebojnih spopadih na velikih tekmovanjih. Evropejke bosta edini krotili Avstralki Ryan in Caird. Slednja brani olimpijski naslov iz Mehike, ki ga je osvojila pri samo 17 letih. Veliko navijačev bo zaradi svoje lepote imela domačinka Heidi Schliller, ki bo med drugim kot prva ženska podala o-limpijsko prisego. Predvideni vrstni red: 1. Erhardt (NDR), 2. Balzer (NDR), 3. Bufa-nu (Romunija). V Mehiki leta 1968 na 80 m: 1. Caird (Avstralija), Kilborn - Ryan (Avstralija), 3. Či Čeng (Tajvan). 400 m OVIRE Med Atheričafil, ki trenutno vodijo, in ostalimi je manj razlike kot ‘pred štirimi leti. Kot meteor se je med boljše po treh letih počitka -vrnil svetovji?'-rekorder in -olimpijski prvak Hemery. Sovjeti so odlični in Afrika razpolaga z dvema fantast:čnima tekačema: Akki-Buo (Uganda) in Koskejem (Kenija). Američani so precej nezanesljivi in v družbi bolj spretnih in enakovrednih tekačev prav lahko ostanejo praznih rok. Poleg tega so Američani dosegli že višek, drugi pa še ne. Predvideni vrstni red: 1. Akki Bua (Uganda), Gavrilenko (SZ), 3. Brug-geman (ZDA). V Mehiki leta 1968: 1. Hemery (Ve! Britanija), 2. Henninge (Zah. Nemčija), 3. Shervvood (Vel. Brita nija). 3000 m STEEPLE Čas pod 8’30” predstavlja že pravo inflacijo. Trenutno vodi Poljak Malinowski z izenačenim evropskim rekordom 8'22”2. Poljaki so sploh skupno z Finci na zelo trdnih položajih, nerazumljivo pa so zaostali Sovjeti, ki so komaj v zadnjem trenutku prijavili dva svoja predstavnika. še običajno predstavništvo iz Avstralije s svetovnim rekorderjem 0’Brienom (8’22") in trojka Jipcho - Bivvott - Kenio iz Kenije. Zmaga lahko vsaj 10 tekačev. Bolgar Želev ima zelo oster finiš. Predvideni vrstni red: 1. Želev (Bolgarija), 2. Jipcho (Kenija), 3. 0'Brien (Avstralija). V Mehiki leta 1968: 1. Bivvott (Ke- VIŠINA (MOŠKI) Premoč Sovjetov, ki lahko vsi zmagajo. Strnjeno vrsto bo težko docela razbiti tudi zato ker je o-stala konkurenca nad 220 cm negotova. Najbolj primeren za tako tekmovanje je Kestutis Šapka. Američani, vsi z rekordom 221 cm, so neizkušeni. Najnevarnejši bo verjetno Junge, odlično pa bo zastopana tudi Madžai-ska. Na startu bo tudi Videmčan Del Fomo. Njegov edini cilj mu je nov državni rekord po osebnem 216 cm. Predvideni vrstni red: 1. šapka (SZ), 2. Abramov (SZ), 3. Tarmak (SZ). V Mehiki leta 1968: 1. Fosbury (ZDA), 2. Carruthers (ZDA), 3. Gavrilov (SZ). VIŠINA (ŽENSKE) Rita Schmidt je dobila pri 190 cm družbo. K srečnemu trenutku bolgarske atletike je prispevala tudi Jordanka Blago jeva, ki je na balkanskih igrah premagala isto višino. Blizu najboljših rezultatov je tudi svetovna rekorderka Gusen-bauer (letos 188), Sovjetska zveza pa razpolaga z močno dvojko Lazarjeva - Filatova. Miožne zmagovalke so tudi Nemka Gildemeister, HUbnerova (ČSSR) in Popescu (Romunija). Med prvih šest lahko pride tudi Jugoslovanka Breda Babo-šek iz Maribora. Predvideni vrstni red: 1. Blago jeva (Bolgarija), 2. Lazarjeva (SZ), 3. Gusenbauer (Avstrija). V Mehiki leta 1968: i. Rezkova (ČSSR), 2. Okorokova (SZ), 3. Ko-zir (SZ). (Nadaljevanj-e sledi) K. B. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA REZULTATI C. Zvezda — Dinamo Velež — Hajduk Žeijezničar — Vojvodina Spartak — Radmčki Borac — Sloboda Bor — Sarajevo Olimpija — Beograd Sutjeska — Partizan Čelik — Vardar 1:0 1:0 1:0 1:1 1:0 4:1 0:0 2:1 1:0 LESTVICA Bor, Sutjeska, Borac, Čelik, Že-■Ijezračar, C; Zvezda, Velež 2; Rad-nički, Spartak, Beograd, Olimpija 1; Sloboda, Vardar. Vojvodina, Hajduk, Dinamo Partizan, Sarajevo o. PARI PRIHODNJEGA KOLA Dinamo - Partizan, Beograd -Sutjeska, Sarajevo - Olimpija, Vardar - Bor, Sloboda . Čelik, Rad-nički - Borac, Vojvodina - Spartak, Hajduk - Žel jezni čar, Crvena Zvezda - Velež. 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD REZULTATI Istra — Zagreb Varteks — Mercator Sloboda — Orijent Jedinstvo — Rudar (Lj.) Segesta — Kozara Šibenik — Mura Rijeka — Rudar (T) Split — Karlovac Trešnjevka — Maribor 0:1 3:1 0:0 1:0 2:0 3:1 5:1 0:2 0:0 Karlo- LESTVICA Rijeka, Šibenik, Varteks,_____ vac, Segesta, Jedinstvo, Zagreb 2-Maribor, Orijent. Sloboda. Trešpjev-'■ ’ Istra, Rudar (Lj-), Mercator, ka 1; Mura, Kozara, Split, Rudar (T) 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Zagreb - Maribor, Karlovac -Trešnjevka, Mura - Rijeka, Kozara - Šibenik, Rudar (Lj.) . Segesta, • ... „ Orijent - Jedinstvo, Mercator - Slo- rmA\2' K°g° (Kenlja)’ •*- YounS boda, Istra - Varteks, Rudar (T) -1 (zOA). 1 Split. Mladostni dnevnik 30. Pride Glovvacki iz Poljskega. Grem ga čakat na postajo. Fant je vedno vesel to srečen. December. SIMONA RUTARJA 1. Z Glowacktoi ga zopet enkrat prav po vojaški pijeva v kantini. — Zvečer borna razsvetljava mesta zaradi cesarjeve petindvajsetletnice. 467) —- je toimatrdkutocdja, 462) a K. še ndj vpisan! da-sem I. terdll, da je. O nejizbrisljiva sramota! Zve- ves divji žalosten okoli taval to zmeraoval, kajti do-/esern smel, v pošteno družbo tudi ne. 2. Spremim Glowackega na postajo. — O poludne parada graškega «btlrgercorpsa» 468) na Francovem trgu. — pQ poludne grem na sprehod v prijazno graško okolico. Zares, ta dežela je krasna! In zraven še tako lepa, toplo vreme, kar je v Gradcu za ta čas več nego nenavadno. ^ Zjutraj telegrafujem pf. i=profesorjul Levcu po 10 vl. Potem grem na univerzo to pogledam še enkrat zarad immatrikulaoije, bila je ob 10. zjutraj! Odsko-- kakor bd bil kači na glavo stopil! Divjad sem iz po-. Ven na prosto, na glacds,643) vedel sem, da sem iz-^ kajti menil sem, da bode immatrikulaoija še le zvečer ^ denar dobim. Kaj je čast: Prazna beseda! Haha! pe-. krohot! — še pred imatrikulacijo sem I. tajil, a potem ^ moral obstati. Obemil md je herbet, kar sem tudi za-Izmeček človeškega rodu! O Bog, dovolj je pokore! ’ Praznovanje desetletnice dopolnenja graške univerze. °ru odstoplega reetorja Rolleta govori novi, vitez Ka-( 0 Lukin)anu 464) prav dobro. Potem je zapelo akade-) P®vsko društvo in slovesnosti je bilo konec. Za?a ^ [=profesor! Krek 4 fl.Iorintovl iz podpi- rr°ge (poprej mi je bila prošnja odbita zarad prestare-'chega ugta) zbor «Sloge» (pregledanje pravil, upisova-^°V). 465) (igra v mestnem gledališči Rossi Hamleta. On je go-Versten mojster. Italijani so daleč pred Nemci v gle-J Umetnosti. Zdelo se mi je, da je mladega Hamleta mstarega, preresnega naredil. Drugi igralci, razen Ofe-omenjanja vredni. 466) sem stanovat k Kragedjnu Hetorichstrasse 36.446a) 3. Tandem aliquando! 469) Dobim malo ištrukedjo pri prof. Duilč (terdega fanta) po dobroti prof. Macuna. 12. Dobim pismo od doma. Na dveh straneh bila je precej ostra pridiga, da sem imel vse za norca, da sem veliko stal, da oče toži, da so bile vse njegove stopinje zastonj, da ne-mam imeti sreče, da če ne bodem jaz, bodo gotovo moji otroci (sdc!) beračili — Na tretji strani pa (od druge roke pisani) prosi me mati za odpuščanja, da so mi od doma tako pisali, ker neso mojega pisma razumeli! to da je že vse dobro. Oh zlata mati, koliko hvaležnosti sem jej dolžan! 470) 16. Prof. Duilč mi odpove taštrukcijo, ker se je fant preselil! Ob enem pa me priporoči po drugem profesorju nekemu fantu iz II. leta kupčijske akademije. Jaz sem res šel zvečer k njemu, a kako se začudim, ko mi fant že proti koncu me pove, da potrebuje tudi više kupčijsko računstvo (česar pa jaz nesem razumel) to še celo francoščino! — Moral sem pobrati klobuk in oditi! 24. Bilo je treba plačati stanovanje, a jaz že zopet nesem imel s čem. Pisal sem Terstenjaku.471) 25. Božiči za vse ljudi na svetu vesel praznik, a za-me silno žalosten. Bil sem celi dan tešč (saj ne pervikrat) ta še le zvečer sem dobil starega znanca Rijavca, 472) id md je nekaj maselčkov pive plačal. 27. Dobim od Terstenjaka jako tolažilno pismo z nakaznico, naj grem k g. Ipavicu 473) po 10 fl.Iortotov]. Ta mi Je rekel, naj pridem po novem letu zopet! 28, Dobim od vikarja z Libušnjega dva ubožna lista s kratkim originalnim pdsmicem, v kterem me opomni, da «ker-ščansko katoliški Bog — je!» — 31. Zadnji dan leta! Vse se veseli a jaz sem šel zgodaj spat, — tešč!! Tak čas je jako primeren, da človek premišljuje, kako revna stvar je na svetu, da nij vredno živeti itd. Mraz mi je bilo v postelji, da sem se tresel. Dolgo nesem mogel zaspati in če sem tudi malo oči zatisnil, prebudil sem se hitro zopet. — Čutil sem popolnoma svojo nesrečo. Preteklo leto nij mi prineslo nič dobrega. Poprej omejeno vojaško živenije, potem tri mesca stradanja, to je vse! — Ali bo novo leto mileje z menoj? Morda, morda pa tudi xie! Toda vztrajati hočem, bojevati se hočem to če v tem boju omagam ne bode moja krivda! Prepričan sem, da namen, kterega doseči hrepenim je blag in da sreča še ndj serčnega človeka nikoli zapustila. Saj smo ustvarjeni za bojevanje! — Ne malo me je razveselilo pismo bratranca Brica iz Celovca, iz kterega so preočitno odsevale simpatije za me. Je vendar le dobra duša! —474) Janu vari j. 1. Že predpoldne sem začel preklinjati novo leto! — Nobenemu ga nesem voščil, a tudi meni nihče ne! — Po poludne grem k prlolf. dr. Luštau,475) za kterega sem nek kodex476) prepisoval. Pričakoval sem vsaj 10 fl.Iortotov], a dobil sem 4! Toda dobri so bili, vsaj pervi dan leta nesem stradal ž njimi. 3. Dobim zopet pismo od doma. Mati vsa v skrbeh mi pošlje 3 fl.Iortotel za novo leto, me praša, ali nesem dobil pervega pisma (kajti jaz se z odgovorom nesem ravno podvizal), pravi, da je slišala (gotovo od libušenjskega vikarja), da se mi slabo godi, svetuje mi, naj prosim očeta za odpušča-' nje, on je dober, on mi bo pomagal, hitro naj jej pišem, česa najbolj potrebujem, poslala mi bode precej. Oh priserčna mati! — Grem k dr. Ipavicu. Da mi 3 fl.iortate] in obljubi enako podporo vsaki mesec. Tudi nekaj! — 5. Zjutraj me zopet prime gospodinja za ostalo najemnino. Žugala mi je, da mi odpove stanovanje. A jez že zopet nesem vedel, kje bd denar dobil, kajti ravno prejšnji d sem zastonj kaj na posodo to z denarjem, ki sem ga prejš ofn Prijel, poplačal sem nekoliko svojega dolga. _______ Zadn sklenem iti zopet k Ipavcu to ga prositi, naj me mesto vs mesec posebej raje naenkrat da 5 fl. forintov] češ da si 1 Pim zimsko suknjo. In res, dobri mož mi da kar 6 flCor tov) na račun za dva meseca ta ko ga pozneje zvečer s me, k ®0ibl> ter mi da sam eno še jako lepo gorko zimsko suknjo! Kako neizmerno sem mu hvaležen! Bog mu plati tisočkrat! vaie^-n. Pervikrat sneg v Gradcu pobelil 462) imatrikulacija (lat.)= vpis na visoko šola 463) Glacies (lat.)= led. 464) Max J Karajan (1833- ) je bil profesor filologije na grai univerzi, sin germanista Teodorja G. Karajana (181(1187' Lukianos (125-180) je grški ekletičnj filozof. Južnoslovansko akademsko društvo »Sloga* v Gradcu » k 4fi- ,usifnovIjenou februarja 1873, policijsko je bilo uMnjerof 18 46oa) 21 novembra 1873 je pisal Rutar obširno pismo F. Levcu < javljeno je kot dodatek (H). ’ ‘ 466 .^ij1827-1«96) slavni italijanski gledališki igrali sen Jn 0fellJa °sebi iz Shakespearove drame »Hamlet* 466a) V tretjem mestnem okraju, v bližini univerze } «mbr^k1848Sar FranC Jt>Žef je P0®181 vladar monarhije 2. c 468) (Nem.)= »mestna četa*. 469) (Lat.)= vendar enkrat. 471) Davorin Trstenjak (op. 241). 472) Verjetno Rutarjev znanec, ki je bil že omenjen (00 211) 473) Verjetno Benjamin Ipavic (1829-1909), slovenski tfasbenik, ( lovni je v Gradcu kot zdravnik. * 474) Bric je bfl doslej že dvakrat omenjen v dnevniku (op. 13 o. april 1872). 475) Arnold Luschin vit. Ebengreuth (1841- ), numizmatik in n .... tesar zgodovine prava na univerzi v Gradcu 476) Kodeks (lai.)= star rokopis, zbirka zakonov L. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v L|ubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U' Stran 6 22. avgusta 1972 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno upravni 300, legalni 400. osmrtnice n sožaiia 200 ur «Mali °9laS , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri =>r' Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • V INTERVJUJU ZA RADIO LUKSEMBURG SADAT JE PRIPRAVUEN NA RAZGOVORE Z ZDA Sadat je ostro kritiziral SZ, ker Egiptu ne pošilja orožja - Riadovo poročilo voditeljem arabskih dežel - Baje nov Jarringov predlog za mirovni sporazum PARIZ, 21. — Radio Luksemburg Arabcem. Kairski dnevnik »Al Ah- je oddal intervju francoskega zgodovinarja Jacquesa Benoist-Mechina z egiptovskim predsednikom Sadatom. V intervjuju je Sadat dejal, da je pripravljen »sprejeti roko, ki so mu jo ponudile ZDA, če bodo slednje spremenile stališče do E-gipta». Sadat je potrdil, da je imel že lansko leto tesne stike z ameriškimi voditelji in jih je seznanil s svojimi nameni, med drugm tudi pred vrhunskim sestankom med Nixonom in Brežnjevom. Na vprašanje o odnosih med Egiptom in SZ po odstranitvi sovjetskih vojaških svetovalcev, je Sadat kritiziral SZ, ker ne pošilja orožja Egiptu, medtem ko ZDA pošiljajo v Izrael vsakovrstno orožje, tudi najmodernejše in najbolj izpopolnjeno. Kljub temu, da je Sadat izrazil hvaležnost do SZ za orožje, ki ga je prejel med »šestdnevno vojno«, je poudaril, da ga je bilo manj, ČIŠČENJE Na gori «Piz Boe» pri Bočna bodo opravili poletno čiščenje. Več sto vojakov, prostovoljcev in planincev bo imelo neprijetno nalogo, da prinese na smetisce v vasi Orti-sei vse kome: me škatle, steklenice in plastične predmete, ki so jih izletniki pustili na gori. Vsakdo bo moral napolniti veliko i rečo. PREDNOSTNA STEZA Na prvi videz bi vsakdo razumel, da se po stezi, ki jo označuje prometno znamenje na sliki, lahko vozijo le diplomati in konzularni nameščenci, ki so obenem kolesarji. Nič takega. V Munchnu bo te dni promet precej gost in za- m . f to so oblasti po najbolj prometnih cestah uvedle posebno stezo, po kateri bodo obisko- valci olimpijskih igei lahko hitro dosegli svoj cilj Namenjena pa je le kolesarjem. Po njej pa bodo lahko vozili tudi avtomobili z diplomatsko in konzularno tablico. Kaže, da so miinchenske trgovine popolnoma razprodale zalogo tablic CD in CC. ram« objavlja danes poročilo namenjeno poglavarjem arabskih držav, v katerem Riad odločno zahteva, da slednji na skupnem sestanku proučijo možnosti novega izraelskega napada in sredstva, s katerimi bi prisilili Izrael, da se umakne z zasedenega ozemlja. Riad, ki je bil pred časom egiptovski zunanji minister, nadalje obsoja ZDA, da stalno podpirajo izraelske napade in onemogočajo ves trud ostalih velesil, da bi vzpostavile mir na BTžnjem vzhodu. Riad je prepričan, da bo izraelska vlada napadla prav takrat, ko se ji arabske države ne bodo mogle zoperstaviti. Predlagal je tudi, naj bi bil omenjeni sestanek 9. septembra letos. Diplomatski opazovalci so mne nja. da predstavlja to poročilo ostro kritiko Sovjetski zvezi ker ni hotela nuditi Egiptu orožja, ki ga je ta država potrebovala. Jordanski tednik «A1 Hawadesa» piše, da je Gunnar Jarring. posebni odposlanec glavnega tainika OZN VValdheima za Bližnji vzhod, pri-pravil predlog za mirovna sporazum. Tednik, kateremu so vest baje posredovale osebe, ki so Waldheimu zelo blizu, pravi, da bi moral po Jarringovemu predlogu Izrael najprej sprejeti resolucijo varnostnega sveta OZN iz novembra 1967 in se delno umakniti na demarkacijsko linijo sredi Sinajskega polotoka. Egipt, ki bi tako ponovno zasedel tudi drugi breg Sueškega prekopa, pa bi moral izjaviti, da se strinia 7. demarkacijsko linijo in da se so .jih obsodili ali odpustili iz političnih razlogov pred 15 majem 1971. Tistega dne je namreč prišlo do poskusa državnega udara, ka terega je vodil polkovnik Ali Sa-bri. Komisija, ki io bodo sestavljali častniki, bo proučevala prošnje za ponovno vključitev v vojsko in bo svoje odločitve sporočila vojaškim organom. Podoben ukrep so v Egiptu sprejeli decembra lani ko so ponovno zaposlili 85 sodnikov. Električni tok ubil delavca NEAPELJ, 21. — 54-letni delavec Salvatore Traettina je izgubil življenje v tovarni vžigalic v Poggiorealu. čistil je električni kotel, ko ga je oplazil močan tok. Njegovi delovni tovariši so nemudoma poklicali rešilni avtomobil, vendar je Traettino umrl takoj po sprejemu v bolnišnico. V vzhodnonemškem mestu Wildau - Hoherlehme so včeraj pokopali 15« žrtev letalske nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek. Pogrebni svečanosti so prisostvovale vse najvišje politične osebnosti. LETOS V BENETKAH DVE MANIFESTACIJI BENEŠKI »BIENALE« V ZNAKE OPOREČNIŠTVA Na oporečniški manifestaciji bodo študijski seminarji v povezavi z družbenimi dogajanji (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE. 21. — Danes se je začela 33- Mednarodna razstava filmske umetnosti v Benetkah, oddelek beneškega • v ... Kot smo že rekli, ie pečat neške razstave vrecei konserv^ mnoaim zunanjim ■ y vacijam. Čeprav se je Rondi s*" .. pokazati v izbiri filmov širok brez predsodkov, se ie vendar v delo. da je izključil iz razloaov neki alžirski protikolo* listični film. , Uradna beneška razstava if. m kakor zelo bogata. Predvajanih i jjj svojega napredovanja ne namerava posiužiti za nadaljnje zahteve ro preostalih zasedenih Ciemljih. Demarkacijsko linijo naj bi stražili vojaka štirih velesil Stroške za te vojake naj bi nosila Izrael in Egipt. Glede izraelsko - jordanske meje prediog predvideva, da se bo vrnila na star položaj. Jordanski tednik piše da bi OZN lahko upoštevala načrt kralja Huseina, ki ie precej podoben Jarringovemu Končno še tednik dolaja, da Jarringov načrt predvideva tudi svobodno plovbo za vse trgovske ladje, tudi izraelske, v skladu z mednarodnimi sporazumi. Končuje pa z mnenjem, da bd morala biti rešitev končna predvsem za vse palestinske begunce V Kairu ie predsednik Sadat danes podpisal dekret, po katerem bodo rehabilitirali vse častnike, ki Miren in discipliniran povratek Ob južnoafriški obali . - v*y« _ f • f • f f •• . • ff • V m W M • V •_f _ m_IJ Iff/lIV terjalmanj žrtev kot prejšnja leta Življenje je izgubila 101 oseba, kar je najnižje število v zadnjih štirih letih - Promet se počasi normalizira kot ga je Egipt potreboval, ter dodal, »da se mora Egipt zadovoljiti z obrambo, medtem ko Izrael lahko napada«. Sadat je dejal, da je nato večkrat opozoril voditelje SZ, vendar kaže, da slednji niso hoteli razumeti težkega položaja, v katerem se nahaja Egipt. »S tem, da RIM. 21. — V dopoldanskih urah se je zaključil splošen povratek s počitnic. Danes se je ponovno začelo delo v skoraj vseh italijanskih tovarnah in mesta so zopet oživela. Povratek je bil mirnejši kot v prejšnjih letih. Avtomobilisti so se ravnali po navodilih cestne policije in so potovali v nočnih uran ter po manj prometnih cestah. Tudi slabo vreme ie bilo pri povratku pomembno. Hude vročine ni bilo in vozniki so bili spočiti; obenem pa so nekateri odpotovali iz obmorskih letovišč nekai dni prej, sa.i dež ni dopuščal ne kopanja ne sončenja. Notranje ministrstvo je objavilo podatke o prometu na italijanskih | 911 S trčil v «guard-rail». Zaradi cestah. Prometa je bilo približno | velike brzine ie bilo trčenje tako 20 odstotkov več kot lani. Od 17. do 20. avgusta je pri prometnih nesrečah izgubila življenje 101 oseba. to je precej mani kot prejšnja leta. Na sledeči razpredelnici ob-;avljamo statistične podatke zadnjih štirih let: .......................milili"...........iiiiiiiiiii."»""»'m. KLJUB ŽIVAHNI TERORISTIČNI DEJAVNOSTI Poudarek na politične rešitve v Severni Irski Katoliške in napredne organizacije zahtevajo, da se napravi konec izrednemu režimu LONDON, 21. — Danes je bilo v smo odposlali domov sovjetske vo jaške svetovalce, smo hoteli opozo riti SZ na težavnost položaja. Sedaj čakamo njihovega odgovora; kar koli pa se zgodi, ne bomo spremenili svoje politične Unije.« Sadat je tudi kritiziral nekatere zahodnoevropske države, predvsem Francijo, ki se poslužujejo iste prepovedi pošiljanja orožja vsem državam Bližnjega vzhoda. Zahvalil se je francoski vladi, »ker je leta 1967 podprla arabsko vprašanje«, vendar jo je kritiziral, ker ni spre menila svojega mnenja vse od tistega trenutka. »Preteklo je pet let in stanje se je tako spremenilo, da bi morala Francija ponovno proučiti svoja stališča.« Na vprašanje o možnosti nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu je Sadat dejal: »Preden začne-mo vojno moramo biti pripravljeni na zmago. To pa lahko zahteva mnogo časa. Sicer pa Egipt obsta ja že sedem tisoč let.« V nekem drugem intervjuju za pariški dnevnik «Le Figaro« je Sadat navedel podobne odgovore. De jal je, da je natančno obveščen o težavah, katere mora premostiti Evropa zaradi zaprtja Sueškega prekopa. Omenil je predvsem po družitev petroleja in dejal: »ZDA hočejo natvesti Evropi, da io na Sredozemlju ogroža SZ. V Egiptu sedaj ni več Sovjetov, vendar pa nismo podpisali nobenega sporazuma z Američani. Vse naše odločitve so torej sad Egipčanov.« Iz teh besed bi lahko sklepali, da želi Sadat prepričati zahodnoevropske države, da bi morale pomagati Egiptu. To potrjuje tudi njegova izjava, po kateri je prav zaradi koristi Zahodne Evrope februarja lani predlagal odprtje Sueškega prekopa. V tem intervjuju je Sadat ponovno zanikal, da bi se Egipt lahko pogajal z Izraelom, pa čeprav bi bila ta pogajanja indirektna. Glavni tajnik arabske unije Mah-mud Riad je v Kairu izjavil, da Izrael pripravlja novo vojno proti Ulstru razmeroma zelo mirno, če izvzamemo davišnjo eksplozijo peklenskega stroja, ki je napol uničila v središču Belfasta neko trgovino lakov in zidnih oblog. Dva mladeniča sta postavila dva zavojčka v trgovino in takoj nato opozorila navzoče, naj se oddaljijo, ker bo kmalu prišlo do eksplozije. Dejansko je bila eksplozija pol ure pozneje. , . V Ulstru je prišlo seveda tudi do drugih terorističnih akcij, ki pa jih v nekaterih krogih pripisujejo neki zagonetni organizaciji u-bijalcev, ki sploh nimajo nobenega opravka s političnimi strankami, ki se danes bojujejo za usodo Ulstra. Gre za organizacijo, kateri so dali vzdevek »The Animals«. Angleške oblasti so obljubile 50.000 funtov šterlingov, to je približno 75 milijonov lir tistemu, ki bi jim pomagal, da bi lahko aretirale kakega pomembnega člana te organizacije. Na kraju naj še omenimo, da je prišlo na Severnem Irskem do eksplozije peklenskega stroja pred neko katoliško cerkvijo v nekem belfaškem predmestju. Škoda je velika, toda človeških žrtev ni bilo Kljub številnim terorističnim napadom pa v političnih krogih menijo, da se aktivnost severnoirskih političnih sil počasi premika iz čisto terorističnega nastopanja na izrazito področje političnega delova nja. Za katoliške, oziroma vse na predne stranke na Severnem Irskem, ki zastopajo stališča doslednega boja proti gospodarskim in političnim privilegijem protestantskega dela prebivalstva, je bilo in je še vedno najbolj važno vprašanje osvoboditve vseh bojevnikov raznih več ali manj vojaških organizacij, kakor tudi vseh drugih članov te skupnosti, k« so jih angleške oblasti (oziroma že prej ulstrske) priprle brez normalnega sodnega postopka. KatolišKe, oziroma napredne politične organizacije, zahtevajo brezpogojno izpustitev na svobodo teh ljudi. Odraz tega boja med raznimi političnimi skupinami v Severni Ir ski je čutiti tudi ” sami Irski republiki v Dublinu. Prav tu je na delu poseben odbor irskega par- lamenta, ki preučuje; neki načrt za zedinjenje Irske, kjei se upoštevajo vsi razni momenti, kot gospodarski, socialni, ustavni i.a kulturni. Vedno iz Dublina prihaja vest, da je tudi Sinn Fein, politična organizacija skupine IRA, izjavila, da je menda pripravljena ,da se bo udeležila krajevnih volitev, če bodo oblasti preklicala odlok, s katerim je bila Sinn Fein postavljena v ilegalo, in bodo izpuščeni na svobodo ljudje, ki so bili priprti na podlagi izrednih zakonov. Na drugi strani pa je občutiti, da vre tudi v vrstah ulstrskih protestantov. Ekstremistična organizacija protestantskega pastorja Jana Paisleya je sklenila, da bo bojkotirala sejo velike ulstrske lože, ker na sestanek niso povabili predstavnikov polvojaške organizacije UDA ter »Ulster Protestant Volunteers«. Angleški ministrski predsednik je v Manchestru govori' na mednarodni konferenci mladine ter je povabil mlade rodove v Ulstru, na, napravijo križ s preteklostjo ter naj se posvetijo ustvarjanju miru v prihodnosti. Voda v predoru: 12 mrtvih pri Dubrovniku 1969 1970 1971 1972 Mrtvi 132 115 125 101 Ranjeni 2.883 2.948 2.833 3.039 Obhodnice cestne policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov so v zadnjih štirih dneh naložile 122.917 glob. to je 5.052 več kot lani. Italijanski avtomobilski klub ACI poroča, da se je stanje danes že skoraj povsem normaliziralo. Hud promet ie le ob ligurski obali kjer so danes začeli zopet vozita tovornjaki in je zaradi velikih zastojev cestna policija za dve uri zaprla Avtocesto cvetja. Že v večernih urah pa se je promet normaliziral. Kljub temu. da je val gostega prometa že mimo. se je tudi danes pripetilo več smrtnih nesreč. V Ab-biategrassu ie v bližini ljudskega vrta avto fiat 124 povozil 64-let-nega Giovannija Scarionija in njegovega 5-letnega vnuka Graziana. Oba sta bila pri priča mrtva, avtomobilist pa se je oddaljil. V bližini Malmegnana pri Lodi-ju je 32-letna žena izgubila življenje. 4 osebe pa so bile ranjene. Fiat 850, v katerem so bile štiri osebe, je trčil v giulio Trčenje je bilo tako silovito, da ie fiat odletel v nasproti vozeči tovornjak. 32-letna Carmela Mirello .ie bila pri priči mrtva, ostali trije fia-tovi potniki in voznik giulie na so bili ranjeni in bodo okrevali v 30 dneh. Na Avtocesti morja, ki teče vzdolž jadranske obale, ie avto porsche silovito, da ie 24-letaega voznika Giovannija Soccia in njegovo sopotnico 19-letno Giuliano Chiovi vrgjo iz avtomobila in sta mrtva obležala na asfaltu. 38-letni Olivio Pugnaloni. ki je sedel na zadnjem sedežu, se je rešil brez praske. Na Dokrajinski cesti Orbassano-Rivalta je izgubil življenje 19-letnd Antonio Gonella. ki je s kolesom trčil v neki ustavljeni avtomobil. Mnogo sreče pa .ie imel 48-letni Somalec Omar Ali Scego, ki je z avtomobilom strmoglavil v 50 metrov globok prerod a ie zadobil le nekaj prask in bo okreval v 8 dneh. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii PARIZ, 21. — Na pariški borzi se je zvišala cena zlata. BOGOTA. 21. - V starosti 82 let je umrl Roberto Drdaneta Aber-laez, ki je bil kolumbijski predsednik od leta 1951 do leta 1953. MOSKVA, 21. — Sovjetski znanstveniki so izstrelili satelit »Cos-mos 516». LONDON, 21. — Nad Severnim morjem ob britanski obali sta trčila ameriška lovca vrste «Phantom». Eden je strmoglavil v morje, drugi pa se je vrnil na oporišče. PARIZ. 21. — Režiser Claude Le louch je uradno povabil ruskegi pisatelja Solženieina na premiero filma posnetega po romanu «En dan Ivana Denisoviča«. trčili petrolejski ladji Grški tanker «Texanita» se je potopil - 45 mornarjev pogrešanih preko sto filmov v različnih cijah. V glavni sekci i 'Benetke 33» bila danes zvečer predvajano ,e f ilma: Ameriški 'Cabaret» ki P f režiral Bob Fosse je zelo o.( glasbeni film. v katerem seJzpir izvrstna igralka L:zsa Minnelh- stavljen je v obdobje nastanka cizma ter razmišlja o odnosu igro in realnostjo in o iskanlV če. ki se razvila v nekem nem zgodovinskem momentu- dol^ CAPETOWN, 21. — 100 tisoč tonska petrolejska ladja «Texanita» je danes ponoči eksplodirala kakih 100 m od južnoafriške obale. Kaže, da je do eksplozije prišlo zaradi trčenja z japonsko petrolejsko ladjo «Oswego Guardian«. Morje je pokrivala gosta megla in vidljivost je bila zelo majhna. Trčenje je bilo tako silovito, da je dva človeka posadke japonske ladje vrglo v morje. Nekateri ribiči, ki so od daleč prisostvov ali nesreči, so povedali, da se je nenadoma dvignil visok plamen, nekaj trenutkov kasneje pa ga niso več videli. Obenem so slišali izredno močan pok in so že mislili, da gre za potres. Po’, je prebudil prebivalce obmorske pokrajine Mossel Bay in tudi razbil precej šip. Ribiči pa si niso edini, če je bilo eksplozij več ali epa sama. «Texanita» se je v nekaj minutah potopila. Doslej so reševalne skupine našle 3 brodolomce, in dve trupli, menijo pa, da je bilo na «Texaniti» kakih 5" članov posadke. Japonska ladja «Oswego Guardian« pluje počasi proti Capetovvnu in iz njenih cistern teče petrolej, vendar količina ni tolikšna, da bi povzročila večje preglavice Na kraju nesreče pa je velik madež petroleja. ki bi lahko ogrožal jožno-afriško obalo, čeprav je trenutno še precej oddaljen Iz Capetowna so na kraj nesreče prihiteli številni policijski in drugi čolni, ki so ves dan iskali brodolomce. Ker pa so na površju našli le dve trupli in tri preživele domnevajo, da se večina članov posadke ni utegnila rešiti in je ostala zaprta v trupu ladje, ki sedaj leži na dnu Oceana. Kljub temu pa se bodo reševalni čolni vrnili jutri v upanju, da bodo našli še kakega brodolomca. Prvo vest o nesreči je prejelo luško poveljstvo ob štirih zjutraj, ko je kapetan ladje «Oswego Guardian« prosil za pomoč, ker je prišlo do trčenja z neko drugo ladjo. Dva atentata baskovske organizacije ETA BILBAO, 21. — Pred poveljstvom «Guardia Civil« v vasi Urbi Basauri ob špansko-francoski meji je danes ponoči eksplodirala bomba. V stavbi takrat ni bilo nobenega stražnika in zato ni bilo žrtev. Drugi naboj so neznanci postavili v kraju Zaraus pri San Sebastianu. Eksplodirati bi moral ob osmi uri v nekem športnem krožku, vendar so ga prej odkrili. španske oblasti pripisujejo oba atentata baskovski gverilski organizaciji ETA. Zapadnonemški film «&tudenW t ie režiral Ci vilicah». ki na ie režiral CM,., Ehmck pripovedn e o upava pine 'Bela vrtnica» proti naf\. i ter skuša povezati ta dogoM^ pl* današnjo realnostjo. Delo se g^t-cej neoriginalno poslužuje ftn ^ nega» fdmskega jezika, ki a začel uporabljati Godard. (j V odseku «Benetke jt vsebuje dela mladih vežiseriem bil predvajan kanadski film Perissona «Veliki potop». le ™ kod pristno delo. ti Odsek 'Benetke - kntikfl*^. vsebuje dela. ki so jih zbrali J(j( ki raznih držav je predstavil ni. iranski film «Poštar». R-eZ'i'~)ni» .............. m je Dargush Mehrjuu. ki je ze^r)-v Benetkah predstavil va». Avtor kaže poznavanje * nega filma in univerzalne k^ obenem pa wvezavo s svojo no kulturo. SERGIJ G®*1*1 . in"' ...............luill»»l»»»»»»»l»ll»llll»l»l»»l»l"»»»»^>n»»»»»»"»»"","","",,","""", Življenje in boj A. Gramscij^ (Nadaljevanje s 4. strani) PO SKLEPU BOLIVIJSKE VLADE Zločinca Altmanna-Barbieja ne bodo izročili Franciji Bivši poveljnik esesovskih oddelkov v Lyonu je zagrešil vrsto krvavih zločinov v južni Franciji DUBROVNIK, 21. - Dvanajst delavcev je izgubilo življenje, ko sta narasli reki Ljuta in Konavok na Konavoškem polju, prebili zaščitni jez pred odvodnim predorom, ki usmerja reke tega področja proti morju. Predor so zgradili že pred 10 leti, sedaj pa ga skušajo razširiti. Zaradi močnega dežja, so že pred nekaj dnevi opozorili na nevarnost, da bi utegnile vode iz Konavoškega polja prebiti nasip pred predorom ter ga preplaviti. Kljub temu se je v soboto popoldne pripeljalo pred vhod v predor več tovornjakov. Dvanajst delavcev se je podalo na delo v notranjost predora. Kmalu nato so vode prebile nasip ter preplavile , notranjost tunela. Do sedaj so našli 11 trupel delavcev. 12. pa še iščejo. Oblasti so uvedle preiskavo o vzrokih nesreče. LA PAZ, 21. — Glasnik bolivijske vlade je danes sporočil, da je Klaus Altmann, ki je pred leti postal bolivijski državljan, priznal, da je Klaus Barbie, ki ga francoske oblasti že leta in leta iščejo zaradi strahovitih zločinov, ki jih je zagrešil kot višji ese-sovski častnik, na škodo francoskega prebivalstva v lyonskem okraju. Glasnik bolivijske vlade je izključil, da bi Altmanna - Barbieja izročili francoski justici, ker med Bolivijo in Francijo ni bil še sklenjen sporazum o vračanju kriminalcev. Zdi se, da je Altmann priznal svojo istovetnost z zloglasnim Barbiejem prav zato, ker so mu bolivijske oblasti zagotovile, da ga ne bodo izočili Franciji. Vse to pa morda Altmanna ne bo rešilo pred morebitnim proceson pred bolivijskim sodiščem. Bolivijci namreč menijo, da gre v primeru Altmanna za človeka, ki je že več kot deset let bolivijski državljan, za čigar državljanske in druge pravice mora glede kazenskih prekrškov, ki jih je obtoženec zagrešil preden je postal bolivijski državljan. V tem trenutku bolivijsko vrhovno sodišče preučuje zahtevo francoske vlade, da ji Bolivija izroči nacističnega kriminalca. Altmann oziroma Barbie, je bil obsojen na smrt po zadnji svetovni vojni. Razsodbo je izreklo neko francosko sodišče. Sodniki so utemljili razsodbo zaradi neposrednega odgovornega sodelovanja obtoženca pri mučenju in umorih udeležencev francoskega odporniškega gibanja. Pomembna osebnost med temi je bil Jean Mou-lin. Altmann je prispel v Bolivijo 1. 1951, že šest let pozneje pa je dobil bolivijsko državljanstvo. Med nacistično okupacijo Francije je Klaus Barbie, oziroma Altmann, poveljeval gestapovsko tajno organizacijo v Lyonu. Za časa svojega delovanja v tem mestu je osebno vodil francoskega odporniškega gibanja ter internacije v Nemčiji. Slednje so posebno prizadele številne člane judovske skupnosti. Bolivija skrbiti, toda istočano ta dr- hajke na partizanske odrede ter uka-žava prevzema določene obveznosti 1 zal usmrtitev številnih pripadnikov Francoske oblasti so zahtevale Alt-mannovo izročitev, še preden je ta priznal, da je v resnici Barbie. Njegova identifikacija je sad dolgoletnih naporov agentov »Izraelskega centra za dokumentacijo«, ki ima svoj sedež na Dunaju pod vodstvom Simona Wiesenthala. Dunajsko središče je že odkrilo skrivališča številnih nacističnih vločincev, ki so se skrivali posebno v Južni Ameriki. Prav v Argentini so ogenti tega središča izsledili 1. 1960 bivšega polkovnika SS-Waffen Adolfa Eichmanna, ki je bil potem ugrabljen in prepeljan v Izrael, obsojen na smrt in justificiran. Zdi se, da Bolivija ne bo izročila Altmanna Franciji. Gre očividno za diplomatski izgovor, kar pa potrjuje, da so v Boliviji še vedno na oblasti določene sile, ki ščitijo fašistične kriminalce. Zadnja številka «Grido del po-poio« je izšla 19. oktobra 1918. Kmalu se je končala tudi prva sve tovna vojna. Okoliščine v Italiji so se začele spreminjati. Nastopilo je obdobje zelo usodnih dogodkov in sprememb v življenju dežele. Situacija v deželi se nekako normalizira v toliko, da se ljudje vračajo iz vojske, odpravljajo se izredni zakoni in omejitve, vendar je stanje daleč od tega da bi bilo mirno in normalno. Delavci se vračajo v tovarne, kier ni več vojaške discipline in vojaških zakonov. To bo omogočilo nadaljevanje sindikalnih in drugih akcij, ki so bile prekinjene zaradi vojnega stanja, v katerem se je nahajala I-talija. Ko je prenehala naloga začasnega komiteja, ki je vodil sekcijo Socialistične partije v Turinu, ker je po demobilizacija in izpustitvi iz zapora političnih kaznjencev bila ustanovliena nova izvršna komisija (kot se je uradno imenoval vodstveni organ mestne partijske organizacije Socialistične partije 1-talije), se je Gramsd povsem posvetil časnikarstvu in političnemu ter kulturnemu delu. Po vojni se ie namreč pozakalo, da samo ena stran v partijskem glasilu «Avanti», ki se je tiskalo v Milanu, posvečena razmeram in dogodkom v Turinu in nasploh v Piemontu, ne zadostuje. Da bi bilo skarskimd odtisi, knjigami ^ v spominjajo priče iz teh kateri je delal Gramsci. ^ joča se v dotrajani zgra<® danje poboljševalnice za nike, je bala neka vrsta d (f in mladinske univerze, k' 1 „ S* lala brez prestanka in kjer j jo postavljali vsi mogoči Pr0d' jj#' “fr* ‘ fllf tekme ter se je o njih razpr^ ^r,' Prebirajoč Leninova deL ^13' deč prvim korakom °b'aSt' cev in kmetov v Rusiji, t |]0 » potrebno torej vsaj v noibolj sploš-! joč stanje v Italiji, krl . v . nih potezah podati sliko tega. kar naprej primerjajoč razrn*.sci ^ pri čemer se je postavljala 0 ys> tudi zahteva po odgovorih ^ mogoča vprašanja, ki iih kovala izredno zapletena P“ p' stvarnost tako Italije kot v rone. t Sedemindvajsetletni Grarm o/ tudi sam skušal poiskati o u tf na ta vprašanja. Z znanstvenika in treznost to jjio'® -ez nos tip m nega politika ie sledil aou p« v Rusiji in razvoju okoli® f oktobrski revoluciji. Lenin ^ volucija, zahvaljujoč PraVujja L scijevemu prispevku, nista ph tako nepoznana v Italiji kjjLf/ neris^jsi9 čas. Iz francoskih in avner!!vcdel’_ sopisov in revij so bila V>ve,. v in v Itaiiji obiavljena ninova dela (»Imperializem višji stadij kapitalizma*. tr in revolucija«). poznani ^ d/ mnogi njegovi govori. claLvri9 kreti sovjetske vlade, nadeto'/ borba ruskih delavcev 'n S ^ da obvarujejo revolucijo tervencijo od zunaj m pd ^ / se dogaja v mestu in na podeželju, vsega, o čimer so socialisti menili. da je potrebno, da ostala dežela ve. V tem času je Turin še naprej ostal najmočnejše industrijsko središče Italije s svojimi 120.000 tovarniških delavcev, od katerih jih je 35 tisoč delalo v obratih Fiata. To je bal, po Gramscije vih besedah, italijanski Petrograd, ker se ie tu nahajalo najborbe-nejše, najrevolucionamejše in najbolj strnjeno jedro delavskega razreda, kar se je pokazalo dotlej v vseh političnih borbah in akcijah, zlasti pa najboli v obeh povojnih letih (1919 in 1920) v teku »rdeče bienale«. Zato je vodstvo Socialistične partije Italije sprejelo predlog. da se v Turinu tiska torinska izdaja »Avanti«. Antonio Gramsci ie bil eden od urednikov te izdaje. V redakciji je domala ves dan. ne samo v zvezi s časnikarskim delom, temveč tudi v razgovorih in diskusijah z delavskimi delegacijami tovarniškimi dopisniki, študenti člani notranjih komisij v podjetjih. Ta majhna soba. natrpana s časopisi, ti- » ®.*5‘3 beh deželah, se bolj približal tistemu odgm^ ■ ga je iskal in so 2a t njega zahtevali: po kateri prej usmerjati politično kakšne neposredne cilje L, poti emancipacije delavsk t reda ter izgradnje tudi v1 ve socialistične družbe. , On je dobro vedel, potrebno, razen revolucije!:'' razpoloženja množic ter jJj e nih pogojev, da bi bilo ^ti , lavski razred povesti 00 ■ spešne borbe za lastno °s fj in osvoboditev ostalih dejo -d Gr< žic, predvsem kmetov ,j. je zavedal, da za to prefjti obstajala organizirana p0 la, proletarska partija. nrgd«ji' avantgarda delavskega n02, (ril cialistična partija Italijo stavljala te sile. Ne prei- n jje ji je. o čemer bo še vanti« ne ostale jih je izdala Socialisticpa,ati Italije, niso mogle PJ^.S- ^ vzgoii in pravilni polih' taciji delavcev. (Nadaljevanje ji/ 1 fa ‘i io Hil [Bi let *oi jeh Uh v f« Bili W % \ Bje % »H B«1 tlo to] tlo Ivi ti. at, Bai 'h, ve| b\ vei tai »o, se hi to Sol >0| h Vi, to ?t M kli: h te, s t ti le.