Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25. - lir
DEMOKRACIJA
Leto XI. - Štev. 27
Trst-Gorica, 5. julija 1957
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
KONGRES DELAVSKIH SVETOV
eksperimentiranja in protislovja
Od 25. do 27. junija je v Beogradu zboroval prvi vsedržavn kongres delavskih svetov Jugoslavije. Zanimanje zanj ni bilo prav nič manjše kot je pozornost, po sodbi mnogih celo prevelika pozornost, s katero spremljajo tako na Vzhodu, kot na Zliihodu jugoslovanski ustroj delavskega samoupravljanja. Kongresu so prisostvovali zastopniki delavskih organizacij iz Bolgarije, Ceylona, Kitajske, Vzhodne Nemčije, Finske, Francije, Velike Britanije, Indije, Indonezije, Izraela, Italije, Maroka, Severnega Vietnama, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Madžarske. Svoje opazovalce so poslale razne mednarodne organizacije, ki se pečajo z delavskimi vprar sanji in organizacijo podjetij. Kot gostje je bilo prisotnih 19 osebnosti iz Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Indije, Italije, Cila, Indonezije, Poljske, Združenih držav in Vzhodne Nemčije. Ze ta seznam tujih udeležencev, opazovalcev in gostov dokazuje, kakšno veliko važnost pripisuje tako rekoč ves svet ra znoju v Jugoslaviji.
Politične okoliščine edinstvenega raz-kolništva, ki ga je Tito kot prvi izzval v komunističnem taboru, so pripomogle, da gleda povprečna javnost na> jugoslovanski ustroj delavskega samoupravljanja podjetij kot na nekaj popolnoma, novega in izvirnega. V bistvu pa gre pri tem za zamisli, ki so se že v preteklih stoletjih pojavile v glavah raznih utopi-stov in. socialnih teoretikov, ki so sredi XIX. stoletja prišle do izraza v pariški Komuni in so kasneje tvorile osnovo raznih revolucionarnih in reformističnih socialnih jyrogramov. Sklep je vendar e-nastaven in samoumeven: kot je agrarna revolucija končala z geslom »zemljo - tistem,u, ki jo obdeluje«, tako bi morala po vsej logiki tudi revolucija socialnih, t. j. delavnih in lastninskih odnosov v indu-strji končati z uresničenjem gesla »tovarne in stroje tistim, ki v njih delajo«.
Stremljenja, ki so v bistvu hotela uresničiti to načelo, so zavzela razne obliJce. Nekateri so si postavili vsaj' za prvi cilj demokratizacijo ,odnosov v podjetjih. Delavci naj bi dobili pravico soodločanjat, To načelo, ki ne spreminja lastninskih odnosov, je bilo po prvi svetovni vojni uzakonjeno v weirruirski Nemčiji, danes pa je uvedeno v več kot dvajsetih drža-vah, seveda v različnem obsegu in z različnimi pravicami. Danes ga načelno še vedno zagovarjajo britanski laburisti, ki praivije, da je. praksa pokazala, da končno ni važno kdo je lastnik, pač pa je važno, kako se deli dohodek podjetij. To misel je te dni povedal jugoslovanskim politikom in gospodarstvenikom eden izmed voditeljev laburistične stranke na predavanju, ki ga je imel v jugoslovanskem Inštitutu za mednarodno politiko. Drugi so zopet menili, da je treba podjetja izročiti prav v last in upravo kolektivu, ki je v obratih zaposlen. Tretji, ki so se bali, da bi takšno drobljenje izzva-
lo	anarhijo, so bili za to, da postanejo občine ali »komune« nosilke vsega gospodarskega in političnega življenja. Četrti, in teh je bilo največ ter so vsaj doslej prevladali na največjih ozemljih, pa so menili, da je treba najprej vse nacionalizirati, t. j. podržaviti, kajti samo na ta način bo uresničena popolna enakopravnost in enakost.
Med temi so bili komunisti moskovske šole. Štirideset let njihove prakse pa dokazuje, da sc se temeljito zmotili. Nezadovoljstvo v satelitskih državah, periodični izruzi nezadovoljstva v sami Sovjetski zvezi, posebno pa kričeči primeri delavskih uporov v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem, in krona vsega, splošni u-por na Madžarskem so to pokazali vsemu svetu. Ze nakaj let pred tem pa je t<o uvidel Tito, in takrat je začel jugoslovanski poskus delavskega samoupravljanja.
Rekli sme »poskus«. Izraz je upravičen, kajti vse, kar je Tito leta 1950 s svojim govorom v Narodni skupšdini spovedoval, reforme, ki- jih je nato idejno obdeloval Milovan Djilas, zakonske o-snutke izdelal Edvard Kardelj, organizacijsko pa v začetku izpeljal Boris Kidrič, je doživljalo neprestane izpremembe, in to včasih celo precej temeljite. Tudi se-daj napovedujejo razna< predrugačenja. Ustroj torej še ni dobil svaje stalne oblike, iz enega poskusa prehajajo v druge-ga. Za druge narode, ki prav tako iščejo boljše načine socialne ureditve svoje družbe, je seveda takšno eksperimentiranje zanimivo, saj opazujejo, kako se na tuji koži obnese eno ali drugo in si s tem lahko prihrumijo marsikatero težavo in polomije. Odtod tudi takšno zanimanje.
Kakšni pai so konkre'tmi rezultati jugoslovanskega delarvskega samoupravljanja, formalne izročitve tovarn v upravo (ne v last!) delavskim kolektivom? Ze samo večno spreminjanje ustroja kaže, da ne-geslom, ki so jih razglašali na prvem kongresu delavskih svetov Jugoslavije, kaj ni v redu. Vkljub bleščečim izjavam in drži, da avtorji in zagovorniki jugoslovanskega ustroja delavskega samcru.prav-Ijrmja. še do danes niso našli take organizacijske oblike, ki bi zagotovila zdravo gospodarjenje v podjetjih in delavčevo zanimanje za čim večji delovni učinek.
To priznavajo tako rekoč brez izjeme vsi jugoslovanski gospodarski strokovnjaki. Samo politiki se radi zaletijo v pretiranem hvaljenju tega, kar je bilo doslej u-stvarjenega in doseženega. Kako pa naj bo delavec vendatr interesiran na čim gospodarnejšem poslovanju tovarne, v kateri dela, na čim boljšem izkoriščanju surovin in pogonske energije, na čim večjem učinku svojega lastnega dela, če pa dobi — vkljub temu, da pravijo, da je tovarna njegova — poleg skromne plače (povprečje je okrog 8.000 din), na reu-čum dobička na plačo, kvečjemu še okrog 5-odstotni dodatek. Za teh 5 odstotkov se mu pa res ne izplača mučiti se. Poleg tega vidi delavec, da je vkljub formalni spiv-membi ustroja ostalo dejansko vse pri starem. Delo vodi v vseh podrobnostih partija. Noben sklep, ki ni po volji njenemu vodstvu, ne more prodreti. To je izkusil tudi sam ideolog novega ustroja, Milovan Djilas, ki je hotel prodreti v njegovem razvijanju do konca. Mislil je, da gospodarski demokraciji, kakršna naj bi z delavskim samoupravljanjem bila u-vedenai v tavahine, odgovarja tudi politična demokracija. To je pravica gospodarske kritike in pobude delavskih svetov, pravica kritike in pobude različnih političnih skupin, za katere na:j bi ne bilo nujno, da soglašajo z vsakokratno vodilno partijsko kritiko. To ga je končno pripeljalo v zapor, kakor bi najbrž pripeljalo v zapor, vsakogar, ki bi skušal izpeljati delaivsko samoupravljanje tudi v resnici do tistih oblik, kakršne bi odgovarjale duhu zakonov, na katerih naj to samoupravljanjet temelji.
Tega seveda tujina ne ve. Delegati prihajajo v Jugoslavijo, ne poznajo jezika, ne čitajo jugmlovaniskih listov, še manj lahko odkrito se razgovarrjatjo z ljudmi. Poslušajo samo izjave vladnih delegatov, predstavnikov oblasti, berejo zanje porejene brošure in knjižeče ter si ustvar-(Nadaljevan j e na 4. -strani)
Razorožitvena pogajanja
V Londonu razpravljajo - Atomska orožja napredujejo
V	.torek je bila v Londonu 'nova seja pododbora Združenih narodov za razorožitev. Osnove sporazuma, o katerem razpravljajo, so prekinitev atomskih poskusov, določitev področij za letalsko nadzor ■rovanje in zmanjšanje števila oboroženih sil. Glede prenehanja atomskih poskusov ima londonska konferenca, pred .seboj dva predloga: Američani predlagajo, desetmesečno prekinitev, Sovjeti pa. dve do triletno prekinitev poskusov z atomskim ra zsiti elit vami. Poleg tega je .treba, določiti .tudi poskusno področje za letalsko nadzorovanje. Sovjeti skušajo seveda tu odtegniti nadzorstvu čim večji del svojega ozemlja. Američani se pa trudijo, da .bi si (bila zadevna, ozemlja strateško, gospodarsko in politično čimbolj enakovredna. Zmanjšanje števila oboroženih sil 'bi bilo postopno.
Ker so mnoge evropske države svoje-časno močno izamerile Američanom, odnosno njihovemu delegatu na iteij konferenci, Stasse.nu, da je o svojem razoroži-tvenem predlogu, zelo temeljito obvestil šefa sovjetske delegacije, kateremu je izročil 38 strani obsegajočo spomenico o .navodilih in željah svoje vlade, medtem ko je zahodnjake in svoje zaveznike v Atlantskem svetu obvestil samo o načelih tega predloga, .so zdaj zamujeno nadoknadili. Zahodni odposlanci na zasedanju raizorožitvenega pododbora v Londonu iso 'bli preteklo soboto, v (Parizu, 'kjer .so članom stalnega Atlantskega sveta poročali o poteku londonskih pogajanj. Ameriški zastopnik je orisal položaj, da ibi vlade petnajstih atlantskih držav bile .poučene o poteku pogajanj in da ibi lahko zavzele svoje stališče. (Zahodni zastopniki na londonskih pogajanjih ,za razorožitev 'bodo podpisali morebitni sporazum
samo v kolikor ga -bodo atlantske .zavetnice odobrile. S tem je torej odpravljen sum, da 'bi se Američani znali sami in, na svojo roko .zmeniti s Sovjetsko zvezo.
V	ostalem .takšen enostranski sporazum Evropi tudi ne tod, mogel prinesti miru in varnosti ter ta,, porazno vplival. Američani se tega dobro zavedajo in so bile zadevne evropske bojazni .najbrž pretirane. Imele so pa to dobro posledico, da je prišlo do .razčiščenja in izmenjave misli.
Atomsko orožje tudi na Koreji
■Medtem ko vlada v Londonu prepričanje, da je začetek razorožitve pred durmi, pa na drugi strani prisostvujemo neprestanemu izpopolnjevanju oborožitve obeh glavnih velesil, Sovjetske zveze in Združenih držav, kakor tudi obojestranski. mašiltvi lukenj im utrjevanju obrambe na točkah, .kjer ena ali druga mislita, da ibi -znali izbruhniti novi zaple.t-■ljajii. Tako Sovjetska zveza nadaljuje a dobavami orožja arabskim državam, E-igiptu je odstopila, tri podmornice, njene vojne ladje so plule skozi Gibraltar in Sueški prekop. Posebno to zadnje je d,c^ godek zgodovinske važnosti., saj hočq Sovjetska zveza s -tem pokazati, da je postala svetovna- pomorska sila.
Na drugi strani pa tudi svobodni svett ne spi. 'Ker se Severni Korejci niso držali določil premirja ter so močno povečali število čet v Severni Koreji, kakor /tudi- oborožitev teh čet, posebno letalstvo, so zahodni' predstavniki v tamkajšnji 'komisiji za premirje izjavili, da se- -tudi sile (Združenih narodov in države, ki te šile podpirajo, ne morejo več držati določil premirja, ki prepovedujejo dovoz '.novega orožja na Korejo. Brez učinkovite obrambe Južne Koreje bi bil namreč mir
NOVA POLITIČNA KREMELJSKA BOMBA SE JE RAZTRESKALA
Izgnani iz CK sovjetske partije
Molotov, Malenkov, Kaganovič in Šepilov
.Sele štiri dni po izvršeni odstranitvi Molotova, Malenkova in Kaganoviča iz partijskega predsedstva je Kremelj objavil najnovejše izide oblastniškega ko-molčenja, na vrhovih Sovjetije. Vse tri izobčence je CK partije oiznačil kot pro-tipartijske opozicionalce, ki so delovali, proti sklepom XX. 'kongresa partije. Obsodbe vsakega, izmed treh izobčencev so obširne in podrobne. Zlasti .za: Malenkova navaja obtožnica vrsto notranje- tar zunanjepolitičnih grehov. Na)inižjo kazen je prejel Sepilov.
'Po vsem svetu je nova kremeljska 'bomba povzročila izredno presenečenje. Posebno so ostale brez sape komunistične pantije po vsem svetu. iZ Moskvo so bile v.se vezi pretrgane:...
Po likvidaciji Berje je sedanja čistka na vrhovih Sovjetije najpomembnejša.. (Posledice te čistke so zaenkrat še nepregledne, gotovo pa je, da bodo odločujoče, vplivale na 'usmeritev bodoče sovjetske politike.
, TITO V AMERIŠKI TELEVIZIJI
Zmaga komunizma v svetu
je cilj jugosiov. in souietshe politike
Točno mesec dni zatem, ko se je s 'posredovanjem ameriške televizijske družbe »Columbia Broadcaisting« predstavil ,glavni -sovjetski akter, Niki,ta Hruščev, ameriški javnosti na televizijskih zaslonkah, je stopil pred ameriško televizijsko javnost njegov tekmej maršal Tito. Sovjetski propaiga.ndi.sti so si od smehljajočega Niki.ta mnogo obetali, saj so pri njih propagandne tirade .glavna .zaposlitev. Radovednost je bila pri Američanih spočetka kar precejšnja. Ko pa so to (zadovoljil L, je vse skopnelo.
Do danes ni v Združenih državah niti sledu za kakimi pacifističnimi ali pro-sovjetskimf valovanji. Nasprotno. Ameriški tisk komaj še omenja Hruščevo »kramljanje«. Zadnje morebitne ameriške smehljaje pa je temeljito izbrisalo poročilo 'OZN o madžarski tragediji, pri kateri je Hruščev igral prvo violino.
Bred nekaj dnevi: pa je Wasbington prešel v .protiofenzivo in predložil Sovjetom načrt o medsebojni izmenjavi necenzuriranih radijskih in televizijskih prenosih. 'Pri tem gire -za nekaj, popolinor ma novega. Dulles je osvežil ameriški predlog .n® ženevski konferenci iz leta 1955. Do 'današnjega dne pa še niso pričakali sovjetskega odgovora, Zelo je tudi dvomljivo, da bi se Kremelj spuščal v take za Sovjete 'hudo nevarne izmenjave.
To stanje pa ameriške družbe »Columbia 'Broadcaisting« ni oviralo in je Hruščev eksperiment ponovila, z jugoslovan-
skim diktatorjem, .maršalom Titom. Tito je seveda priložnost zagrabil z obema rokama, saj smo v dobi modnih revij, ki so njemu tako pr.i srcu.
Tito je zopet enkrat odkrito in -bistro povedal Američanom, 'da imata, njegov in moskovski režim v osnovi eden in isti cilj, to je zmago im uvedbo komunizma, v vsem svetu.. Svojo trditev j£ nekajkrat ponovil, v intervjuju, ki ga je na Brionih dovolil nekemu dopisniku Kolumbijske radijske družbe za njene televizijske oddaje.
Sploh je Tito močno brenkal na iste strune, na katere igra. že del j časa sovjetska diplomacija. Tako je poudarjal, da bi v svetu morali izvajati načelo koeksistence, priznal pa. je, da se je položaj na Srednjem vzhodu v primerjavi s stanjem pred dvema' letoma močno poslabšal. Potegnil je naj dan tudi svojo solidarnost z Mao Tse-<tungom, s katerim- se strinja v trditvi, da. -se 'tudi v komunistični državi lahko pojavijo nasprotja, med naziranji voditeljev in ljudstva. Seveda se ni spustil v razglabljanja, kako je s tem v Jugoslaviji.
(Na vprašanje, kakšne so -razlike med komunizmom, kakor si .ga zamišljajo v Sovjetski zvezi in med onim v Jugoslaviji, je 'Tito odgovoril, da razlike nedvomno so, vendar niso .velike. 'Glede Madžarske ni mogel .zanikati, da je bilo stališče Jugoslavije dvolično. Jugoslovansko zadržanje ie opravičeval z bojaiziniijo, da .so se Jugoslovani bali, da bi madžarska revolucija znala predstavljati nevarnost iza novo svetovno vojno. Kadar je vi vladi je priznal, da lahko bolj, ali, manj račun^ .na podporo ljudstva to delavcev. Glavnega strahu, in ta ni bil tako (neumesten, da bi za Madžari — v primeru uspeha — dvignili' glave tudi Jugoslovani, seveda Tito ni omenil.
Splošen vtis je. bil, da se je Tito zelo bal, da ne bi med intervjujem fetistil kaj takega, :ka.r ne .bi ugajalo Sovjetski zve-izi. Da ie s svojim poudarjanjem zvestobe komunizmu in istovetnosti končnega cilja .svoje in sovjetske politike močno prizadel Američane, pa najbrž zanj ni tako važno, kajti »Američani so daleč, Sovjeti so pa blizu«.
V	nasprotju z Dul lesom, ki ješ izjavil, da se bo komunistična vladavina na, Kitajskem sama zrušila, je Tito dopovedal Američanom, da- se 'bo socializem na Kitajskem obdržal.
Ameriški komentatorji nadalje omenjajo, da so bile posebno Titove izjave glede Ste-pinca nezadovoljive. Tito mi mogel reči drugega, kot da so Stepinca pač obsodila jugoslovanska sodišča in iza.to je treba njihovo razsodbo spoštovati. Kardinala so ,sicer izpustili iz ječe, toda ffl-e dovolijo mu, da bi prevzel posle vo-
ditelja katoliške Cerkve .v drža.vi. Tudi omenjena svoboda je omejena na kardinalovo rojstno vas, kjer mora živeti pod stalnim nadzorstvom.
»New York Times« pravi, da je Tito v splošnem obilno odgovoril na vsa, postavljena vprašanja. Vendar je velika škoda, da mu ni -bilo postavljeno vprašanje, na katerega bi bil njegov .odgovor še posebno zanimiv. Vprašati- bi ga, morali, zakaji drži vendar še vedno v zaporu- Milovana Djilasa, ki je nesporen komunist in je zagrešil samo to, da se je .zavzel za večjo demokracijo v Jugoslaviji. Menimo pa, da si je Tito že vnaprej dogovoril, da mu tega vprašanja ne smejo -postaviti'. Je že vedel -zakaj.
(Par -stavkov svojega intervjuja je Tito povedal v močno polomljeni angleščini
Ameriški primer tudi Angležem me dovoljuje spanja. V torek 2. t. m. je nastopil v televizijski angleški- oddaji najmlajši diktator, polkovnik Naser.
Vse to so usluge .Zahoda, ki naj bi služile zmanjšanju napetosti- v svetu, od katerih pa nihče ne ve, ali bo tem uslugam kdaj sledila protiusluga.
Zakon za sloiensirc Sole
pred senatom
Jz Rima poročajo, da je bil senatu predložen osnutek .zakona, za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem.
Zakonski osnutek predvideva obvezno poučevanje italijanščine na slovenskih išolah in urejuje pri. šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici- posebni seznam za. stalne šolnike. 'Podrobnosti osnutka, še niso znane.
Madžarske begunce v Avstriji je prevzel avstrijski Rdeči hriž
(Preteklo nedeljo je mednarodni Rdeči križ zaklučil svojo neposredno skrb .zia 'madžarske .begunce v Avstriji. Zadnjih
13.000 madžarskih beguncev ki še živijo v tamkajšnjih taboriščih Rdečega križa-, je izročil V oskrbo avstrijskemu Rdečemu križu. Upravi avstrijskega 'Rdečega križa je istočasno izročil potrebna denarna sredstva in deloma tudi živila ,za. preskrbo teh beguncev do konca septembra.
Delo, ki ga je za madžarske begunce ■opravil Mednarodni Rdeči križ, je veliko. 'Po zadušeni oktobrski vstaji je pobegnilo iz -Madžarske 171.357 Madžarov. Od teh jih je večina .našla streho in hrano v taboriščih Rdečega križa, v katerih je bi!o včasih tudi do 35.000 oseb. Nad
140.000 Madžarov je doslej že lahko odšlo v tujino, kjer si urejajo novo življenje. V Avstriji jih je še okrog 30.000. Za te je seveda položaj najbolj težak.
v tistem delu sveta očitno' ogrožen. Tako bodo zdaj južnofcorejske oborožene sile lahko dobile novo opremo, predvsem pa bo izmenjana, in izpopolnjena oborožitev sil Združenih narodov, ki se še vedno zadržujejo v Koreji. Ameriške čete, ki tvorijo glavnino teh sil, se bodo začele uriti tudi v uporabi atomskega orožja. Dobavo tega orožja tamkajšnjim silam OZN je napovedal general Decker, novi poveljnik sil OZN na Koreji.
Atomske podmornice izdelujejo tako rekoč že na tekočem -traku. Ameriška mornarica je sporočila, da bodo vsakih šest mesecev spustili v morje po eno a-tomsko podmornico. Proti koncu letošnjega leta bodo splovili atomsko podmornico »Lomgbeaich«. Američani nadalje u-.pajo, da bodo do konca, -leta 1960 že ime-
li	prvo križarko na atomski pogon, ki 'bo obenem opremljena, z vodenimi izstrelki. 'Ddbro napredujejo tudi 'dela za prvo a-tomsko letalonosilko, ki .bo imela osem jedrnih reaktorjev.
iPoložaj ie res protisloven: na eni strar ni pogajanja za razorožitev, na- drugi si pa atomsko orože in naprave vkljub vsem protestom vedno odločneje utirajo pot v razne rodove modernih armad. In če dobro premislimo, tudi drugače ne- more biti, vsa.j dokler ni gotovo in dokazano, da razne miroljubne izjave, razorožit veni predlogi in pogodbe niso samo skupki lepih in vi-sokodonečih besed.
Likvidacija KPT
Tržaški komunisti sa po že vnaprej dekret ir ainih načrtih in -odločitvah likvidirali KPT in se .priključili kot tržaška federacija KPI. Glavni govornik- na 'kongresu, rag. Vi-Uorio Vidali, je na dolgo in široko stresal svoje znanje o atomski e-.nergi ji in obsodil ves Zahod' -zaradi poizkusov z atomskimi bombami. Seveda se sovjetskih bomb ni dotaknil im. niti ni 'ponavljal Hruščevih lin B.ulganinoviih groženj. Z vsemi napori je tovarišem .na novo pogreval čudeže »Ljudske fronte«, se zavzemal za demokracijo in svobodo ma naših tleh, zato pa poveličeval učinkovitosti sovjetskih tankov proti madžarskemu delavstvu, in dijakom.
Ko je bila napovedana debata o njegovem referatu, so jo opravili pri zaprtih vratih. Glasovali pa so. z dviganjem rok, .da so imeli poglavarji pred očmi slehernega .glasovalca. Nato so izdali u1-raidino poročilo o sestavi »federalnega komiteja«, ki šteje sedaj 35 članov. Petnajst članov šteje »federalna, nadzorstvena komisija«, pet pa, je revizorjev. Sestava ko-mitašev ie skoraj nespremenjena.. Erneste Radich tudi v .pomnoženem komiteju ni več našel mesta.
Zanimivo je morda samo še to, da. je največ preferenc prejel- Arturo Calabria. Poglavar, Vititorio Vidali, pa: je šele ma petnajstem mestu. Mario Destradi, ki je bil predlagatelj »anšlusa«, je prejel komaj 33. preferenčno mesto. V ostalem pa je vodstvo s svojimi agit-propovci poskrbelo, da je potekalo vse po željah oziroma ukazih 'Rima.
Britanski zunanji minister
bo obiskal Jugoslavijo
V	Londonu in Beogradu so sporočili, da bo -britanski zunanji minister >Selwyn Lloyd prve dni septembra, obiskal Jugoslavijo. Obisk .bo trajal štiri dni. Britanski zunanji minister 'bo, z jugoslovanskimi državniki, posebno s Titom, razgo-varjal o 'britansko-jugoslovanskih odmo-šajih, pa tudi o splošnih evropskih ta| svetovnih vprašanjih, s posebnim ozirom na 'Sovjetsko zvezo, ki se zopet itrudi, da bi spravila Tita. v svoj krog.
Protikomunizem na Hitajshem
'Iz Hongkonga prihajajo poročila o obširnem delovanju protikomunistov. Celo v sami. prestolnici, v Pekingu, so protikomunistična gibanja izredno aktivna, Tako poroča celo komunistični list .»Nova Kitajska«, da so 20. junija- neznanci' -postavili 'bombo v stanovanje komunističnega tajnika Cu Cenga. (Po eksploziji .se .je (zbralo ;na ulici večje število dijakov. Padali so vzkliki: »Pobijte komuniste!«
Tudi radio 'Peking je objavil, da so v iNainkingu in x pokrajini Fukieng odkrili protirevolucionarno organizacijo. Tudi številna druga .poročila navajajo, da so v mnogih mestih izbruhnile protikomunistične demonstracije.
Svetovni kongres Svobodnih sindikatov
V	dneh cd 5. do 14. julija bo v Tunisu svetovni kongres Svobodnih sindikatov, Svobodni sindikalisti, ki predstavljajo 55 milijonov delavcev iz 80 držav, bodo na tem svojem sestanku razpravljali o raznih delavskih vprašanjih, pa. tudi o kolonializmu! ter o možnosti razvoja gospodarsko zaostalih dežel. Kakor je znano so v sveto vino zvezo svobodnih sindikatov včlanjeni nekomunistični in mefašistični sindikati.
VESTI z GORIŠKEGA
Poslanske volitve in Slovenci
Kakor beremo v »Demokraciji«, se naši bratje in somišljeniki na Tržaškem skrhno in zaskrbljeno bavijo z vprašanjem državnozborskih volitev, ki se bodo vmšile prihodnje 'leto, v zvezi z zastopstvom Slovencev v poslanski zbornici, k: ga ipo obstoječem volilnem zakonu ni moči doseči.
Goriški Slovenci smo se s tem vprašanjem bavili že dvakrat: teta 1948 in leta
1953.	Ze aprila leta 1948, nekaj mesecev po zopetnem prevzemu aktivne oblasti na tem ozemlju s strani Italije smo demokratični Slovenci, na Goriškem občutili pomanjkljivost zakona.' in položaj neza^ ščiltenih državljanov v vsakem oziru in ne samo glede parlamentarnega .zastopstva. Takrat smo stali pred dejstvom ter ko imenovane »Ljudske fronte«, to je povezanih komunistov ir, njihovih zaveznikov in pomočnikov, ki so grozili z nevarnostjo, da prevzamejo oblast im nam vzamejo sleherno možnost svo,bednega življenja.
Titovci so se urezali
Titovci so .se osorno povezali z italijanskimi komunisti in prepevali zmago .svojemu kandidatu že pred izidom volitev, češ da so jim izvolitev slehernega kandidata italijanski komunisti zagotovili, ker da mu bodo dali preferenčne glasove.
Demokratični nekomunistični Slovenci smo budno opozarjali naše volivce na komunistično nevarnost. V ostalem pa nismo zavzeli stališča za to ali ono stranko. Naši- yolivci so nas opozarjali na važnost volilnega boja ne .glede na možnosti uspeha ali ne. .Zatrjevali so, da bi. bili morali predložiti svojega lastnega kandidata vsaj zaito, da strnemo naše volivce in preštejemo lastne glasove, namesto da bi jih štele druge stranke.
Teda volivci niso poznali tehničnih težkoč pri postavljanju kandidatov in niso računali z morebitnim malodušjem, ki navadno človeka .zajame po neuspehu.
Tisto malodušje so morali preživljati naši titovci, potem ko so j.ih italijanski komunisti .spravili na led iin onemogočili izvolitev njihovega slovenskega komunističnega kandidata.
Pravijo, da bodo prihodnje leto komunisti na Tržaškem kandidirali slovenskega kandidata. Pri tem se slovenskim narodno zavednim demokratom nudita dvg pomisleka: da komunist ni narodno 'zanesljiva oseba, ker narodnosti komunisti ne poznajo in z njo le .barantajo na vse mogoče načine, od priložnosti do priložnosti, in jo za kako njim koristno proti-uslugo takoj prodajo in izdajo. Drugič, da ni rečeno, da ne bo slovenski komunistični kandidat na Tržaškem prav tako predstavljal .navadno lutko v rokah italijanskih komunistov, kakor že na Goriškem aprila 1948.
Goriške izkušnje
'Tržačani ,se y »Demokraciji« hudujejo, ker jim vlada .ni dala možnosti izvolitve .svojega lastnega' slovenskega kandidata. Tako hudovanje smo mi goriški .slovenski demokrati že preživljali. Poslali smo na pristojno mesto v Rim izrecno 'zahtevo, naj se nam omogoči izvolitev slovenskega .poslanca. Pa nismo bili .uslišani, kakor nismo bili uslišani v .drugih naših zahtevah, ki se tičejo naše zaščite, .uživanja in spoštovanja, človečanskih pravic.
Za državne volitve, ki so se vršile junija 1953, smo pozvali naše volivce, naj oddajo belo glasovnico iz protesta, ker
niso mogli voliti svojega lastnega kandidata.
Kurija ,je napravila med našimi volivci zmedo in dosegla, da jih je dober del glasoval .za demoikrščane, češ da gre .za komunistično nevarnost.
.Prihodnje leto bo .ta ali ona kurija, .zopet opozarjala na. komunistično nevarnost, da le ulovi nekaj slovenskih glasov. Nobena kurija pa. ne dvigne glasu proti 'demokristjenom, ki' .nočejo in nočejo slovenskih državljanov v njihovih pravicah zaščititi, pa čeprav jim taka zaščita pri-tiče ,ne samo po državnem, ampak tudi po .božjem zakonu.
'Narodno zavednim slovenskim demokratom nt' bo verjetno kazalo drugače, kot je že kazalo junija 1953: oddati bele glasovnice!
Lahko bi imeli lastnega poslanca
Ne pretiravamo! 'Sami vemo, da nas ni morje... Zavedamo se, da nas raznarodujejo v Videmski .provnci neprenehoma od leta 1866, na Goriškem in Tržaškem od eta 1918 do zadnje vojne. Od leta 1947 do .danes pa. nas zapostavljajo, čeravno veleva 6. člen ustave, de nas je država dolžna zaščititi. Zaščita pa nam pri.tiče tudi na podlagi drugega, tretjega in petega člena ustave.
Kljub temu mirne vesti lahko trdimo, da nas je na Tržaškem, Goriškem ,in v Videmski provinci številčno še vedno toliko, da ,si lahko izvolimo svojega lastnega poslanca prav po .določilih obtsoje-, čega zakona, če bi ta. zakon ibil v določilih za .postavljanje kandidatov manj strog in bolj uvideven z ozirom na .naše specifične manjšinske okoliščine in potrebe.
Jasno ,je na primer, da mi ne moremo postavljati kandidatov v treh različnih volilnih okrožjih, in drugo!...
»Messaggero Veneto«, ki .rad polemizira z mašim prizadevanjem za dosego poslanskega mesta, meni, da nismo .dovolj italijansko opredeljeni, ko.t so — pravi on — Albanci, Grki in druge ituje narodnosti v južni Italiji, katerih da 'Italija ne preganja, in jim dovoljuje prosto rabo njihovega jezika, .seveda le v krogu njihovih družim in ne tudi v javnih uradih.
Hvala lepa' za take nasvete! Od.govori,-mo takoj in .točno: Slovenci smo <tu avtohtono prebivalstvo. Od nas ima država pravico zahtevati samo to, da smo lojalni državljani, ne pa. tudi, da. se moramo v javnosti svoji, narodnosti odpovedati.
Da bi nam vlada utegnila nuditi možnost izvolitve lastnega poslanca, ne verjamemo, ker nam niti drugih človečanskih, še bolj utemeljenih pravic ne priznava in spoštuje.
Gre za uzakonitev naših šol in za zaščitni zakon. Zdaj se ob priliki .sestave deželnega statuta nudi zadnja' priložnost, da vlada pokaže svojo dobro voljo. Ce še zdaj, pri tej' priliki ne dosežemo zaščitnega .zakona., potem nem ne. bo preosta-jalo drugače, kot da se napotimo na u-stavno sodišče.
Za prihodnje volitve ..se bomo morali tržaški in goriški slovenski demofcratje pogovoriti in ukreniti tako, da se .ne bodo niti demokristjani niti kake druge stranke okoriščale, z glasovi slovenskih volivcev.
Skupina goriških Slovencev
S seje občinskega sveta
Najprej vodo, potem druge stroške I
V petek 28. .t. m. se je vršila seja go-riškega občinskega sveta, katere so se u-deležili tudi vsi trije naši svetovalci. Na dnevnem redu sta med drugim bili tudi .točka za nakup violine, ki da. jo je napravil Goričan Antonio Pedli.zon (1759-1850) in predstavlja zgodovinsko posebnost in umetnino. Kupili pa bi jo za 280.000 lir, im še točka za objavo osemletnega poslovanja občinske uprave, kar pa bi stalo
1,500.000	lir. Z ozirom na nujno potrebo vode, ki jo imajo družine ulice 'degli Sco-gli, je dr. Sfiligoj, s. pristankom svoje skupine, predlagal, naj. bi se ti dve .točki zae.nka.rt odložili in 1,780.000 lir pa raje .porabili za .napeljavo vode v ulico, degli Soogli ter takoj pričeli s tem delom.
Tudi predstavnik .socialdemokratov, prof. SuccaUi, se je izjavil 'za- ta. predlog in za njim še demokristjan,ski svetovalec g. Agati. Toda. župan in z njim še nekateri demclkristjanski .svetovalci so z vso vnemo prepričevali svetovalce o velikem pomenu1 nakupa, violine ir objave osemletnega delovanja občinske uprave. Končno se je oglasil še komunistični svetovalec Batti in ,s.e izrekel zai nakup violine in .odobritev tudi druge točke.
V zadevi violine so glasovali, proti štirje svetovalci in trije so se glasovanja vzdržali, med terni demokristjan g. Agati. V zadevi publikacije pa, je bilo proti sedem glasov, dva 'Svetovalca sta se pa glasovanja vzdržala.
Tako so gospodje, ki trdijo, da ni denarja za vodo prebivalcem, ki je še nimajo, vendar .našli 1,780.000 lir .za nakup violine in za objavo osemletnega uprav-
Zolijeva vlada in slučaj Sturzo
Zolijeva vlada mi prejela nezaupnice niti v poslanski .zbornici niti v senatu! Vse je ostalo pri starem.
'Precej .prahu je zbudil primer senatorja Don 'Storža, ki je nastopiL neposredno proti predsedniku republike in mu. očital nekako vmešavanje v vladne in ministrske privilegije, ki mu jih ustava ne dovoljuje. Senator Don Sturzo je, dejal tudi, da se- govori o nekem vmešavanju osebja iz okolice predsednika, 'republike v vladne posle in ukrepe, na, odločitev katerih da bi rade vplivale.
Nennijevi socialisti in komunisti, so zagnali močan krik proiti Don .Sturzu ter mu očitali, da se krivično .zaganja proti predsedniku republike im krši ustavo, ker bi rad, kot pristen klerikalec, uničil pridobitve odpora proti fašizmu in nemškemu okupatorju.
'Drugi, zlasti demokristjani, so skušali dokazati, da ,se je Don Sturzo poslužiil svoje pravice, ki mu jo demokracija in-pravilnik senatne zbornice dajata, ko je pokazal na vprašanje, ki 'ga je treba, rešiti. Vendar so tudi demokristjani in drugi očitali Don Sturzu, da- je presegel mejo dostojnosti, in ga svarili, naj me razodeva in očita prekrškov, za fctere ini gotov, da so se dogodili.
Vlada pa je na seji v torek 2. julija zadevo temeljito pretresala in ugotovila., da je predsednik republike ravnal .ustavno pravilno, ko je odstop vlade zavrnij i.n jo povabil, naj se predstavi zbornicama ter ju prosi, da sme začeti z izvrševanjem napovedanega programa.
iNA (NJIVI — Lahko še sadimo fižol za prodajo v stročju ali za lastno rabo. Priporočljive vrste so »Marconi«, »Di Viigevano« in mogoče še katera druga vrsta. Vsa ,ta semena dobimo v Kmetijskih konzorcijih ali pri tvrdki Vinoagraria v Gorici. Žemljo, v katero bomo sadili ta fižol, moramo globoko in dobro obdelati. To bo znatno pripomoglo rastlini, da .bo dobro uspevala tudi v slučaju suše. 'Dodali bomo še nekaj, gnojil, in sicer najraje umetno .gnojilo ‘PKN v količini. 50 -60 kg na 1.000 kvadr. metrov. Kdor bo o-,pazil, da mu fižol slabo raste in je bele .barve, ta mu .bo dodal še 10 - 15 kg čilskega solitra na 1.000 tov. metrov površine, in ito pri okopavanju. Čilski soliter namreč vsebuje dušik, kateri pospešuje raščo in napravi itemno-zele.no listje.
■Presajamo .tudi .zelje (kapus). Pri saditvi moramo posebno paziti na razdaljo med eno rastlino in drugo, katera naj bo 50 cm.
Deteljišče:	.mnoga detel jišča napada
predeniea ali po domače kaniker. To škodljivo .rastlino prenesemo v zemljo, navadno ko .sejemo deteljo samo, v kateri se nahaja tudi .seme predenice. Prenašajo jo pa lahko od njive do njive tudi ptice in veter. Torej predvsem 'bomo pazili, da 'bomo sejali, čisto deteljino .seme, katero dobimo samo pri pri,znanih tvrdkah. Ce pa predeniea. že zraste, bomo okužena, mesta, pokosili, dobro pograbili iin predenico sežgali. Pravilno je še nato ta pokošena mesta poškropiti ,z »An-ticuscuita eaffaro«. Ker na takih mestih n.e bo več rastla detelja, jo naslednje le-
to pomladi zopet posejemo, potem ko smo mesto prekopali.
,NA VRTU — Da .bomo dobili čimveč sadeža ,pri plezajočih bučah in pri kumarah, .se .bomo ravnali na ta-le način: buče preščipnemo nad četrtim listom, kumare pa nad drugim listom. Iz 'takih pre-ščipljenih poganjkov 'bo,do .zrastli stranski poganjki. Medtem ko jih pri bučah pustimo, da .rastejo po volj.i, jih pri. kumarah zopet preščipnemo, in sicer nad šestim in ne več .nad drugim 'kako, prej. Grmičeve buče pa sploh ne preščipava-mo.
Paradižniki ali pomidori: odstranimo spodnje .zalistnike. To so i.z .stebla rastoči poganjki, ki ne rodijo sadeža.. Tudi paradižniki spadajo med .rastline, katere rada napada peronospora in krompirjev hrošč. Proti obema bomo škropili rastline z brozgo modre galice in apna v 1-odsto.tni količini, kateri .dodamo še 200 gr »Gesa-rol 50« na 100 litrov vode. Namesto modre galice lahko .uporabljamo prah »Caf-faro« v količini 1,5 odstotka na 100 litrov vode ali pa »Aispar« v količini 250 gr :na 100 litrov vode, .seveda obe ti zadnji sredstvi brez apna.
V	.SADOVNJAKU — Ce hočeš pridelati lepo barvane breskve, boš moral drev prečistiti .tako, da pride sad izpostavljen sončnim žarkom. Dovolj bo, da .tako delo opraviš le par dni pred zoritvijo, ker v to svirho zadostuje 'le en dan lepega .sonca. Lepo barvo pospešuje tudi ižveplainje .sadu s čistim žveplom (ne .bakrenim)'.
V	oziru Don Stu.rzov.ih očitkov pa je vlada ugotovila, da ni opazila 'nobenega neupravičenega vmešavanja. To pomeni, da so očtki senatorja Don .Sturza .na, račun predsednika republike neutemeljeni!
'Nennijevi socialisti so nastopili' proti Don Sturzu, ke.r menijo, da ima. on prste vmes pri napadu vatikanskega glasila »Osseirvatore Romano« proti njim s prepovedjo demokristjanom .sestaviti vlado iz njimi, dokler se ne očitno in brezpogojno ločijo od komunistov.
Nennijevi socialisti pa bi izdaj želeli, in predlagajo, da bi prišel na vrsto najprej zakon o kmetijskih pogodbah, ker računajo, da iga bodo izglasovli skupaj z demokristjani in s 'tem s svojimi .socialističnimi glasovi nekako kvalificirali 'Zoli-jevo vlado na levo. Do .sedaj velja, kot. da .so jo kvalificirali fašisti in monarhisti. Boj1 se zidaj ibije okoli te, zadnje zadeve.
Dugoslovanslii konzul je vabi L
V torek 25. junija je bil v Trstu na velesejmu »jugoslovanski dan«, in konzul g. Mitja Vošnjak je ,za to priložnost povabil na sprejem razne goste italijanske in slovenske narodnosti: predstavnike oblasti, .zasebnike, zastopnike strank, izvoljene predstavnike ljudstva itd. 'Iz poročila', ki .smo ga v listih brali, izhaja, da so bili .povabljeni tudi slovenski župani in občinski .ter pokrajinski .svetovalci.
V resnici pa je g. konzul Mitja Vo.š-njak povabil z .Goriške izmed slovenskih nekomunistov samo .g. župana iiz Stever-jana. Naših demokratičnih izvoljenih predstavnikov ljudstva, predstavnikov strank to organizacij pa ni povabil, medtem .ko je povabil, tako so .nam .povedali, italijanske komunistične osebnosti 'in 'druge izvoljene predstavnike, ljudstva., organizacij in oblasti.
Saj .se ne vsiljujemo, ker vemo, da komunisti 'poznajo kot Slovence samo Slovence, ki so .komunisti. 'Dolžni pa .smo dejstvo .zabeležiti za našo javnost, da bo vedela, kje je resnica, doma!
Vodstvo SOZ pri pretehta
.Pretekli četrtek 27. t. m. so se predstavili novemu ,goričkemu prefektu predstavniki vodstva Slovenske demokratske zveze.	i
Ob .tej priložnosti so predstavniki vodstva SDZ najprej prosili g. prefekta, naj bi pomagal doberdobskim kmetom v zadevi odvzema zemljišča s .strani vojaške oblasti. Zemljišče je nujno potrebno našim kmetom za pašo živine.
Gospod prefekt je obljubi, da se .bo za 'zadevo sicer .zanimal, da pa me more zagotoviti uspeha,
Nato so člani vodstva SDZ prikazali g. prefektu vzroke nastanka SDiZ, nje program in cilje. V .zvezi s tem so prosili g. prefekta, naj sporoči vladi, v Rimu, da goriški Slovenci čakamo na šolski .zakon in ,na .zaščitni zakon po 6. členu ustave.
VODA
Italijanska in jugoslovanska komisija., ki se pogajata zaradi dobavljanja' vode goriški občini, nista še dosegli sporazuma glede cene vodi. Zdi .se nam, da jugoslovanska komisija v zahtevah po poviša-
nju cene vodi nekoliko pretirava. 'Pri stvari bi morala tudi jugoslovanska o-blaist ravnati z uvidevnostjo in ne zahtevati previsoke cene. Hočeš nočeš 'ima Jugoslavija od dobavljanja vode korist. Korist, ki bi izostala, če bi goričko županstvo drugače poskrbelo za vodo. V tem primeru bi jugoslovanske oblasti verjetno ponujale vodo *za nizko ceno!...
Čolni v Jugoslavijo, begunci v Italijo
Italijanska poročevalska agencija AN-‘SA je. sporočila, da bosta te dni prišli v Ancono dve jugoslovanski ladji, da, odpeljeta približno 20 čolnov, ki so jih v zadnjem času razni jugoslovanski begunci uporabili .za .beg iz tamkajšnjega ko-muništčmega raja. Do izročitve čolnov je prišlo na osinovi jugoslovansko-itaili-janakega sporazuma.
Medtem .ko .se čolni, seveda prazni, vračajo v Jugoslavijo, pa prihajajo v 1-,talijo vsak dan novi begunci, ki ne morejo več prenašati Titove diktature. Tako je v preteklem .tednu prekoračilo j.u-'goslovansko-ifitaiLijainsko mejo .nekaj nad 20 oseb. ki so nato zaprosile za politično ■zatočišče. Največ je mladeničev iz Istre to Reke, ki imajo kot morebitni: Italijani, oziroma vsaj nekdanji italijanski državljani še največ upanja,, ,da si bodo lahko ■uredili novo življenje v Italiji, v kolikor bi se jim ne posrečilo emigrirati v tujino.
Koliko stanejo poslanci
Poslanci so pretekli teden odobrili obračun stroškov svoje zbornice za- leto
1954,	pravzaprav za čas od 1. julija 195^, do 30. junija 1955 in .tudi proračun za poslovno leto 1956-57. Ta proračun iznaša 4,.138,000.000 lir .stroškov. Reci in piši štiri milijarde sto osemintrideset miiijoJ .nov 'lir na leto, ki jih morajo plačati državljani.
Mike Bonglorno v Gorici
za natečaj,.zaročence« leta"
Vodstvo tržaškega velesejma in »'Pic-colo« sta organizirala n a t e č a. j. »zaročencev leta« (iFidanzati delTanno) ,z zelo bogatimi nagradami. 'V .sredo .je v prostorih Ginnastica delovala .komisija in ■za priliko .so povabili v Gorico znanega gospoda Mike Bongiorno, ki je vodil na oder in komisiji (ter seveda tudi publiki) predstavljal pare, ki so se natečaja udeležili.
Praznik sv. Ivana v Krmlnu
Običajni praznik sv. Ivama je tudi letos privabil v Krmim množico ljudstva. 'Seveda, niso manjkali Brici .z .one strani meje, tako da 'S,i vsak 'korak 'Srečal .slovenskega znanca. Praznik, .povezan s prireditvami in .razstavami je imel popoln uspeh.
Vročina pritiska
Vročina prtiska tudi ne Goriškem. V nedeljo 30. junije je toplomer dosegel 33 stopinj Celzija, v ponedeljek 1. julija 33,2, v torek 2. julija pa že 33,6 stopinj.
Nekateri povezujejo 'to vročino ,z e-fcsplozijami ,na soncu, medtem ko se
ljamja občine, kot .da bi itega upravljanja Goričami še ne poznali.
Zupan je sicer obljubil, da predloži dr. 'Sfiligojev predlo.g odboru. Zato upamo, da bo odibor toliko uvideven, da .sklene .napeljati vodo družinam, ki jo, že toliko časa .zahtevajo in k'i: je res potrebnejša kot pa violina in ona druga publikacija.
Na i.s,ti seji so odobrili sklep .za, asfaltiranje kosa ulice Paolo 'Diaco.no med u-licama Fatebenefratelli in Leoni, ki bo stalo 4,992.567 lir.
V komisijo za podelitev >stanovanj potrebnim, ki so brez njega, je bil izvoljen tudi dr. Sfiligoj. V prvi občinski davčni svet je bil potrjen dr. Andrej Makuc, v drugega pa Bernard Bertossi, a na novo izvaljen v ta drugi svet je bil tudi prof. Slavko Bratina.
V komisijo za topenomastiko pa so prišli izvoljeni samo kandidati večine.
Zona franca
V ponedeljek zvečer so se sestali na županstvo .predstavniki vseh v občinskem ■svetu zastopanih .skupin in skušali doseči sporazum v .zadevi dnevnega reda, 'ki
Žrtev komunističnega .terorja na Ogrskem je vsak dan več. Komunisti na smrt obsojajo to. obešajo ali streljajo vse rojake nekomuniste, ki so se drznili zahtevati svobodo in .so se. .zanjo borili.
Komunisti tako ravnajo, ker jih je strah' ljudstva, tistega ljudstva., v imenu katerega lažnivo trdijo, da vladajo, a, se ne upajo niti razpisati .svobodnih volitev.
Obsojajo na smrt delavce, kmete, dijake, pisatelje, uradnike im druge. Moške in ženske, doletne in nedo-letne!
Ves svet se zgraža nad tem zločinom ogrske komunistične »ljudske« oblasti. Tu pa 'tam se z zgražanjem oglašajo 'tudi slovenski komunistični listi pri inas, kot da bi se v Titovimi nekoč ne .bilo dogajalo nekaj podobnega kot danes na Ogrskem!
Smešni pa ,so ti naivni slovenski komunisti, pravzaprav komunisti vseh dežel!
Tito se izjavlja pro.ti atomskemu orožju to se dela miroljubnega samo zato, ker atomskega orožja nima. tudi on im ,s.e zaradi tega. boji. Boji pa se v prvi vrsti 'komunistov, .sovjetskih komunistov, ki bi ga .radi zadavili!
Noben režim, zgrajen na zločinu in sloneč na krivici, ni ,še uspel. Ne uspe in se dolgo ne 'bo držal n.iiti komunistični režim, tako sovjetski, ikakor Titov!
naj ga občinski svet izglasuje im pošlje v Rim. Po dolgem' triurnem razpravljanju .so sporazum dosegli in ga bomo spoznali, ko se bo vršila nova seja občinskega sveta.
NOVICE IZ SLOVENIJE
STRAH PRED VOJNO IN PRED KOMIN FORM ISTI
V,si, ki kakorkoli pridejo v stik z jugoslovanskimi 'državljani, vedo .povedati, da so ti poslednji naravnost panično v strahu pred vojno. 2e .nekaj tednov .sem .so pobegi mladih moških iz 'Titovime nenavadno množični. No, tudi iti ubežniki zaupajo, da sta jih spravila na .beg dva faktorja: težko prenašanje komunističnega režima in strah pred novo voj.no.
Zlasti v .Sloveniji je neverjetno močno razširjeno prepričanje, da je nova vojna na vratih.
Na drugi strani pa, je ljudstvo prepričano tudi, da se Tito ne .bo, mogel vzdržati dolgo na njegovem koekisistenčnem sistemu, to menijo, da 'ga bodo strli prav ■kominformis.ti. Teiga pa se vsi bojijo im .so zelo zaskrbljeni pred .bodočnostjo.
ODPRAVA OKRAJEV
Znano je, da se minister Kardelj stalno bavi z vprašanjem upravne 'ureditve države. Po odpravi okrajev in zopetni’ oihnovi starih občin je prišel na. upravne enote komune, ki .so, bi rekli, še v po-.skušnji. Zdaj je Kardelju prišlo na um, da .se morajo odpraviti okraji kot upravna enOta, odpraviti taiko, da, bi imeli .samo komune in okrožja.
Misel je naletela na dobra, .ušesa- samo v Crni gori, kjer so za to, da se okraji odpravijo 'takoj. V Sloveniji pa bodo ‘zaenkrat odpravili samo nekatere' okraje, in sicer kočevskega', ki ga .bodo združili' a eniim ljubljanskim, to ptujskega, ki .ga .bodo pridružili mariborskemu.
UVOZ RIZA IZ BURME
Hz Burme so že odposlali, 30.000 ton riža., ki ga je tam naročilo zunanje trgovin,siko. podjetje »Centroprom«. Nakupljen ni riž bi moral- (biti v Jugoslaviji do srede julija.
SKORO 37 MILIJARD DIN PRIMANJKLJAJA V TRGOVINI S TUJINO
V	prvih petih mesecih tekočega leta je Jugoslavija .uvozila- za 80 milijard din blaga, i.zvozila- pa samo za 43 milijard 200 milijonov din.
OB PRIČETKU JM EDNARODNEGA GEOFIZIČNEGA LETA
AVSTRALIJA IN ANTARKTIKA
diii ■četrto in jo imenovali 'Davies.
Ce se tako mala dežela (vsaj1 po številu prebivalcev), -kot je Avstralija, trudi in skuša uveljaviti na Antarktiki. to pomeni, da je to ozemlje zanjo življenjske važnosti. Nespametno ibi bilo v item primeru (in v primeru drugih malih držav, kbt n. pr. Cileja in Argentine) govoriti o kakem .imperializmu ali o želji .po osva-; janju. Ce zadevo preučujemo zgolj iz o-bramibnega stališča, vidimo, da ima Av-staralija prav, da ‘zahteva zase oni del, ki leži točno nasproti njenih obal. 'Iz praktičnega stališča je pa zanjo tudi važ-.no vzdrževati stalne vremenske opazovalnice na Antarktiki, kjer se navadno zbirajo ogromne gmote zraka ki potujejo proti severu, in odločilno vplivajo na vreme ne samo v Avstraliji in po vsej južni poluti, ampak, .kot so nekateri mnenja (in Geofizično leto ibo moralo to dokazati), vpliva na vremenske1 nepriiike po vsem svetu.
Moj znanec mi je povedal mnoge zanimivosti o delovanju avstralskih oporišč na Antarktiki. Oporišče Mavvson leži na
AVSTRALSKO PISMO
Verjetno malo ljudi v Evropi ve kaij več o Antarktiki in o njeni važnosti! za dežele južne .polute. Posebno letos se o tej celini mnogo govori in piše.
Pred kratkim sem imel priložnost govoriti z znancem1, Avstralcem, ki je, kot član neke avstralske antarktične odprave, preživel več mesecev na -teji celini. Antarktika, edina preostala skrivnostna celina, me je vedno zanimala in v neki meri privlačavala, tako da bi kar rade volje sprejel kako ponudbo in preživel nekaj mesecev v eni izmed postojank, ki jih je Avstralija postavila na Antarktiki. Tu v Avstraliji lahko večkrat bereš o-glase v časopisih, kjer iščejo ljudi za .take podvige; moraš pa. biti avstralski državljan.
Iz razgovora s tem .»An.tarktičanom« sem izvedel mnogo zanimivih stvari, ki jih bom v kratkem opisal in ki bodo, u-pam, zanimale naše ljudi. Slovenci so danes, žalibog, .razkropljeni po vsem svetu. Odprla ,so se jim nova obzorja, prišli so v stik z marodi in kulturami, ki bi jih v normalnih razmerah ne spoznali. (Slovenec Dinko Bertocelj je n. pr., kot član neke argentinske odprave', preplezal goro Dhaulagiri in pustil tako tudi na Himalaji malo trobojnico, .znak, da je 'Slovenec dosegel ta del svete. Možno je, da 'boste nekega dne brali, da je Slovenec preživel zimo tudi na Antarktiki.
Antarktika je čudovita; to .je dežela večnega ledu in mraza, ki pa ,po svoji veličastnosti in lepoti prevzame srce vsakega .raziskovalca, ki se je kdaj tam mudil. Antarktiko po pravici' lahko imenujemo celino, saj meri kakih 14 milij. kv. km. (Njena obala pa je v obsegu dolga približno 32.000 km. Večina celine je a 'ledom pokrita planota s povprečno višimo 2200 m (povprečna višina Evrope je samo 300 m, Azije pa 950 m). V primerjavi z Evropo je Antarktika skoro za tretjino večjai.
V	zgodovini Antarktike bodo ostala zapisana imena raziskovalcev, ki so se v prejšnjih desetletjih, iz manj modernimi sredstvi kot so dam.es na razpolago, napotili v to deželo: kapitana James Cook, Sir J. C. Ross, ikapitan Robert F. Scott, iruski mornariški častnik Bellinghauisein, Francc.z DUrville ter znani ameriški, admiral Byrd. Vsi ti slavni raziskovalci so pod težkimi vremenskimi pogoji prodirali po tej celini, da bi razkrili skrivnosti, ki jih narava trdno čuva. Geologi, ki so se teh odprav udeležili, so dokazali, da je Antarktika bogata na rudah. Strokovnjaki menijo, da leži ipod debelo plastjo večnega ledu inajvečja zaloga premoga na svetu. Našli so tudi neizmerne količine železne z;ude, bakra- ter itiitana. Možno je tudi, da Antarktika skriva v sebi velike .količine urama in drugih prvin, ki so bistvene za proizvodnjo atomske šile. Antarktika bo kmalu postala tudi važno oporišče za trainispolarne polete (kot se to že dogaja na Severnem tečaju) in se bo s tem pot med deželami južne polute za mnogo skrajšala.
Zanimanje, ki ga danes kažejo mnoge države na svetu do Antarktike, je zato dokaj razumljivo. Tem državam bo letos, ob priliki Mednarodnega geofizičnega leta, dana krasna priložnost, da si to deželo skrbno raziščejo in si z igradnjo moderno opremljenih oporišč utrdijo svoj položaj.
Mednarodno geofizično leto, ki se je začelo 1. julija letos, je obsežnai organizacija, pri kateri sodeluje na sto in sto geofizičniih izavodov in opazovalnic in i-ma namen raziskovati in rešiti še neznane pojave na področju geofizike (to se pravi nauka o izemlji in njeni atmosferi). K temu prizadevanju je pristopilo 40 držav, četrtina katerih je že postavila, svoja oporišča prav na Antarktiki, ki leži v •taki legi, 'da mudi znanstvenikom najbolje še opazovanje zemeljskih pojavov.
Mnogo držav se poteguje .za. posest te-
lll!llll!!l!l!!!!)lllinilll!l!!iil!llUIIIII!lmi!UlillUI!nil!l!lll!lll!Hll!!ll!llli»lllinillM^
ga dela sveta; nekatere se sklicujejo na zgodnje odprave, ki so jih poslale na Antarktiko, druge pa zato, ker leži pač ta ali oni 'del te celine prav nasproti obal dotične države. V tej dobi je seveda za vsako deželo južne poloble važno — koga ima nasproti v Antarktiki. Države, ki so danes v takem, položaju, so: Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, Argentina ter Cile. Od Antarktike jih deli samo ■nekaj tisoč kilometrov morja, kar pomeni, da bo morebitni, sovražnik, kateremu uspe postaviti in vzdrževati mogočno o-poriišče na tej zemlji, vedno predstavljal pretečo nevarnost tem deželam.
Avstralsko zanimanje ,za, Antarktiko ni samo pionirsko (oziroma .raziskovalsko). Vedeti moramo, da je skrajni, del Antarktike .samo 1400 morskih milj oddaljen od Tasmanije'. Avstralija zahteva, zase to, kar najdemo na skici označeno kot Avstralsko antarktično ozemlje (čeprav ni ta zahteva do danes uradno priznana na mednarodnem področju), ki obsega velik del te celine; kake 4 milijone kv. km.
V	preteklosti ,so bili, Avstralci vedno člani kake odprave, namenjene na Antarktiko, kot n. pr. one Scott-a ter Shack-letona. Avstrale-c Maiwson je prvi vzdrževal postajo na, Antarktiki v letih 1911 -1913. Isti je v letih 1929 - 1931 vodil združeno angleško - avstralsko - novozelandsko odpravo, ki je odkrila in mapirala velik del antarktične obale,. Avstralec Wilk!.ns, vodja angleške odprave 1. 1928 -1929, je prvi uporabljal letala pri antarktičnih raziskovanjih.
Leta 1947 je avstralska vlada .ustanovila posebni oddelek, ki se bavi samo z antarktičnimi, raziskovanji. Istega leta je ■ta ustanova postavili dve stalni znanstveni postaji na otokih Heard ter Macquai-re, ki ležita blizu antarktične celine. Leta 1949 pa je bil ustanovljen oddelek aa Antarktiko, ki spada pod zunanje ministrstvo.
Poleti 1953 - 1954 .so Avstralci postavili tretjo postajo — Mawson, tokrat prav na antarktični celini; leta 1956 ipa so <zgra-
pusiti obali MaicRobertsonove .zemlje, na meji med morjem (zmrznjenim) in pravo celino, medtem ko leži oporišče Davies na obali Zemlje princese Elizabete. Ta del Antarktike je prijetnejši, ker leži v bližini inekake 500 kv. km obsežne oa-ize .proste večnega ledu s številnimi malimi jezeri ter fjordi.. V teh delih Antarktike, z izjemo nekaterih vrst lišajev ter mahov, ne uspeva drugo rastlinstvo. Od živalstva pa lahko najdeš mnogo morskih ptic ter nekatere vrste sesalcev: pingvine ter tj.ul.jene. Ti dve oporišči, opravlja 'razmeroma mala posadka., kakih 40 mož, ki so -razmeščeni, po 30 stavbah. Električni tok, katerega proizvaja Dieselova centrala, nudi okol 30 ki]owattov energije za žarnice, kurjenje ter za znanstvene naprave. Do 25 metrov visoke antene pa služijo 400-wattnemu radijskemu oddajniku, ki dnevno pošilja radijska poročila v Avstralijo in druge dele sveta. Obe oporišči sita opremljeni z malo bolnišnico im operacijsko sobo.
'Znanstveno delo v obeh oporiščih zajema več panog. Metereologi zapisujejo
SODOBNIKOV ZAJTRK
Sveže obrit in okopan sedi sodobnik pri kuhinjski mizi,. Zajetna skodela kave mu draži nozdrvi. Pred ijim razgrnjen leži jutranji dnevnik. 'Tudi v časih, radia in televizije se pri starejšem pokolenju še vedno uveljavlja stara navada, po kateri spada časnik k zajtrku prav tako, kot sveže bige i;n »Kraški cvet«.
Ze na. prvi stremi kriči v strop napis: »Trideset mrtvih pri letalski, nesreči.« Ne da bi odmaknil pogleda od časnika, zajame sodobnik dve žlički sladkorja iz brušene posode in preudarno meša po kadeči se tekočini. .»Vsi potniki in posadka. zgoreli«, čiita dalje. Oprezno dvigne skodelico in požene prvi požirek v iz-
VVEDDELL
MORJE
/
Približa merilo v miljah
ROSS MORIE
Mawson
Macquarie o. (Avst.)
Nova
Zelandija
Hobart
Heard o. (Avst.) g Kcrguelen o. (Fr.) Q
Melbourne
LEGENDA Avstralsha oporišča Argentinska oporišča Britanska oporišča Brit. - Čilsko - Argent. opor« Op6rišča Združenih držav Francoska oporišča Japonska oporišča Novozelandska oporišča Norveška oporišča Sovjetska oporišča Britanska polarna smer
pra,zin,jeni želodec. IZ užitkom se oddahne. Da, da, to je tehnika! Povsod sam; hudi* čevi stroji v človeških rokah! V Rusiji ne poznajo takih nesreč, ali pa tajijo...
Ko je opravil drugi požirek z ,nič manjšim užitkom, se mu pogled ustavi na drugi jobovski vesti. — »Igrajoče o-troke je raztreskala granata.« — Tako, tako, spet enkrat! Da se ta otročad ne more odvaditi igranja z razstrelivom! — Vzel je svežo bigo, jo podolgem prerezal in obe polovici skrbno in na .debelo prevlekel s »kraškim cvetom«. Nato je polovici stisnil skupaj, da je maslo kar vrelo ob robovih in. z vnemo ugriznil. Takele krhke bige so res pravi užitek. — Ce imajo ljudje že otroke, jih je treba, pač nadzirati! Se nikoli nisem bral v '»'Primorskem« ali v .»Novem listu«, da bi se kaj takega, pripetilo v Jugoslaviji! Ljudska oblast drugače skrbi za ljudtsvo; ali pa...
Nato je sodobnik naletel na izvirno ■poročilo iz Kitajske, ki popisuje razdejanja razbesnelega vodov-jai Ampak, je razmišljal, kjer jih tisoč pogine, se jih dva tisoč porodi. Prilagoditev na naravo, kot pri mrčesu-, je menda dejal nekoč Lenin. Se predino pa je to misel izpeljal do konca, se je domislil, da je pozabil namazati na kruh tudi še med. Zato je zamudo z dvojno porcijo nadomestil .pri naslednji bigi.
Obrnil je časnik. Borbe v Alžiru je samo na. kratko pregledal. Ze mesece stalno iste vesti; klanje na obeh straneh. Na Madžar,slkem tudi nič posebnega: 247 smrtnih obsodb. Med tržaško kroniko kongres KP in zlato tel«': Stalin, Pa še pravijo, 'da je Vidali brezverec. Kako neki?
Med zadnjimi vestmi je našel še tole: »Zopet 27 Jugoslovanov pribežalo v Italijo. Med njimi 13 deklet in osem otrok.« Ze vedo, zakaj bežijo. Kaj jim ini tega že Ficko obrazložil?
Pri tem razmišljanju si je sodobnik nalil še eno. skodelico kave in pozobal zadnji odgrizek bige.
Tako. Najvažnejše ve iz dnevnika pospravil. Ostalo bo preglodal opoldne ali pa v ljudskodemokratičneim uradu. Hitro je še popikal nekaj drobtin po mizi, se dvignil in se okrepčan odpravil na delq za ljudstvo. Danes ima osem sestankov z aktivisti. Kdo ve, če je »H00« spet v redu...
Tako zajtrkuje dnevno — in menda mu kar dobro tekne. V življenju se je treba pač vsemu privaditi, je dejal Lenin.
vremenske razmere ter dnevno spuščajo balone z radijsko .sondo v ozračje. Geografi mapirajo s pomočjo letal ter posebno opremljenih traktorjev še neznano o-ibalo, medtem ko .geologi raziskujejo zemeljske plasti. Fiziki študirajo magnetič-■ne ter seizmične motnje, kozmične žarke in spremembe v ionosferi. Veliko važnost pripisujejo tudi študiju morske biologije na tem delu sveta. Pozneje bodo Avstralci pokazali sadove teh raziskovanj v o-bliki znanstvenega poročila., ki ga bodo razposlali vsem interes iranim zavodom po svetu.
Da bi Avs.tral.ija še bolj uitrdila. svojo zahtevo po tem delu Antarktike, je letos odprla prvi poštni urad na tej celini v veliko veselje filatelistov po vsem svetu. Imenovan je bil tudi že prvi sodnik, ki bo izvrševal svoje dolžnosti v tem delu sveta.
Kot sem že prej omenil, je mnogo držav zgradilo, pod pretvezo geofi,žičnega leta, moderna oporišča na Antarktiki. Od teh so seveda največje in mogočne one. ki so jih zgradili Američani in Sovjeti. Glavno sovjetsko oporišče, Mirny, je n. pr. bolj, podobno sibirskemu mestecu (dolgo je skoro 2 km), kot pa nekemu začasnemu 'zatočišču za iznanstveno odpravo. V tem mogočnem oporišču živi kakih 200 Rusov, med katerimi tudi ženske, v največji možni udobnosti. Od tega glavnega oporišča je odvisnih pat manjših. Vsa ruska oporišča ležijo na avstralskem sektorju Antarktike, to se' pravi točno nasproti obali Avstralije. To pomeni, da, Rusi, za prebivalce Melbourna, niso več nekje daleč v Sibiriji ali pa v Vzhodni Evropi; Rusi so samo kakih 1800 milj oddaljeni od Melbourna! Kaj to pomeni, si lahko vsakdo misli. Najbolj .zaskrbljeni so seveda funkcionarji avstralske. vlade, kf so svoječasno, kot prijazno gesto (vsi so namreč ob priliki Mednarodnega geofizičnega leta med seboj prijazni in bratski) dovolili Rusom, da uporabljajo letališče v Penth-u, v Zahodni Avstraliji, kot izhodišče za njihova prevozna letala, namenjena oporiščem na Antarktiki.
Avstralci poleg tega opažajo, da je o-porišče «>Mirny« zgrajeno na preveč trdni podlagi, da bi služilo samo za potrebe geofizičnegai leta in da- bi ga. Rusi potem zapustili. Letališča pa, ki so jih Rusi zgradili na Antarktiki, so tako solidna, da se celo Američanom ni posrečilo, da bi jih dohiteli.
Pred nekaj dnevi sem imel priložnost ogledati si ruski' barvni film o Antarktiki, ki so ga, snemali prav med gradnjo (tega oporišča. Videl sem stvari, za katere izvedbo je potrebna stroga komunistična disciplina.. Rusi so fUmali obisk, ki. so ga napravili Avstralcem v njihovem oporišču, ki je oddaljeno kakih 800 km. Zgodilo se je', da sem v onih bradatih ljudeh spoznal Avstralce, ki so se lani pred božičnimi prazniki vrinili domov. Avstralska vlada ima1 namreč najeto moderno opremljeno dansko ladjo »Kista Dan«, ki vsako leto zamenja posadke na Antarktiki. Za Melbourne je velik dogodek, ko se »Kista Dan« odpravlja na pot z novo posadko onih, ki bodo preživeli naslednje leto v ledeni puščavi, in se nato vme s starimi »Antarktičani«.
Znanstveniki so prepričani, da bodo letos zbrali več podatkov o zemeljskih pojavih in d skrivnostih Antarktike kot so jih pa. zaznamovali v zadnjih desetletjih. Moderna tehnika je danes tako mogočna, da nudi .znanstvenikom najpreciz-ne.jše aparate in istočasno udobno in mirno okolje, da. lahko nemoteno opravljajo svojo nalogo.
Avstralija bo dala svoj delež Mednarodnemu geofizičinemu letu z vzdrževanjem dveh stalnih postojank na Antarktiki, dveh pa v bližini tega kontinenta. Pa tudi z udeležbo pri združeni angleško-avstralskcnnovozelandiski odpravi, ki 'bo skušala prvič prečkati preko Južnega tečaja vso Antarktiko., od Wieddek>vega pa do Rossovega morja..
Ko bo tudi' ito dovršeno, 'ko bo človek •tudi to pustolovščino pustil za seboj in 'bodo skrivnosti ite zadnje celine raakrite, kam 'bo človek .naperil svoja poželenja po osvajanju? V vsemirje?
M. EPPOLT
POP ČRTO
KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov
Ing. Miran Engelman
II.
»Zakonitosti ljudske oblasti"
Sele ko sem pobegnil iz kaznilnice dne
29.	aprila 1947, po 52 dneh in močeh tekme s smrtjo, je Ljudska oblast pristopila k javnim postopkom. Najprej, s Hiralnico, nato s poročilom in objavo, da sem bil v ječi in z izmišljenim vpletom v vohunsko delovanje. (V ječi ,pa, so me že takoj v začetku obtoževali, da sem bil zvezni člen na Krasu, med Trstom in Gorico ob rojstvu SLOVENSKE DEMOKRATSKE 'ZVEZE med dr. Agnelettom in A. Uršičem, s pridevkom »sami fašisti«. Vse to je bilo izmišljeno, čeprav ne bom tajil, da sem se veselil zdrave,gai narodnega! demokratskega gibanja. Biti v službi Zavezniške vojaške u-prave pa, je bilo zanje že v e 1 e i iz d ai j a odnosno »dovolj«, kot so mi dejali.)
Tudi če bi me bili komunisti že drugi ali tretji dan nai begu ujeli ali ubili, pri čemer niso štedili ne z energijaini ne z metodami ne s kaznimi in zi javnim organiziranim lovom za nekom, ki uradno za njih sploh ni obstojal. Od trenutka bega dalje se je stališče za komunistična sodišča spremenilo v samih temeljih. Ta proces juridičnega preobrata.; spremeniti ■merilo sodišča, najvišje ustanove, je veliko važnejši od življenja in smrti, ki za moža ne pride več v poštev. Kdor to raizume, mu nikoli ne bo. manjkalo po,gu-
ma in mu nikoli ne bo .zmanjkalo idej' za dosego svobode.
Jaz, kat velik ignorant, moja mati pa velik učenjak, sem se od nje naučil, da se človeške pravice lahko zaslužijo in ohranijo, kadar imajo izvor v polnem. izvrševanju dolžnosti.
Mahathma K. Gandhi
Bhangi Colony, New Delhi, 25. V. 1947.
(Iz .pisma ,za kongres OZN o človeških
pravicah.)
'Nič ni čudnega, če me je globdko prevzemalo razmišljanje že takrat, še preden je na črti skrivnostnih umorov in u-graibljanj prišla vrsta name in je nevarnost visela' nad vsemi. Barbarski, incidenti so se množili. Bližala se je doba popravkov mej in pričakovanje premikanja zavezniških čet v Julijski krajini januarja in februarja 1947.
Ni moj namen dramiti dogodkov, ki niso namenjeni temu pripovedovanju, čeprav so zanimivi — prezreti pa n.e morem pisma, iz. tiste dobe, ki ga, skrbno hranim za spomin:
Dragi moj sin!
Čuvaj si. zdravje in življenje!
Tvoja mama.
Čeprav me je dalekovidni materinski čut, instinkt, močno prevzel in sem mnogo mislil nainj, me je vendar nerazumljiva sila kljub mnogim opozorilom pridržala, da vztrajam na mestu, ki mi ga je .usoda določila.
Tako sem nenadno trpljenje, ko me je doletelo na Materinski dan 8. marca 1947, sprejel in prenašal dostojanstveno.
Priznati moram, da je tudi na vršilce krvniškega opravila vplivalo to moje du-ševno usmerjenje. V očeh sem jim bral, da se zavedajo, da ne .delajo prav. Nekam lažje sem čakal smrti. 'Prav gotovo mi ne bo odrekel noben psiholog, ko 'bo sestavljal duševna merila,- da sem se veselil te izmage. Zanje človek na zemlji še ni iznašel ne sužnost.i ne prisilne ječe. Komunizem še ni izpridil človeka do dna.
Majhna, otroška je umetnost izračunanega bega iz jetnišnice v primerjavi z drugimi globljimi vzroki življenja, ki se razvijajo pred očmi čitaitelja. Brez njih ima naslednji odlomek vrednost za ceneno novelo in bi služil morda po desetih letih za utešitev prazne človeške radovednosti.
*
»Uzdaj se use i, —• u svoje staro kljuse.«
(Narodna poslovica)
Dr. ing. Črtomir Nagode
Državni politični zapori v Ljubljani spomladi leta 1947
Ze dolgo let ni -bil april tako lepo sončen, redkokdaj deževen, kot je bil leta 1947. Modernizirana poslopja, imenovana DRŽAVNI POLITIČNI ZAPORI, zadaj za staro »cukrarno« ob Ljubljanici, so 'kazala svoja pobeljena pročelja soncu. Zrak je prihajal svež s Kamniških plani in, drevesa so zelenela po ka.znilniških vrtovih — čudovit vtis za sprehajalca od zunaj — saj. to .nii drugo, kot popravljal-nica človeških grehov. Iz nje se vračajo ljudje duševno ozdravljeni z dvignjenimi čeli, nasmejanih obrazov in z boljšimi pogledi, kot prihajajo ljudje iz bolnišni-
iiiiiuiiiuiiiiiuiiuiuiiiuiiiimuiiiiuiuiiimiiiiiiimmmtiiiuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiimuuiuiniiiiiHiiiiiuiimiuiiuiuiiuiiiiiiiumiiiiiiiunniiuiiHiniiniiuiiiiNiHiiiiiiiiiiiimiuiniiiiuimuaiiiuuuii
ce, ki stoji na drugi strani Ljubljanice...
--------------------------Tako	je potekal april navidezno
za ne vem 'koga, meni pai v soncu lajšal trpljenje in me polnil * optimizmom, ne da bi slutil, da se pripravlja deževen maj — kar se v prirodi često v zameno izgodi: kadar je april .sončen, je potem maj deževen -— da zeleno listje v majskem dežju še lepše .zadiha, da bodo go-*
.zdovi Borovnice, Logatca in Idrije ibujrno zabrsteli in me še z večjo lahkoto skrili v svoje goščave. Dež pa bo dobrodošel, ne več leden in mrzel, pač pa odličen zaveznik, da zabriše vse sledi in otežkoči vsako zasledovanje.  ------------------------------------------------------------------—
28. april 1947. Ponedeljek
   Neskončni koraki straže po hodniku. Popoldne je potekalo, iaredno mirno — niti .počasi niti hitro — vsaj v zaporu sem imel tisti dan ta občutek. Ves čas ,me ni nihče prišel nadlegovat. Vse je bilo že točno .zamišljeno za 'beg. Zastajala mi je sapa ob pomisli, katera, izmed izračunanih vaTian.t vodi v življenje?... Najlažja,, vendar najnevarnejša se mi je zdela skozi »VOLKOVO ZRELO«. Pomirjevalo pa me je prepričanje, da izbira variant zavisi pač od trenutne situacije. Živel sem že dalj časa v tem pričakovanju.
Vznemirjala me je tudi negotovost, kdaj zapet pridejo pome in me .odvedejo na 'zaslišanje v udobno opremljeno »Z 1.« (zasliševalnica št. 1). Prilika se je ponudila še isti večer v drugačni obliki.
Sonce je počasi zahajalo, in sence so še močneje objemale zidovje. Zašumelo je izopet okence v vratih im se odprlo, kakor zleze mesec v polno luno. Nadzorovalo me je vestno oko stražarja. Tega
iiiiiittunimiiiiniiminimimmnmiiiiiiuiiiHininiinmiiuiiiiiiiiininiis sem bil vajen. Čutil sem. stražo, že če je bila samo pred vrati. Pozorno osredotočenje sluha je bilo potrebno, da me niso nikoli zasačili pri izračunavanju geometričnih možnosti bega. Papir in svinčnik sem svobodno uporabljal v ječi, ker sem pisal svoje življenje, kakor mi je bilo naročeno. Včasih sem. papir tudi pojedel.
Zvon oddaljene St. Peterske cerkve je počasi, nemoteno meril čas. Tudi nebo je utonilo v barvo noči. 'So večeri, ko se ti adi, da se vse zvezde prižgo naenkrat. Tudi 28. aprila je bilo tako. Prekrasna zvezdna aprilska noč. Ozvezdje leva je blestelo v pomladni hlad. To je vse, pa tudi dovolj, kar sem mogel zazreti ina košlčku neba skozi zamreženo okno pod stropom, odkar so me premestili v zapor št. 43. Kozmografija je najbolj pomirjevalna osnovna misel v ječi. Se danes sem hvaležen profesorju dr. Lavu Čermelju, ki ie umel sredi dnevnih problemov vzbuditi zanimanje tudi .za to znanstveno In plemenito vedo: gledaš zvezde, vsako posebej in tuhtaš, kar veš o njej. V duhu se izgubiš po vsemirju, in zaplavaš daleč od zemeljskih smrtnikov in njihovih tegob. Cim dalje se razgovarjaš z vsemirjem, dalje letiš skupaj z njim in zemlja se zmanjša v drobtinico, da nimaš več občutka, da so te zaprli. Takrat ise smeješ, ker so vsi ljudje na tem planetu .zaprti s teboj. Nekoč me je ta pomisel spravila v. tako dobro voljo, da sem prepeval na glas. Pa jih je jezilo in so rekli, da se v ječi, ine sme prepevati, da je prepovedano. Ubogal sem.
(Se nadaljuje)
(Celotni ali’, delni ponatis samo z dovoljenjem pisca!)
Totalitarci~ grobarji svobode
-Med prvo svetovno voj.no .so mnogi misleci napovedovali, da toke .zmede, kakršne so .zavladale po raznih delih: sveta v tistih časih, nujno kličejo po novi veliki religiji. V .določenem obsegu .se je to tudi v resnici zgodilo. Totalitarizem v svoji zasnovi ni prav nič drugega kot vroča politična, vera s posebnimi darovi' za spreobračanje. Bolje bi morda, dejali, da totalitarizem niti nit toliko vera., kot pta v vseh .podrobnostih dognana psihološka tehnika.
V	dobi današnjih pdkolenj so po raznih predelih sveta to tehniko tako pogosto .uporabljali tin preizkušali, da. že lahko začrtamo njene glavne značilnosti. Skozi te preizkušnje je tsvojo Golgoto o-ipravil tudi ve.s slovenski narod. Najprej njegova .zahodna obmejna .tretjina, .s fašizmom, nato .severni in severnov.zhodni obronki .z .nacizmom i.n končno tudi še njegovo jedro z današnjim komunizmom.
Kot vzhajano testo .služi najbolje v vojni poražen narod, razdejan v medsebojnih sporih, krvaveč zaradi' resničnih ali samo izmišljenih krivic. Prav tako pripravno testo je tudi zmagovita dežela, v kateri .prevladuje fikcija, da njene žrtve niso bile z zmago dovolj izdatno poplačane, in skupnosti, kjer so duhovi razburkani zaradi strahu ali pa iizbruhov najrazličnejših .strasti.
Ko je enkrat ustvarjeno tako okolje, pričenja akcija totalitarcev. To delovanje poteka v glavnem v štirih smereh, ki bi jih lahko opredelili nekako takole:
1) V množicah je treba vzbuditi in krepiti sovraštvo. Tega .sovražnika, de-ja.n.Siko .nikjer ni, treba si ga je šele izmisliti. Množica je kot otrok. Bav-bav je ustvarjen čez noč in v demonski obliki. Ta 'Sovražnik stoji v sami sredi množic in okrog njih. 'Povsod je prisoten. Neprestano streže po življenju posamezniku in celoti. Zbrisati in pokončati je treba vsako .njegovo čednost, .strahe-ta/a pa razpihniti vsako .njegovo slabost. Ta-ko postajajo čez noč čednosti hudodelstva, lastni .zločini pa. se pretvarjajo v čedncstna dejanja. Za dosego tega cilja se /poslužuje totalitarna tehnika vseh propagandističnih .sredstev: pridobivanje z besedo in tiskom.; zastraševanja z nasiljem in .nezakonitostjo; .z bedastimi in nesmiselnimi obljubami in neprestano inflacijo laži. Vsa ta .sredstva so načela, ki naj .zajamčijo stoodstotno »spreobrnjenje«.
2) Odstranitev teh demonskih senc pa je treba nadomestiti z nečim nadčloveškim. Saj je po svef.u toliko Siegfriedov, toliko nadljudi, potomcev .slavnega Rima, toliko članov samozavestnega proletariata, toliko stremuhov, .oblasti — in častiihlepnežev, -domišljavcev in polizancev.
3) V sredi množice se je izluščil do sedaj za kulisami čakajoči »voditelj«, »du-ce«, »oče ljudstva«, »nezmotljivi, maršal«. On je začetnik in ustvarjalec resnične doktrine, voditelj, edine stranke, popoln nadčlovek, nedotakljiv za vsako kritiko. On misli za vse. Njegova slika, njegovo ime, njegovi .simboli, vsa ta lišp visi povsod. .se .šopiri in /za,vdaja.
Za slikami in kipi, za. simboli in čaščenji pa preži tajna policija •očete ljudstva«, k'•oti svoboda je trdoživa im noče umreti. Tajna policija likvidira vse upornike in obotavlja vce.
4) Na oltar se Ustoliči velik ustvarjalni cilj. Za ta cilj se mora slehernik žrtvovati. S tem smo /zašli že na totalitari-
stičen način življenja. Ker je bav-bav neumrljivi sovražnik in lahko tudi še .na, poslednjem kvadratnem metru svobodne .zemlje zasnuje zaroto »proti ljudstvu«, zato je in mora biti1 ta. veliki in .ustvarjalni cilj: zavojevan je vsega sveta.
Leninizefn. fašizem, hi-tlerizem, stalinizem in ti/tovs/tvo, vse to se je oblikovalo po it e m obrazcu. S .temi imenskimi spačkami se razvijajo velikanske energije: fanatična gotovost, fanatični dinami-izem, fanatična krutost in fanatično .sa-možrtvovanje množic. Speče sj/le človekove podzavesti se prebujajo in njih .strahotna* .moč pričenja .služiti ideološki o-mami.
'Sama- tehnika pa ni nič novega. Pričenja na, eni strani1 z osladnim oboževanjem »očeta ljudstva«, njegovih resničnih, še bolj pa izmišljenih človeških lastnosti, na drugi strani pa s trebljenjem in preganjanjem vsega, kar ne trobi v. diktatorski rog. Vsa neizmerna sila moderne propa.gande in ustrahovanja usmerja množice v krutost, v izvajanje absolutistične oblasti i,n- v popolno, slepo pokorščino. Za take ljudi je svoboda sovražnik št. 1. Kot posledica tega >pa, je v zadnjih tridesetih -letih ali pa še dalj, še predno .so skovali to besedo, »mrzla- vojna« postala dejstvo. Včasih odkrita, včasih .prihuljena, a vedno prisotna.
Tudi v notranji smeri je obrazec pridno na delu. Ko svoboda, enkrat Izgubi u-.stvarjalni stik z ljudstvom, 'izgubi isto-
časno tudi svoj namen. In še mnogo več kot to. Ko izginejo pomembnosti, vrednote in razgibanosti svobodnega načina življenja, .ne puščajo .za seboj praznine. Nevidno stopajo na. njih mesta: strah, cinizem, nevoščljivost ta. zamerljivost ko.t najoči-tnejše značilnosti /totalitarnega načina življenja.
Prav v izvajanju »mrzle vojne« pa je našel totalitarizem učinkovito masko. Ce bi se tiranija razkazovala v sv-oji resnični podobi, potem bi bile- njene .nevarnosti kaj nedolžne. iP.rav zato se nam totalitarna oblika razkazuje v najrazličnejših preoblekah.
Ko ,se nam za* pročelje predstavlja komunizem, nosi kaj idealistično obličje. Komunist je prvak /podzemlja., ubožec, zaničevanec, pre.zlranec. Na -zunaj se nam totalitarni, -komunizem predstavlja kot vesoljna- Cerkev. Zunanji cilj je bratstvo med narodi, svetovna, skupnost, sožitje, raj na zemlji...
Ali pa naj vzbujanje in poveličevanje .sovraštva služi medsebojnemu bratstvu1? Ali -naj neprestano pitanje množic z lažmi utrjuje spoštovanje do resnice? Ali naj psihološko razdvajanje množic jamči za njihov svobodni razvoj? Takih ir, podobnih vprašanj, in primerjav bi lahko napisali 'za polno stran. Na eni strani torej najskrajnejše totalitaristične metode, m® drugi strani komunistični ideali. Kako je mogoče med obema postavljati mostove...
Se en svarilni
Poročilo OZN o oboroženem .sovjetskem posegu v notranje .madžarske zadeve v lanski jeseni ni eno izmed številnih ugotovitev, ki jih navadno pri tej, organizaciji arhivirajo i.n s tem potolažijo svojo vest. (Poročilo o zatrtju .splošne ljudske vstaje s strani .sovjetskih tankov in letal je dokument politične teže in političnih učinkov. V tem trenutku, mednarodnega, položaja izgloda .stvarna,, trezna in preudarna rekonstrukcija, madžarskih dogodkov politična nujnost, ki je ni mogoče podcenjevati. Tega ,se .zavedajo kremeljski napadalci, ki *so s tanki obstreljevali in z letali, zasipali delavske množice, ki ,so .zahtevale svobodo. Zato /budi -taka jeza. in razburjenje nad poročilom OZN v Moskvi.
V	času londonskega .raz,o,ro,žrtvenega mešetarjenja je ta 400 .strani obsežni dokument resno .svarilo preti -kompromisnim popuščanjem in smehljajočim uspavanjem.
/Petčlansko komisijo CEN, ki je -poročilo .sestavila, tvorijo 'zastopniki 'Danske, Avstralije, Cejlona., Tunisa in Urugvaja. Od srede preteklega januarja je ta komisija -zaslišala v Evropi in Ameriki okro-g 100 prič in prouči-la poročila ra-z-nih vlad in organizacij o .zgodovini, vstaji in krvavem zatrtju madžarske revolucije. V najvažnejših .zaključkih je dokazana, popolna zakonitost vlade Imre Na-gyja i,n izčrpno so naznačena sredstva to- poti protizakonitega, sovjetskega napada.
/Za,s,tor,ni.ki 24 držav, ki so sklenili 10.
Seja glavnega odbora SPZ
Dne 30.' junija je .bila .redna, .seja glavnega odbora SDZ v Trstu.
V	poročilu izvršilnega odbora so .se med drugm omenili sestanki političnih strank in skupin -za. zaščito .slovenskih pravic v deželnem statutu. Prihodnji sestanek bo v juliju. Dr. J. Agneletto je posredoval pri ravnateljici OAI (Opera Asili -Infantili) in pri general/n,emu komisarju za vrtnarice, ki so -nameščene -pri /OAI, za zboljšanje njihovega, položaja. Gospod dr. -Pa-lamara se za -to zanima in je mnenja da- je treba .to .stva-r rešiti na skupni (.nacionalni) podlagi. .Sporočilo se je tudi, da je izlet, -ki ga je priredilo SDD v Corti.no, nadvse .povolj.no u-®pel in da, SPM pripravlja drug izlet, ki bo imel poleg zabavnega, tudi kulturni značaj. K debati so se priglasili -razni odborniki. /Poroči-lo je- bilo vzeto na znanje.
Glede akcije za pomoč od vremenskih nezgod oškodovanim poljedelcem, je predsednik dr. Agneletto poročal, da je posredoval pri ravnatelju- nadzorstva, za kmetijstvo ter pri -generalnemu komisarju dr. Palama-ri glede pomoči, ki- naj bi jo država dala prizadetim kmetom. Generalni komisar dr. Pa-lamara je menil, da. je na podlagi zakona mogoče doseči /sedaj le odpis davkov. Drugih podpor zakon ne predvideva, v takih slučajih. Minister za poljedelstvo je /zadnjič v Trstu izjavil, da ministrstvo sedaj, pripravlja fak .zakon.
Na -seji je bila izglasovana resolucija, ki jo posebej objavljamo.
Razprava, o političnem položaju na Tržaškem je bila živahna. Tako župan, kakor tržaški občinski odbor sta demo-
Kongres delauskih suetou
(Nadaljevanje s 1. strani)
jatjo napačno podobo, da sistem, delavskega samoupravljanja namreč res ide lino teče, da je tudi v resnici vse tako, kakor piše na papirju. Zato smo uvodoma tudi rekli, da je njihovo zanimanje za jugoslovanski poskus večje, kot bi dejanski bilo umestno.
Pri vsem tem pa je treba le priznati, da je uved ba delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji sprožila pravi plaz v komunističnih državah. Delavci, ki so morali doslej molče prenašati težka bremena neredko močno zgrešenih komunističnih gospodarskih načrtov in politike, so popolnoma pravilno ugotovili, da se jim z uvedbo delavskih svetov, s prizna-njem pravic v vodstvu podjetij, čeprav skromno in na omejenem področju, vendarle odpirajo vrata do soodločanja, kritike in sčasoma — morda — tudi do precej samostojnega nastopanja. Tega, kar ne bi nikdar mogli doseči na političnem področju, kjer bi se ne mogli sklicevtUi na ustrezna^ v samem komunističnem nauku vsebovana načela. Zato je zahteva po uvedbi delavskih svetov postala ena glavnih točk poljskih delavcev, bila je e-no najvidnejših gesel madžarrske revolucije. Razširjenje delavskih pravic pri u-pravi podjetij napoveduje Kitajska, z zanimanjem opazujejo jugoslovanske poskuse in težave celo Sovjeti.
Seveda vidijo vse te delavske množice v delavskem samoupravljanju to, kar si same želijo. Podrobne jugoslovanske stvarnosti ne poznajo. Končno to tudi n£ važno. Zahteva po demokratizaciji organizacije in vodstva podjetij se širi, pri-dobiva rta moči in obsegu. Ce 1 ta misel prodre na gospodarskem področju, če se utrdi in dobi primerno oblika, potem bo neizogibno povsod trčila ob protislovje z enostranskim in totalitarnim političnim režimom, kakor je to v jugoslovanskem primeru v tako jarki luči pokazal 'Djila-sov primer. Upali bi si celo reči, da je zatrt** »l delavskega samoupravljanja v
Jugoslaviji, pri vseh svojih pomanjkljivostih, že danes najbrž prerastla okvir, ki so ji ga prvotno namenili njeni jugoslovanski duhovni očetje. Ne morejo več nazaj in ne vedo, kako in kam noj gredo naprej, da bi s tem ne omajali samih temeljev svojega režima.
Nasprotje med socialnimi gesli, ki jiht jugoslovanski komunisti proglašajo na gospodarskem področju, in stvarnostjo, ki veljat v političnem življenju, postaja vedno bolj nevzdržno. Včasih se dozdeva, da je samo še vprašanje časa, kako dolgo bo politika še lahko dušila to, kar je na socialno-gospodarskem poprišču sama priklicala v življenje. Naslov V. poglavja resolucije, ki je bila sprejeta na prvem kongresu delavskih svetov Jugoslavije, ima značilni naslov:	»DELAV-
SKO UPRAVLJANJE USTVARJA PODLAGO RESNIČNI SVOBODI ČLOVEKA«. Je to samo propagandno geslo, kakor si želijo oblastniki, ali prograimatič-na .napoved, kakor si to želijo množice? Samo bodočnost bo odgovorila na to vprašanje.
Ze sedaj pa lahko rečemo, da je menda največja vrednost jugoslovanskega poskusa delavskega samoupravljanja v tem, da je prililo olja k vrenju v komunističnih državah, da je dalo tamkajšnjim delavskim množicam možen in dosegljiv cilj, za katerega se lahko borijo, ne da bi s tem trčili ob same temelje komunističnega nauka in bili zairadi tega proglašeni za idejne krivoverce ter kot taki o-nemogočeni. Samo na sebi pa je jugoslovansko delavsko samoupravljanje še zelo nepopolno in bo kvečjemu močno in temeljito spremenjeno lahko zadostilo svojim nalogam. Dotlej se bodo pa jugoslovanski delavci še vedno pomilovalno nasmihali vsem tujcem, ki se tako zanimajo in deloma tudi ogrevajo za sistem, katerega pomanjklivosti, težke organizacijske napake in notranja protislovja po-zntvjo samo tisti, ki ga morajo prenašati, v njem živeti in delati.
!* * *
krščanska. De-jstvo, je, da so mi,sovci dobili iz Rima direktivo, naj za vsako ceno preprečijo izvolitev župana, ki bi bil iz levičarskih vrst. To so -tudi storili. Za župana so glasovali demokristjani (20), 1 -liberalec in 2 misoven. Občinski odborniki pa so dobili po 32 in t-u/di po 35 glasov. /Z glasovi misov.cev, .monarhistov in liberalcev .spravi skupaj -sedanji, občinski odbor večino 32 glasov, in to mu je dovolj .za. upravo občine.
Razpravljalo -se je o odno.ša-jih -med posameznimi strankami in .zavzelo stališča. S komunisti ni mogoče /nobeno sodelovanje. Oni zahtevajo .svobodo tam, kjer niso na vladi. G ovni odbor je soglasno odobril delo in postopek izvršilnega, odbora.
'Razpravljalo se je nadalje v splošnem o prihodnjih volitvah v rimski parlament ta- .^e je sklenilo, da se stopi v stik z Gorico in s ,SK& glede stališča, ki se bo .glede volitev zavzelo.
Končno je predsednik za- izvršilni odbor -predlagal-, naj bi se tudi letos vršilo tradicionalno jesensko slavje SDZ na Opčinah, in sicer 1. .septembra na- prostoru kot lansko leto, kur je glavni odbor z navdušenjem odobril.
Resolucija
Glavni odbor Slovenske demokratske zveze v Trs-t.u je na svoji redni sej-i dne 30. junija 1957 ugotovil, da .so neurje in vremenske nezgode spomladi povzročile veliko škodo poljedelcem na Tržaškem ozemlju, posebno .na Krasu ..in v dolinski občini, ter da dana pomoč s strani državne oblasti a razdelitvijo ne,kaj modre -galice in gnojil niti zdaleka ne .zadostuje .niiti za delno kritje škode; zato poziva generalni komisariat in državne oblasti, da odpišejo vsem prizadetim posestnikom zaenkrat davke, vlado v Rimu pa, da čim prej predloži, parlamentu nov .zakon -o posebni pcmoči ,po vremenskih nezgodah oškodovanim poljedelcem.
j- Drago Gervais
V zagonetnih okoliščinah je v nedeljo
30.	junija t. -1-. umrl v /Sežani nadarjeni hrvatski pesnik in ravnatelj, gledališča n^i Reki, gospod Drago Gervais. V .Sežani -sc, je- prejšnji večer udeležil proslave 50-let-nice akademskega društva »Balkan«.
Naslednje jutro, tako je nenadno smrt prikaza-l titovski -ti.sk, je iiz drugega nadstropja hotela -»Triglav«, -kjer je prenočeval, občudoval k/raško zemljo in vdihaval svež zrak. Pri tem da- se je- preveč nagnil in padel na ulico.
Pokojni Drago Gervais je -bil -po priklicu pravnik. Pesnikova! je v istrskem narečju. Napisal je tudi nekaj- komedij-. Zadnj/a /njegova, knjiga /»Humoreske« je .izšla na Reki.
V Trstu- je- imel številne znance in prijatelje. Pokopa-li ,so ga. v torek v Opat iji, Naj. mu- -bo lahka -domača zemlja!
TRŽAŠKI PREPIHI
Prastara in vendar sodobna zgodba
Agi/t, Prop in Part, trije postopači, so posedali na gričku pred .svojo votlino.
»Vražje /slabi časi,« je vzdihnil Agit i.n -zastrmel v sonce. Suša in -lakota celo postopače navdaja -z otožnostjo.
»En- sam služabnik templja,« je vzdihnil Prop in pokazal -na mo-žakarja v dol-,gih oblačilih, ki je .stopal po cesti navzgor.
/»In tolsto jagnje,« je veselo pristavil Part in nemudoma skoči-l pokonci.
Tudi -os/tala dva sta opazila, da nosi mož na plečih, jagnje.
,»Jagnje /bo gotovo /za darilno žrtev,« je ‘zaskrbljeno dejal A-gi/t.
,»Tega pa- že ne .smemo dopuščati,« je jadikoval Prop.
»Jagnje /moramo .rešiti pred žrtveni-ško smrtjo,« je odločil -Part.
Vsi trije ,so se obrnili proti praznem-u ognjišču v votlini. Lakota ,se je podvojila. Zvlek-li ,so se- do ceste.
■»S silo?« je vprašal Agit.
/»Ali naj, možakarja, pobijemo?« >je vprašal Prop.
/»Ne,« je odločil Par.t. »Storili bomo drugače.«
. -Ste/pil je s kole,vc.za na cesto. »O, gospod.« je vzkliknil, ko je dosegel služabnika templja, »po oblačilih sodim, da .spadate k templju.« Z zaskrbljenostjo je zmajal z glavo. /»Za/kaj. prenašate nečisto žival?«
*To je žrtveniška žival,« je odgovoril .služabnik, ‘»kako -morete reči, da je jagnje nečisto?«
Agit .se- je obrnil -na vse štiri strani .neba! »Nikjer ne vidim janjčka. Ce z pleča vam pač visi pes!«
»Saj1 ste slepi,« je dejal služabnik o--gorčeno in nadaljeval .svojo pot.
Cez nekaj časa, je srečal P,rope,. »O. gosipod,« je dejal -postopač, »po /obleki vidim, da /ste pomočnik daritvenega duhovnika. .Užaljeno je plosknil ,z rokama. »Kaj se ne sramujete -prenašati nečisto žival?«
»To je daritvena -žival,« je .zaklical Služabnik templja. /»Kako /morete trditi, da je .jagnje nečista žival?«
Prop .se je obrnil na/ vse strani in -dejal: »/Nikjer ne. vidim janjčka-. Ce.z pleča vam visi pes!-.«
'»Saj iste znoreli,« je ogorčeno dejal /služabnik in odšel -svojo pot.
Cez nekaj časa je srečal -Pa,rta. »O, /gospod.« je ,zašepeita-l postopač, »,po obleki se pozna, da ste služabnik v -templju.« Njegov g'a,s ;e trepetal od sočustvovanja. »Takšni bi se ,ne /smeli javno •razka-zio-vati! Pomislite .sa-mo, kaj -bi- se -zgodilo, če bi nekdo opazil, 'da* prenašate nečisto žival!«
/»To je žrtveniška žival.« je ,po/lg,lasno odgovoril- ‘možakar. »Jagnje vendar ni nečisto!«
Part se je obrnil na vse strani. »Nikjer ,ne vidim janjčka. -Zaikaj me pos-kur šate ukaniti? Na plečih imate psa!« Part je odšel da-lj-e. ‘»-Odvrzite žival,« je še dejal, »predno va/s kdo vidi!«
■Služabnik ,se i-e ves tresel. Boječe se je ozrl okrog sebe. »Morda sem pa -som že slep,« je pomi.slil, »ali pa se mi je zmešalo. Gotovo je pes, če trije tako zatrjujejo...«
Odvrgel je ,žival v -grmovje in zbežal.
Agit, Prop in /Part pa- /so -se gostili s psom, ki je bil tolsto jagnje.
Marta S.
januarja vzpostavitev posebne preiskovalne komisije, so /se- v New. Yorku sporazumeli, da je treba /za, mesec september .sklicati generalno -skupščino OZN, ki bo obravnavala poročilo preiskovalne komisije. Med tem ča.som pa- .bodo .razpravlja^ •li tudi o pre.dlog-ih 'za ,sankcije proti ne-/zakoniti Kadarjevi vladi. Ze sedaj je jai-sno, da stoje iza- komisijo vsi' -zastopniki, 24 držav in da /bo generalna- /skupščina z vso jasnostjo in. ostrostjo obsodila sovjetsko napadal nosi jn intervencijo.
/Prav v .teh 'dneh, osem mesecev po revoluciji, dnevno dokazujejo poročila iz Madžarske, kako -se strahovlada, ki je samo slepa izvrševalfca- moskovskih ukazov, trudi, da bi /si ,s ciničnim nasiljem in barbarskimi sredstvi zopet prisvojila v deželi oblast. -Usmrtitve dijakov in dijakinj, izobražencev in -delavcev ,naj, bi razširjale strah in /trepet -ter ukrotile zlasti akademsko mladino.
Močan in vsesplošni- odmev poročila OZN naj bi zaslepljencem in posebno še pozabljivcem osvežil razum in jih prepričal, ida madžarska vstaja ni bila kak poljubni zgodovinski dogodek, pač pa trajno opoeo-rilo na .nevarnost sovjetske zavoje val-ncisti in .totalitarizma; obenem pa naj bi k-repi-l vero in odločnost /za obrambo svobode in demokracije.
Danes imamo vse -preveč ljudi, ki jih izkušnje preteklosti niso -ničesar naučile, ljudi, ki se ,ne zganejo, dokler plemeni, /ne zajamejo njihovih lastnih oblačil.
Tu med inami pa naj nais to opozorilo stalno odvrača od vsake /misli na kakršnokoli sodelovainjie z ljudmi, ki so idejni .sokrivci madžarske tragedije. Pomnimo, da so najnevarnejši prav tisti mešetarji, ki se klanjajo in smehljajo na vse strani, v /resnci pa so -zavestni .snuibitel-ji totalitarizma to prav /nič dru-gega!- To so mu-holov/ke s .sleparskim medom, nevarnejše od očitnih totalitarističnih pasti!
Avstralsko pisemce ..Utripom"
-Sem slovensko dekle, šele nekaj -mesecev .sem -v Avstraliji. Pred malo dnevi mi je prijateljica iz Trsta poslala mali časopis »Utripi«. 'Ne bom se znala dobro izraziti. Sem .samo preprosta Slovenka-. Toda povedati vam moram, da sem vse prečitala in da mi je bilo vse zelo všeč.
To je hi-1 resnični velikonočni glas v našem jeziku in v našem duhu. Prav posebno mi je -ugajal spis .»Listje v vetru«. 'Sama, sem doma z dežele, zato dobro .razumem tisto -posebno občutje človeka, ki -živi iz naravo, ki čuti z zemljo.
In še to: prepričana sem, da je marsikdo pre-zrl tista dva ma-la spisa, -o izseljencih. A -meni .sta se-gla do srca. Saj je to povest nas vseh; na sfoitine slovenskih deklet je šlo po sve/tu in še največ v Avstralijo. Morda- to n-i umetnost, zato pa je življenje.
/Na, koncu naj. .še povem, da mi je dobro in da, razen težav v angleščini, ®e dobro počutim. Pa naj ,še pozdravim vse naše drage ljudi- -po Tržaškem, Goriškem -to v domovini!
Zive-li vsi ,in kmalu pošljite novo -številko »Utripov«)
Vdana.
Pavla Kalčič (Neurcastle, N. S. W., Avstralija)
Sklepna produkcija gojencev
Glasbene šole SPM
V	petek, dne 28. junija t. 1. se je vršila -na sedežu, v dvorani SPM v ulici Machiavelli 22, sklepna produkcija gojencev, /kjer je nastopilo 18 gojencev in gojenk instrumentalnih oddelkov 'za -klavir in violino ter za harmoniko. O tem nastopu bomo priobčili v prihodnji številk: našega -lista izčnpnejše -strokovno poročilo.
PODPIRAJTE SDD
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797
TVRDKA
V' -v
KERZE
USTANOVLJENA L. 1866 TRST
Piazza 8. Gfevanni 1» Tel. 35019
TRGOVINA
NA DROBNO IN DEBELO
O Električni hladilniki: Originalni FR1GIDAIRE, PHILIPS, LEC, ZEN-ITH, ZOPPlAS, IGNIS itd.
o Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva-
O Popolna oprema ,za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (.inox.) jekla itd.
O Električni likalniki, sesalci za- -prah, pralni stroji, RiIBER, Hoover, Aeg itd. grelci' za vodo
o Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do -brušenega kristala .
O Lestenci /te-r vseh vrst električnih luči klasične -in moderne oblike
Priporočamo obisk pri tvrdki KERŽE predno nabavite katerikoli predmet za Vai dom