270
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — V Lvovu je umrl Gališki namestnik grof Goluhovski, star 67 let. On je bil federalist in vrl poljski rodoljub, oče oktoberske diplome. Sedanje mi-nisterstvo ga ni nič kaj rado gledalo na sedežu Gali-škega namestnika, bil mu je tako trn v peti, ko Rodić v Dalmaciji in grof Taaffe na Tirolskem. Po njem so se izvedele tudi znamenite Beustove besede: ,,Ce Slovani ne bodo ubogali, jih bom ob steno pritisnil."
— Srbski knez se je tu zaročil z mlado in lepo gospico Natalijo pl. Kečkovo, ki bo imela 6 milijonov dote in je stričnica kneza Aleksandra Marušija. Po tem takem bi se mislilo, da se je knez na Dunaj šel Je ženit; al če se pomisli, da je imel pogovore z našim cesarjem, ministrom Andrassv-em in da je na Dunaj prišel tudi poverjenik Črnogorskega kneza, Ilij Ple-menac, ima njegovo bivanje na Dunaji vendar političen pomen , kateremu ima biti morda ravno ženitev prikri-valni ščit. Sicer bi ne bilo umljivo, zakaj knez že-nitve ne bi odložil do ugodnejšega časa.
Iz Reke. — Zdaj je tudi Reka jela posnemati Graške rogovileže. V torek 3. t. m. se je pripeljal cesarjev gost Don Alfonso s svojo soprogo v Reko hoteč iti na svoje posestvo, katero ima tam blizo. To se je zvedelo in ko stopi ven s kolodvora , da bi šel v kočijo, jame labonska drubal sikati, žvižgati in kričati za vozom, ki se je peljal proti „Hotel Europa". Razsajanje trpelo je do dveh po polnoči. Policija se ni posebne trudila raz-gnati razsajalce.
Goriško. — Gosp. Andrej Marušič je imenovani za profesorja veronauka za vse razrede tukajšnje gimnazije.    Čestitamo!
Hrvaška.   — Hrvatski  ban Mažuranič je pobiranje denarjev za Hrcegovinske kristijane dovolil.
Ogersko. — Ministri delajo na to, da bi vsled nove pogodbe Ogerska mesto 30 samo 25 milijonov dolagala k skupnim državnim stroškom. Čudni Madjari zahtevajo, da bi tedaj mi njim robovali plačevaje na leto 75 milijonov.
Turska. — Ustaja se čedalje bolj širi po Ercego-vini, upornikom dohajajo iz vseh krajev čete postoljcev na pomoč. Že se bijejo ž njimi proti Turku Albanci, Crnagorci, Srbi, Krivoščijanci i. dr. Komu je bojna sreča milejša, upornikom ali Turčinom, to se zavoljo zmeša-poročil ne ve za gotovo. Na jugu pa gre Turčinom na vsak način slabo. V petek 7. t. m. ste bili tepeni pri Stolacu dve Turški četi, prva potolčena, druga je morala podati se in je bila razorožena. V soboto pa so uporniki oblegli^ mesto Trebinje na jugu tik Dalmatinske meje in Crnegore, v katerem je Turške posadke okoli 1500 mož. Do danes se je posadka gotovo tudi že podala ali pa bila^ potolčena, ker je mesto bilo od vseh krajev zajeto. Črnogorski knez svojih Črnogorcev ne more več brzdati, zato je poslal poverjenika Ilija Plamenaca na Dunaj naznanjat, da mu ni več mogoče držati se neutralnosti.    Crnogorci   so  res  že  prijeli  za
orožje in pregledali svoje čete; tudi so naredili tei      1 po vsi deželi in pripravljajo pot do Grahovega    a^H za ljudi in  topove  ugodna.    Enaka razburjenost lotila Srbov,   ker vidijo in slišijo ,   kako divje  rave i Turške čete  z uporniki,   kako   požigajo   vasi   iQ JJaJo  ; ženske,   starce in otroke.    Avstrijska je zastavila rj0r ob Ercegovini še bolj gosto ko prej.    Dunajskim \[^ pa to ni še zadosti, oni bi najraje imeli, da bi Avat° Turčinom pomagala, česar se pa menda vendar ni k^ Drugače sodijo Ruski listi o tej ustavi.   Pišejo nam ^ da po vsem, kar se je do zdaj zgodilo, ne bo drugj » ko da se popolnoma prestrojijo krivične in za kristi^' v Turčiji naravnost   nečloveške  razmere.    Enaka n^     I prevlada na Francoskem, kjer rastejo simpatije do un nikov in se nabirajo  izdatni zneski zanje. — Iz Vg tega je gotovo,   da,   če  se   bodo  uporniki   le še nek • časa mogli braniti Turkom, bo kmafu slovanski jug J nogah in pri   njih.    Potem   bodo tudi tisti Dunajski ž dovski listi,   ki  še dozdaj   nočejo verjeti in pripoznati da je ta upor  več  ko navadni punt ali „putsch", sp^ videli,  da je to boj za pravico človeško,   za tisto svo! bodo,   ki  gre vsakemu človeku,   katera   pa   pod divja Turško silo  ni   mogoča.    Do  tega prepričanja utegnem prej priti nego sami mislijo, kajti po najnovejših por0. čilih upor na vseh   straneh   napreduje,   toraj   o „zadu. sen j i" ni več govorjenja.
Irsko. — Tridnevne svečanosti (o. 6. 7. avgusta) so se sijajno vršile stoletnice v hvaležni spomin rojstva 0'Connella. Vsa Irska je bila na nogah; oči in srca katoličanov ne le na Angleškem, temveč vse Evrope da celega sveta obrnjena na Irsko. Kdo pa je bil 0'Connell, da je izbujala stoletnica njegovega rojstva tako pozornost? — O'Connell je uzor katolškega narodnjaka in voditelja, rešitelja dolgo tlačenih, sužnih katoličanov na Irskem.