Pojtćfu'na pfaća/ic? t> poćeits/Jir.
Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.	V Ljubljani, dne i. julija 1929.	19. številka.
Zakaj ataše delo ne more biti
Dnuga 'U'godhioslt, (ki jo imajo fumikci'jomariji avstrijske poštne organizacije, pa je v nekem poglledu še večja otf personalnega zastopstva. Vsi funkcionarji organizacije so namreč oproščeni vsake ptt. službe! Kalkoir hitro se povzpne član tpo volji im zampanlju ostalega čfemistva na vodilno mesto iv organizaciji — predisedmik, tajnik, Magajmik ali referent kakega odseka —, ali pa ga tavoli člamlstivo v pensonatoo zastopstvo (glej uvodni članek v zadnjem »Poštnem glasniku«), ga poštna uprava oprosti vršenja vsake službe po uradini dolžnosti.
Kako je s plačo, iz njegovim čieoml im napredovamjem ter kako s štetjem službene dobe? Za vse je preskrbljeno. Plačo dobiva praivtako, čim mu ostane prav isti, napredovanje se vrši prav tako, kakor da bi bil aktiven. Njegovo mesto mu ostane zasigiuira-mo, njegova službena leta im prejemki mu teko, kakor da bi delal s'lužlbo,.
Vzemimo en primer, prilagođen mašim razmeram! Pride k pošti kot pripravnik U/5 z 22 leti starosti. S 24 leti pride v vodstvo organizacije ali v personalno zastopstvo in je kot tak oproščen aktivne službe. Alko ostane v tem svojstvu 5 let, na kar se vime v aktivno poštno službo, (ker mi bil več izvoljen ali ker je isam dal ostavko), se vrne kot uradnik II/4 s 7 službenimi' Teti. Alko je bil v upravi organizacije recimo 8 det, Se vrne v aktivo kot uradnik 11/3 z 10 službenimi leti. če je 15 let v personalnem zastopstvu, potem pa ni več izvoljeni ali meče več biti v zastopstvu, gre nazaj k (prometu, od katerega je šel kot pripravnik 11/5 z 2 Službenimi leti, kot uradnik H/2 s 17 službenimi leti, torej s 6. stopnjo osniovne plače. In tako dalje, če gremo po tej ptoti naprej, pridemo lahko do zaključka, da je ta pripravnik, ki je ddlšel v rezervo kot pripravnik z 2 leti Službe im s 24 leti starosti, oStal do 60. leta starosti v upravi organizacije. Na ta način se vrne ta človek v »aktivo« kot — upokojenec z maljlvišjiml činom),« polnimi služb enimi leti in s polino pokojnino. Idealno, kaj?
Morda bo kdo rekel, to je že Vse čisto lepo im dobro za posamezne iizvoUjenioe-funkcionarje organizacije in personalne zastopnike, toda organizacija se me more čutiti popolnoma svobodno, funkcionarji so le nekako indirektno odvisni od uprave, ker jih (plačuje uprava (država) za 'njihovo delo v organizaciji kot aktivne poštne uradnike. Toda tega ravno ni. Avstlnijlslki poštarji iso čutili to nepisano neodvisnost, pa so- pri sestavi nove službene pragmatike, pri kateri so zelo vidno in vplivno sodelovale organizacije, plristali na to, da plača poštna, uprava samo delo v poštno-uradni (službi. Vse od služb© oproščen|e funkciomiarjle organizacije pa plača članstvo samo!
Mislite si, kakšna samozavest mora biti pri takem1 članstvu. Samo je izvolilo svoje voditelje, samo jih plačuje, samo jim auto-matičnp 'zvišuje prejemke po določilih službene pragmatike za aktivne uradhike, samo jih odstavlja ter s tem automatično vlrača poštni upravi na aktivno službovanje.
Kakšen ponos pa mora tudi navdajati voditelja uslužbenstva, funkcionarja organi-
zacije, zastopnika osobja, ko se zaveda, da je zastopnik in zaupnik tisočev tovarišev, za katere misli in dela neodvisen od državne uprave, kot zastopnik delojemalcev neodvisen od delodajalcev. Vedno se zaveda, da ga plačuje 'članstvo, da mu država samo jamči njegovo- plačo im čin, denarne obveznosti pa da prevzema članstvo v obliki mesečne Članarine.
Državna uprava je tukaj samo kot varuh pravice, kot zaščitnik zakona in kot porok, da hrani od službe oproščenemu funkcionarju organizacije njegovo mesto im čim ter da ga pomika v uslužbemskih listih in dekretih v čimovme razrede, skupine in stopnje, fcl ustrezajo določilom uradniškega zakona.
Članstvo plačuje svoje voditelje v isti v.šini, kakor bi imeli prejemkov, aiko bi bili aktivni. Ker je v Avstriji' vse napredovanje aulomatičimo, mi nobene pomote: tistega dne, ko pomakne poštna uprava zaradi organizacijskega dela oproščenega uradnika v višjo plačo na papirju, likvidira članstvo oziroma organizacija to napredovanje funkcijo na rjev v denarju. D ažurne se, da ne plačuje članstvo svojih funkcionarjev direktno, marveč da jih plačuje potom članarine posredno. Zato je tudi jasno, zakaj mora biti pri P. G. član arin a 24 Dim imesečmo.
Funkcionar strokovne organizacije ima torej dve ,ugodnosti, dve prednosti, ki jih drugi nimajo, kipa so bistvenega pomena za uspešno im progresivno delo v organizaciji: pravico' soodločbe im oprostitev od aktiivlne-ga službovanja. Slaba organizacija mora postati pod takimi pogoji kmalu dobra, ker bo pač lahko dobila najboljše voditelje iz svojih vrst. Zato tudi ni čuda, da se je razvila n. pr. »'Postgewerkschaft« do take dovršenosti, saj je bila že prej dobro urejena im disciplinirana organizacija.
Kaj lahko stori funkcionar organizacije, katerega uradniška kariera in, bodočnost je zasiguirana in ki nima nikakega drugega posla, kakor skrbeti za dobrobit in napredek svojega stanu im s tem posredno samega sebe. Kako lep, plemenit, idealen poklic: delati uspešno za svoje tovariše in za stroko, kateri se je posvetil. Saj lahko dela, saj mora delati, ko pa je to njegova služba in -dolžnost.
Pri nas je ravno v tem pogledu tako težko. Poštna, telegrafska, telefonska služba, to so najtežje službe od vseh državnih služb. Saj te sama Služba popolnoma Izčrpa in malokdo privleče do pokojlnine. Tako, kakoir je zadnjič enkrat naš list zapisal: ptt. uslužbenec je z eno nogo v grobu, z drugo pa v zaporu; mi bi še pristavili: prost pa nikoli. Naša Služba je kakor perpetuum mobile: dan in moč, petek in svetek, pozimi in poleti, brez prestanka kakor stroj, v ambu-lanci, pri brzojavnem aparatu, v špediciji, na telefonu in povsod. Pa zen dopusta, ki je v naši stroki zelo nesiguren, ni ptt. uslužbenec niti en dan v letu prost: ali Ima službo dopoldne ali popoldne ali ponoči ali pa ves dan. In to težko in odgovorno službo.
■Pod takimi oko In ostmi je jasno, da je velika duševna in telesna žrtev, kdor prevzame funkcijo v vodstvu organizacije. Saj
nspesno.
mora listo malo prostega časa, ki bi ga moral uporabiti za izprehode, kopanje, sport, zabavo, za družinsko življenje, izobraževanje, umetnost itd., prebiti zopet v društveni pisarni, na intervencijah, na večernih sejah itd. Ubije se na ta način telesno in duševno, postane razdražljiv im apatičen.
To velja na splošno za vse organizacije, ■kjer ne poznajo avstrijskega sistema, za našo organizacijo pa še prav posebej. Dobro se zavedamo, da bi se dalo več storiti im da bi se moralo več delati. Odkrito priznamo, da smo včasih prekasni s kakšno intervencijo, 'dostikrat prepovršni piri ugotavljanjh vzrokov kakšne neugodnosti. Treba bi bito' še toliko, česar danes manjka in -česar morda tudi članstvo pogreša. Morda ne bi bili končni uspehi dosti večji kakor so, ker so-odvisni od drugih okoliščin, toda organizacija bi bila vedno dobro založen zanesljiv rezervar, iz katerega bi črpalo članstvo vse, kar potrebuje in pričakuje odi svoje strokovne organizacije.
Da, res je, več bi se lahko storilo, toda za to ne manjka ne volje, ne truda, ne prizadevanja, nemara tudi ne sposobnosti, toda manjka prostega časa. Preveč smo zaposleni s prvo dolžnostjo — s službo državi1, katera nas plača, da bi se mogli polnovredno' posvetiti svoji drugi /dolžnosti — 'delu v stanovski organizaciji za dobrobit osobja in za napredek našega stanu. Poštna služba zahteva polnega človeka; vse, kar poštar več dela, gre na račun njegovih živcev in njegovega Zdravja. Zato pa je tudi jasno, da nihče od nas ne more postaviti v organizacijsko življenje celega človeka, ker je to fizično nemogoče.
Druge organizacije si pomagajo na ta način, da jemljejo funkcijonarje svoje organizacije iz osrednjih oblasti, kjer je pisarniška služba vendar le lažja in kjer so imeli do nedavna zaradi nedeljenih ur mnogo več prostega časa, da so se lahko vsak dan par ur posvetili' delu v organizaciji. Naša organizacija niti tega ne more. Gros njenega članstva tvori nižje uradhištvo, ki je zaposleno v težki prometni službi. Kako je pri nas že težko dobiti odbornike za sklepčno sejo, kajti vsak večer jih ima nekaj močno službo, nekaj na potovanju z amlbulanco itd. Celo za vodstvo ne moremo dobiti 'ljudi. V pisarniški službi ni 'izbire, oni ljudje pa, ki bi znali iu hoteli delati pisarniško službo in se tako višaj malo razbremenili od dela za občeni-tost, pa ne morejo priti do take službe.
Zato porabimo ta članek, v katerem smo prikazali idealne organizatoričue razmere avstrijskih -tovarišev, tudi za to-, da 'pokažemo članstvu težkoče, ki jih ima vodstvo organizacije. Marsikdo namreč ne ve, da je za funkcionarje naše organizacije največja težava prezaposlenost in pomanjkanje časa.
Poleg vseh naporov in težkoč pa imajo naše organizacije tudi sicer vezane roke, njeni funkcionarji pa neprestano tvegajo, da jih pozove oblast kot držav, uslužbence na odgovor za dejanja, izvršena v organizaciji, med tem ko so funkcionarji avstrijske organizacije pri izvrševanju organizačnih dolžnosti skoro toliko ko imuni.
In to je treba upoštevati.
Kdaj naj se izplačujejo pogrebnine.
Člen 124 uradniškega zakona določa: »Po smrti drž. uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni redni prejemki umrl ega uslužbenca.« Zakon je v tem pogledu toliko pomanjkljiv, da ne pove, komu naj se izplačajo in kaj je mišljeno pod »rednimi prejemlki«. Zato je izdalo finančno ministrstvo z odlokom štev. 43.300 od 17. aprila 1934 tolmačenje, da so redni prejemki celokupni prejemki, ki jih je dobival pokojni pred' smrtjo, torej tudi njegova osebna in rodbinska draginjsika doklada. Z odlokom štev. 89.444 od 12. avgusta 1926 je pa pojasnilo, da se izplača pogrebnina onemu, ki je pokojnika pokopali oziroma skrbel za njegovo zdravljenje in pogreb ter ki je iporav.nal iz te svrbe nastale is troske.
Bivše ministrstvo pošte in telegrafa pa je izdalo z odlokom štev. 8463 od 23. februarja t. 1. (Vesnik 6/1929, razpis 67) sledečo odredbo:
.»'Ugotovljeno je, da posamezne direkcije oziroma pošte ne izplačajo po smirti državnega uslužbenca na račun pogrebnine enomesečnih rednih prejemkov umrlega usDuiž-benca njegovi ženi ali otrokom, po več dni ali celo mesecev, vsled česar njegovim preostalim marsikdaj ni mogoče, da bi svojega reditelja dostojno pokopali. Zaradi tega se nalaga direkciji, da takoj naroči ivsem poštam v svoji oblasti, da morajo na osnovi čl. 124 .uradniškega zakona ob smrti državnega uslužbenca takoj še istega dne izplačati iz svoje blagajne rodbini umrlega na ilme pogrebnine enomesečne redne prejemke umrlega n služb ene a, a kesmeje izvrše potrebni obračun. O prejemu te naredbe je treba poročati.«
To ministrsko naredbo je osobje z veseljem pozdravilo. Saj očituje humanost in socialnost, ob enem pa izpopolnjuje namero, ki jo je brez dv-oima imel zakon oda v ec in ki je poudarjena že v sami besedi »pogrebnina«, da namreč dobe svojci takoj ob smrti enomesečne prejemke umrlega, da imajo za pogreb.
iSedaj pa je izšlo v Okrožnicah X1X/152-1929 še četrto pojasnilo, po katerem sme pošta izplačati pogrebnino samo osebi, ki je poravnala pogrebne stroške umrlega uslužbenca. Direkcijska odredba se sklicuje na
T. Š.
Navodila za izmen j e-valne pošte.
(Nadaljevanje.)
Manjkajoči paketi.
Ko smo že vse pakete izenačili s sprem-nicami in madštevilne pripisali, pa je ostal v popisih le še kak vpis neobčrtan — so to potem manjkajoči paketi. Te vpise prečrtamo z vodoravno črto v vseh izvodih popisa. Prvotni vpisi naj ostanejo čitljivi. Nad črto vpišemo »m«, kar znači, da paket manjka. Spremnico odvzamemo in jo shranimo na določeni prostor za odjavo in evidenco.
Zaključek popisov.
iPod zadnjim vpisom napravimo vodoravno črto in seštejemo vse popisane spremnice. Pod vsoto vpišemo število črtanih sprem-,nic in jih odštejemo od prvotne vsote. Ostanek je končna vsota odpravljenih paketov, katero ponovimo z besedami. 'Pod končno vsoto se podpišeta uradnik in služitelj, ki sta odgovorna za pravilno izenačbo paketov s spremnicami.
Sumarna prijava in propratnica.
Izmenjevalna pošta mora dati obmejni carinarnici sumarno prijavo (obrazec P. štev. 105) o številu paketov, ki so došli iz inozem-
uradn. zakon in na Vestnik, toda zakon samo pravi, da »se izplačajo kot pogrebnina enomesečni redni prejemki umrlega uslužbenca«, Vestnik pa natančno pove, enkrat da »njegovoj ženi ali deci«, drugič pa »porodici umrlog«, kar je isto. Nasprotno pa dir. okrožnica nadalje še izrečno določa: »Žena oziroma ostali sorodniki nimajo te pravice, če niso krili teh stroškov.«
Vidi se, da je vzela direkcija za osnovo Teše nje g. fin. ministra 89.444 iz 1. 1925, vprašanje je le, ali ni za pošto veljavna gori citirana naredba poštnega ministrstva, ker datira iz 1. 1929, dočim je naredba finančnega .ministrstva še iz 1. 1925. Za nas poštarje utegne imeti namreč tako tolmačenje enkrat slabe posledice. Kaj, ako bi se kdo lotil ke-daj našega članstva pri obsmrtnem društvu »Dobrota«, ali da bi se kedaj osporavala pravica iz čl. 134 uradn. zakona v Obče onim., ki so zavarovani pri kakem pogrebnem, društvu in imajo kot taki pravico do brezplačnega pogreba?
Po našem .nemerodajnem mnenju je podpora v izmeri enomesečne plače vdovi1 ali otrokom pokojnega samo nekaj od onih ugodnosti, ki jih imamo ravno drž. nameščenci na osnovi uradniškega zakona, kakor dopusti, polovična vožnja itd., ne glede na to, ali smo tistih 'Ugodnosti potrebni, oziroma ali se jih poslužujemo ali ne. Zakonodavce daje ženi .ali otrokom ob smrti moža ozir. očeta — državnega uslužbenca — pogrebnino, ne glede na to, ali in koliko so plačali za .pogreb. Kajti, kako bi' pa bilo, če umre .drž. uslužbenec take smrti, kateri ne .more slediti pogreb (utone ali pade v prepad, pa njegovega trupla ne najdejo)? Kako je tukaj s pogrebnino, ko pa pogreba im pokopa ni bilo, ni moglo biti, pa seveda tudi ne pogrebnih stroškov?
Še 'bolj nejasna se nam vidi določba, da mora stranka, ki zahteva izplačilo pogrebnine, predložiti .pošti poleg prošnje in mrliškega lista še »potrdilo, da je poravnala vse pogrebne stroške s saldiranimi računi vred«. Bojimo se, da se bo po tem predpisu ravno delalo ono, kar ministrstvo v prvem odstavku citiranega Vestnika graja, in da ne bo mogoče doseči onega, kar ministrstvo v drugem odstavku zahteva. Zakaj po našem mnenju je bilo ravno ito vzrok, da so morale stranke po več dni čakati na izplačilo pogrebnine, ker so zahtevale pošte poprej različne formalnosti in dokumente, katerih
stva, in sicer za vsako odpravo posebej. Radi pregleda se naj prijave označujejo z a, b itd. Prijavo je treba napraviti po došlih spisih razmene oziroma po popravljenih dohodnih kartah.
Da se obmejne carinarnice lahko razbre-mene od takih sumarnih prijav, morajo iz-menjevalne pošte napraviti:
1. Popise za pakete, ki se ocarinijo pri vstopni carinjalni pošti.
2. iPropratniče (obrazec P. štev. 106) za pakete, ki prehajajo našo kraljevino ali pa ki se ocarinijo pri naših carinjalnih poštah. Pro-pratnico napravimo v triplikatu. Dva izvoda odpravimo in jim priložimo popis paketov. Prvi izvod pa ostane pošti, ki se s posebnim popisom (P. 73) od vsake odprave preda obmejni carinarnici. Vsota .popisanih propratnic se mora ujemati z vsoto sumarne prijave.
Odprava dokumentov za navadne pakete.
Propratnico v dvojniku, en izvod popisa in pripadajoče spremnice povežemo v sveženj. Te svežnje denemo v ovitke, ki se odpravijo pristojnim carinjalnim oziroma izmeni evalnim poštam, kot priporočena pisma. Na vsako pismo vpišemo na naslovni strani številko propratnice. Za evidenco priporočenih pisem se vodi posebna predajna knjižica, v katero vpišemo na primerno mesto številke propratnic.
stranka ni mogla pribaviti takoj prvi dan smrti.
V tej točki se najbolj bistveno razlikujeta ministrska in direkcijska odredba. Ministrstvo se ravno zgraža nad tem, da neka-lere pošte po več dni ne izplačajo pogrebnine, vsled česar pridejo svojci umrlega »u nemogučnost, da svoga branioca pristojno sahrane«, t. j. da ga dostojno pokopljejo. V drugem odstavku ministrstvo še enkrat poudarja, da morajo pošte ob priliki smrti drž. uslužbenca takoj še istega dne Izplačati njegovi rodbini pogrebnino. Okrožnica pa veli, da se izplača pogrebnina šele potem, ko prinese stranka ne samo .potrdilo, da je poravnala vse .pogrebne stroške, ampak tudi že saldirane račune.
Zdi se, da je tukaj pomota. Ne morem prinesti 'saldiranih računov, dokler nisem plačal, ne morem pa plačati, dokler nisem .dobi] pogrebnine. Ministrstvo motivira nujnost izplačila ravno s tem, da bo mogla žena dostojno pokopati svojega moža, direkcija pa stavlja pravico do izplačila na pogoj že plačanega pogreba. Na ta način bo dobila stranka pogrebnino vsekakor šele po nekaj dneh, namreč šele po 'pogrebu, Iker — pra-viloana — se prej ne delajo in saldirajo računi.
Takisto nam ni razumljivo, zakaj mora prinesti stranka dekret o zadnjem napredovanju pokojnika, saj je vendar višina njegovih prejemkov razvidna iz plačilne pole, kar tudi citirana okrožnica v naslednjem odstavku sama pravi. Tudi predložitev odrezka čekovne nakaznice utegu© kedaj spraviti stranko ob pogrebnino. Kajti, kaj pa, če pokojnik teh odrezkov ni spravljal ali pa jih je tudi morda hranil, pa njegova žena ozir. vdova ne ve Ikam? Tudi se mora (upoštevati duševno stanje žene ali otrok neposredno po smrti moža ozir. očeta, splošna žalost, zmešnjava in nebroj drugih skrbi in opravil, zlasti, če je bila smrt inenadna. Kje more tu žena iskati in kako najti odrezek zadnje čekovne nakaznice?
Uljudno iprosimo — tako v interesu nas vseh kakor v interesu pravilnega izpolnjevanja ministrske naredbe 8462/1929 — za natančno pojasnilo, ker pošte ne vedo, po kateri odredbi naj se zdaj ravnajo. Zadnja navodila morajo .nujno dovesti do zakasnelega izplačevanja pogrebnin, česar bi pa pošte ravno ne .smele storiti.
Primerjanje vrednostnih paketov in vrečni-kov s spremnicami
se vrši na enak način kakor pri navadnih paketih. Le pri popisovanju vrednostnih paketov je ta razlika, da se vpiše v popise tudi vrednost, kar pri navadnih paketih z vrednostjo do 100 frankov izostane.
Kartiranje vrednostnih paketov in vrečnikov
je izvršiti po predpisih za notranjo službo'. Izmenjevalne pošte morajo dvakrat popisovati vrednostne pakete. Enkrat v popise radi primerjanja s spremnicami in za priloge k propratnicam, drugič pa še v karte za ambu-lančne pošte.
Za izmenjevalne kakor tudi za atv.bulanč-ne pošte bi bilo praktično, ako bi se smeli uporabljati popisi: vrednostnih paketov pri kartiranju kot podkarte. V tem primeru bi se tudi vrednostni paketi popisovali samo enkrat, kar bi poslovanje poenostavilo.
Odprava dokumentov za vrednostne pakete In vrečnlke.
Dokumente odpravljamo istočasno s pošiljkami na ambulančne pošte.
Odprava navadnih paketov ambulančnim poštam.
Navadne pakete odpravljamo na ambulančne pošte sumarično s spiskom razmene.
Vabilo na
Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Izubijani,
ki se bo vršila v nedeljo, dne 14. julija 11129 ob 14. uri v dvorani Delavske
zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Overovljenje pooblastil.
2.	Čitanje zapisnika lanske glavne skupščine.
3.	Poročilo predsednika.
4.	Poročilo tajnika.
5.	Poročilo blagajnika.
Zn pogodbene poštarje.
KDAJ BO REGULACIJA POGODBENIH POŠT.
Mnogi pogodbeni poštarji so se obrnili na organizacijo, pa sigurno tudi nai direkcijo, zakaj se letos ne izvrši nova razdelitev pogodbenih pošt na raJzrede in stopnje po delovnih enotah zadnjith dveh det. Namesto po-edinih odgovorov dajemo tukaj naslednje pojasnilo:
Po čl. 10 pravilnika o pogodbenih poštah se vrši regulacija pog. pošt. vsako tretje leto po prometu zadnjih dveh let. Čl. 29 istega pravilnika pa pove natančno, da bo naslednja razdelitev pogodbenih pošt in ureditev
6.	Poročilo nadzorne komisije in razrešnica
7.	Določitev članarine za posl. leto 1929/30.
8.	Volitve predsedstva, odbora in nadzorne komisije.
9.	Predlogi in vprašanja.
10.	Proslava desetletnice.
prejemkov leta 1927 na osnovi prometa, v letu 1925 in 1926.
Zadnja ureditev je bila torej leta 1927, regulacija se vrši vsaka 3 leta, potem se lahko izračuna, da bo prihodnja) regulacija pog. pošt šele 1. 1930, torej drugo leto, in sicer na osnovi delovnih enot iz leta 1928 in 1929. Zato morajo pog. poštarji počakati do drugega leta. Do takrat pa gotovo izide že novi pravilnik o pogodbenih poštah, ki bo na novo uredil štetje delovnih enot.
KAJ JE S POLOVIČNO VOŽNJO ZA POG.
POŠTARJE.
Kakor smo v »Poštnem glasniku« že javili, je napravila Obl. organizacija tudi v sedanji vladi na g. prometnega ministra ob-
širno utemeljeno vlogo, da se prizna tudi pogodbenim poštarjem polovična vožnja na drž. železnicah in parnikih. Sedaj nas je želez, ministrstvoi z odlokom štev. 12.139/29 od 5. junija t. 1. obvestilo, da naši prošnji ne more ugoditi, ker bi bile polovične vozovnice za pogodbene poštarje protivne čl. 65 in 66. navodil o 'brezplačni iti znižani vožnji.
Bojimo se, da nfinistrstvo ni dobro razumelo naše vloge. Organizaciji je bilo namreč znano, da po sedanjem pravilniku o voznih olajšavah pogodbeni poštarji in dnevni-čarji nimajo pravice do ugodnosti pri železniških vožnjah. Toda slišali smo, da pripravlja prometno ministrstvo nov pravilnik in to priliko je skušala organizacija) izkotri-stiti, da bi se sedanji čl. 65 o novem pravilniku tako stiliziral, da bi imeli tudi predstojniki pogodbenih pošt pravico do polovične vožnje na železnicah. Ministrstvo pa je odklonilo našo prošnjo na osnovi sedanjega pravilnika.
Razume se, da zadeva za organizacijo ni rešena, marveč jo bomo zagrabili od druge strani in storili vse, da se I. 1926 pogodbenim poštarjem storjena krivica z novim pravilnikom popravi.
To in ono.
Vrtna zabava v Tivoliju. Zveza drž. nameščencev priredi dne 6. julija t. 1. zvečer v iiotelu Tivoli v Ljubljani veliko vrtno zabavo. iNa programu so razne zabavne točke: pevske solistov-ske točke, prvovrsten kvartet, orkester, ples itd. Vstopnina znaša za osebo 110 Din, oziroma rodbinske vstopnice do 4 članov po 25 Din in za rodbine petih ali več članov po 35 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo uradniškega doma in se vsa ta prireditev vrši samo iz tega namena, priporočamo članom, da poselijo prireditev Zveze kot skupne organizacije vsfl drž. uslužbencev v Sloveniji v čim največjem številu.
Da se popravi stanovanjski zakon. Zveza drž. nameščencev je započela akcijo, da bi se revidiral stanovanjski zakon, ker smo ravno drž. nameščenci po 1. maju t. 1. močno prizadeti. fV svr-ho uspešne akcije za revizijo zakona potrebuje Zveza pred vsem posebno tipične primere, v katerih so hišni lastniki prekomerno zvišali najemnikom - drž. nameščencem najemnine. Pri tem je treba poudariti, koliko prejemkov je dobival dotični uslužbenec dne il. januarja 1929 in koliko jih prejema od 1. maja 1929 dalje. Važno je tudi javiti število in razloge posameznih deložacij, kolikor se tičejo drž. nameščencev. Vse to je treba javiti Zvezi do 15. julija 1929. Da ne bo nepo-
Pooblastila bo sprejemal verifikacijski odsek na dan glavne skupščine v zboro-valni dvorani od 14. do V215. ure. Samostojni predlogi se morajo vložiti najmanj 8 dni prej OPO. Če ob napovedanem času skupščina ne bo sklepčna, se otvori ob Vs 15. uri ne glede na število navzočih.
Odbor.
Vsaka izmenjevalna pošta priključi kopiji od-pravnega spiska isto tiskovino v enem izvodu, na katerem izkazuje pakete ločeno po ca-rinjalnih poštah. Ta spisek služi kot »spisek štetja«, na katerega je navesti imena uslužbencev, ki so pošiljke opremili z usmerilnimi listki, ki so pošiljke predajali ambulančni pošti oziroma natovorili v vagone, in čas, ko se je izvršila predaja. Ti podatki so potrebni, da odgovarjajo za eventualne nedostatke uslužbenci, ki so podpisani na dotičnih listinah.
Usmerilnl listki.
Izmenjevalna pošta mora prav posebno pažiti, da dobe paketi in spremnice pravilne usmerilne listke »Da se ocarini v----« oziroma »Izvoz____________________________«, ki se odpravljajo ambulanč-
nim poštam. Na pakete, kateri se odpravljajo v priklopnih vagonih samo za eno carinjalno pošto, in na spremnice, ki se odpravljajo priporočeno, ni nalepUati usmerilnih listkov.
Odprava paketov v vagonih.
Priklopili vagoni, v katerih odpravljajo iz-menjevalne pošte pakete, naj imajo vedno zavore. Ti vagoni se priklopijo osebnim ali pa tovornim vlakom. Vagone naročimo pismeno pri postajenačelniku. Pakete vlagamo v voz tako, da so po vsem vagonu enakomerno razdeljeni. Pred odpravo vložimo v
voz spisek irazmene odpravljenih paketov. Paketov, ki se lahko pokvarijo ali razbijejo n. pr. roentgenovi aparati itd., ne vlagamo v vagone. Natovorjanju prisostvuje tudi carinski uslužbenec, kateri plombira vagon s carinskimi kleščami. Razen tega je treba vagon tudi zakleniti s ključavnicami. Ključavnice odpošljemo z isto priložnostjo ko vagon, če uprava ne odredi kaj drugega. Na vagon nalepimo četrtinko pole papirja s točnim naslovnim krajem in z navedbo, koliko paketov je natovorjenih.
Pred odpravo vagona obvestimo posta-jenačelnika pismeno, naslovno pošto pa brzojavno: dan odprave, številko' vagona (tudi iz besedami), odpravno priliko, koliko paketov je v vagonu in za katere carinjalne pošte.
O do- in odhodnih vagonih se vodi posebna knjiga za evidenco.
Pregled dela (obrazec P. štev. 24).
je sestaviti na podlagi do in odhodnih kart in spiskov razmene. K dbhodu prištejemo nad-številne pakete, manjkajoče pa odštejemo. Dohod mora izkazovati isto število pošiljk kakor odprava.
Ostanek.
Vsaka izmenjevalna pošta si naj uredi svoje poslovanje tako, da vse došle pošiljke
dnevno odpravi. Kjer to ni mogoče, je obdržati pošiljke na varnem prostoru v skladišču kot »ostanek«.
Za vse takšne 'pošiljke je kljub temu napraviti propratnice in jih izenačiti s sprem-nicami, kakor da bi se odpravile. Za ostanek uporabljamo mali popis (obrazec P. štev. 73), na katerem izkažemo pakete po carinjalnih poštah.
Pakete z nezadostnimi podatki ali brez naslova kartiramo s posebno karto tako zvani »kontroli«, za katere se vodi poseben »pregled dela«, se poizveduje in shrani komisijski v blagajno ali v drugače siguren prostor. Po končani poizvedbi kartira »kontrola« te pošiljke s posebno karto skladišču za daljnjo odpravo. V propratnici pa navede, s katero sumarno prijavo je bila pošiljka prijavljena carinarnici in kdaj.
Pregledovanje listin.
Če je le mogoče, pregledamo listine še pred odpravo aili pa takoj po odpravi, na vsak način pa še isti dan. Ce so »pregledi dela« pravilni, se primerja število v dohodnih spiskih z vpisi v dohodnih paketnih kartah in z vpisi v pregledu dela. Skladne vpise občr-tamo z rdečilom. Pri dohodu v »pregledu dela« nadštevilne pakete prištejemo', manjkajoče pa odštejemo.
trebnega dvojnega dopisovanja, naj prizadeti naši elani javijo gornje podatke naravnost Zvezi državnih nameščencev za Slovnijo v Ljubljani.
Predsednik OPO tov. Jakše je odpotoval v Beograd zaradi kongresa, od tam pa v Novi Sad na posvetitev poštnega doma in glavno skupščino novosadske organizacije.
Poštni kongres in glavna skupščina OPO. Vsa navodila za poštni kongres, ki se ima vršiti od 12. do 14. julija t. I. v ILjubljani, in za jubilejno glavno skupščino OPO, ki se bo vršila brezpogojno dne 14. julija v Ljubljani, objavimo v prihodnji številki. Že danes pa opozarjamo poverjenike in članstvo, da naj se, — če se bo kongres vršil, — udeležuje kongresnih razprav. Posebno velja to za službe prosto ljubljansko članstvo in bližnjo okolico. Zlasti pa naj se ljubljansko kakor tudi članstvo z dežele udeleži v največjem številu jubilejne skupščine in proslave 10-letnice naše organizacije. Večje pošte naj že sedaj skrbe za to, da bodo zastopane na skupščini in proslavi.
Opozarjamo na sestanka OPO, ki se bosta vršila dne 7. julija v Meži in v Slatini - (Radenci. Natančni spored je bil objavljen v zadnji številki »Poštnega glasnika«.
Prostovoljne prispevke za blagajno OPO sta darovala tov. Rebernik Ivan. pt. uradnik II/2 v Celju, 36 Din in tov. Grims Mara, pt. uradnica 11/4 v Škofji Loki, 10 Din. Iskrena hvala!
Nov uradniški zakon. Čujemo, da je osnutek novega zakona, s katerim se naš položaj nanovo uredi, že docela izdelan, le višina prejemkov še ni končno veljavno določena. To se zgodi, čim se izvede potrebna redukcija osobja, kot posledica ukinjenja 4 ministrstev in mnogih drugih nepotrebnih višjih instanc in uradov. Novi uradniški
zakon pozna še delitev vsega nanleščenstva v tri velike razrede: v uradnike, zvaničnike in služite-Ije, odpravlja pa v uradniškem razredu dosedanje kategorije. V bodoče naj za napredovanje odločuje v prvi vrsti praktična usposobljenost in osebna marljivost, zmožnost ter v službi dokazana specialna uporabnost. Tako bi bilo n. pj\ res sposobnim služiteljem — tudi brez predpisane izobrazbe — mogoče pod izvestnimi pogoji priti v razred zvaničnikov, ki bi se spet enako lahko povzpeli v uradniški razred. V načelih je baje novi zakonski načrt mnogo svobodnejši in ugodnejši za nameščenstvo. Če ne prej, stopi v veljavo, kakor zatrjujejo, z novim proračunom. »Naš Glas«.
Poštna novost v vlakih. Italijanske železnice uvedejo s 1. junijem poskusno telegrafsko službo v vlakih. Obstojala bo v tem, da bo vsak potnik med vožnjo lahko napisal in oddal brzojavko, ki jo bo sprevodnik odpravil naprej na naslednji postaji. Brzojavke bodo lahko pisane na posebne formularje, pa tudi na navaden papir, vendar bodo za slednji primer veljale posebne modalitete. Č se bo poskušnja obnesla, bo brzojavna služba za notranjščino Italije stalno uvedena v vlakih.
Zaradi dopustov izideta v juliju in avgustu t. 1. samo po 2 številki »Poštnega glasnika«, in sicer bosta izostali številki od '21. julija in od 21. avgusta 1929.
Seznam tvrdk, ki dajejo na izkaznice Gospodarske zadruge ali Obl. organizacije blago na obroke, izide letos zaradi pomanjkanja prostora šele dne L avgusta 1929.
Zbirajte za sfctad
Osebne vesti.
Postavljeni: za zvaničnika 3. skupine dnev. Josip (Kobilica pri lili. ter. t. t. tehn. sekciji v Ljubljani; za služitelja 2. skupine dnevničar Zofija Bračun v Brežicah; za pogodbene poštarje: Dragica Herzer v Legradu, Josipina Mrak v Veliki Loki, Stana Fabiani v Jarenini, Marija Rupčič v Dragatušu in Franja Burger v Dolu pri Ljubljani.
Premeščeni: pb. ur. II/3 Marija Posti iz Dobrovnika v Prekmurju v Beltince, Justina Marušič iz Podnarta v Kranj in, Kristina Kos iz Tržiča v Bohinjsko Bistrico; pb. ur. II/4 Ana Vernik z Maribora 2 na Ljubljano 1; pb. ur. II/5 Marija Hafner z Ljubljane 1 v Rogaško Slatino; zvan. 1. skup. Andrej Abram z Rakeka k III. ter. tt. tehn. sekciji v Ljubljani; zvan. 2. skup. Vinko Boršt-nar z Maribora 2 na Bled 1; zvan. 3. skup. Franc Traven od III. ter. tt. tehn. sekcije na Rakek; služ. 2. skup. Katica Habjan s Trbovelj 1 v Laško, Anton Primožič z Bleda 1 v Kranj in Franc Bevk iz Medvod k Sv. Janezu ob Boh. jezeru.
Poroke: zvan. 1. skup. Andrej Knaflič na Bledu 1 s Frančiško Vidic in Vincenc Kenc z Maribora 1 z Jero Bauman.
Izpite za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Draga Metaln, Marija Mihelič, Marija Barbič, Josip Ferenček, Amon Ambrožič in Maksima Engelman.
„(Pcstnega doma"!
Rozširjojte „Poštni Glosnilf! i ciuha & jesih,
LJUBLJANA
l josip ovi r
= Vjuhljaiia
: 23	priporoča svojo
1 trgovko k maimfaktui'-I nim blagom in moškimi oblekami
:	domačega izdelka po najnižjili eenali.
: Obleke po naročilu se najhitreje in najno-lidneje izvršujejo.
= Dobavitelj gospod, zadr. pošt. nam. proti nakaznici.
^iMimiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..
^Najccnejše in najboljše
vrvarske izdelke in motvoz
28	knpite pri
IVAN N. ADAMIČ
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31. Maribor, Vetrinjska ulica št. 20. Celje, Kralja Petra cesta št. 33.
Zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga, zavese, preproge, linoleum, perje, puh, itd.
DOBAVITELJ GOSP. ZADRUGE.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča

Popelin, batist
in svila
za
damsko
perilo
E. $ A, Skabernč
Ljubljana
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.

r.a obleke, plašče itd., svila, cefirji, šifon r.a perilo in rjuhe
pr« tvrdtci
•Mcpft/e
jGjišblfana, Hongte&ni tog 1$
najceneje!
Velika izbira — solidna postrežba
nobava članom zadrngc po nakaznicah
Izhaja 1., 11. Ln 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, oizIt. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika* v Ljubljani, Pred Prulamil 1. Reklamacije, »glase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani* izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. t- Za »Narodno tiskamo* Fran Jezeršek v Ljubljani.