Dopisi. Iz Ptuja. (Volitve v okrajno bolnisko blagajno so ovržene!) Okraina bolniška blagajna v Ptuju je bila dosedaj edino in izključno v nemčurski oblasti, da-si je dobra polovica obrtnikov na deželi, kateri morajo po postavi in po pravilih te blagajne tudi biti zastopani, ker so delodajalci in moraio za svoje uslužbence, pomagače itd. mesečne doneske plačevati. Dosedaj so pa nekateri gospodje v Ptuju volitve zmeraj na tak način vodili in izvrševali, da delodajalci na deželi o teh volitvah niti znali niso. Vsled tega jim tudi ni bilo raožno, se volitev udeleževati ali slovenskih obrtnikov kot poslancev k skupščini poslati. Tudi letos mislili so stvar tako po domače med seboj uravnavati in so volitve tako izvršili, da slovenski obrtniki na deželi o volitvah niti nič vedeli niso. To pa je napotilo slovenskega odvetnika dr. A. Brumena v Ptuju, da je vložil rekurz proti takemu postopanju na c. kr. namestnistvo v Gradcu, kateri rekurz so podpisali tudi drugi slovenski odvetniki, notarji in delodajalci v Ptuju. C. kr. namestništvo v Gradcu je rekurzu ugodilo in celo volitev razveljavilo. PriSlo bode torej do nove volitve. Mi vsled tega že sedaj opominjamo občinske predstojnike ptujskega okraja, da naj gledajo na to, da pristopijo vsi slovenski obrtniki k okrajni bolniški blagajni, da se nam posreči pri prihodnji volitvi ovreči sedajno vodstvo. Nedostatki dosedajnega poslovanja so tako veliki, da ie dolžnost vsakega slovenskega obrtnika delati na to, da se vodstvo okrajne bolniške blagajne spremeni. NajznamenitejSi nedostatek je ta, da je postavilo sedajno posili nemško vodstvo dr. Treitl-na, zdravnika v Ptuju, kot edinega blagajniškega zdravnika. Ta dr. Treitl ne razume niti besedice slovenski, vendar pa bi moral tudi slovenske pomofinike in delavce vračiti. Vidi se, da temu vodstvu ni do tega, da pomagači, učenci in delavci slovenskih obrtnikov dobijo zdravniške pomoči; čeravno slovenski obrtniki mnogo plačujejo v to blagajno, se jim dostikrat zdravniška pomoč brez vzroka odreče ali pa je sploh ni dobiti, ker dr. Treitl ne razume nič slovenski. Drugi veliki nedostatek je ta, da glasoviti J. Spritzey kot blagajnik te blagajne, potuje večkrat na stroške te blagajne, kadar to ni potrebno. Sploh je pa ta gospod za svoje delo previsoko plačan in za gotovo je upati, da, če Slovenci prihodnjič zmagajo, se stroški uprave znižajo. Vsled tega bo pa tudi mogoče, prispevke obrtnikom in delodajalcem znižati. Kričoča krivica je za slovenske pomočnike in sluge, če so nemčurski vodje te blagajnice proti slovenskim obrtnikom tako brezozirni in sovražni, da jim celo zabranijo takega zdravnika, n. pr. g. dr. Belo Stuheca, ki razume slovenski jezik in ki toraj zamore bolnika razumeti in mu zdravje s svojo učenostjo spet pridobiti. Torej slovenski župani in obrtniki, pozor na nove volitve! Z Radla. (Slovenci, vzdraraimo se!) Na vrhuncu Radla je istinito tako zanimiv razgled na nemško in na slovensko stran, da vsak hribolazec izraža o tem svoje občudovanje. Slovenca pa napolni otožnost, ako gleda lepe kraje proti severu, kajti kakor daleč oko vidi, bila je naša, slovenska zemlja, a do Radla se je počasi začela razlivati nemška povodenj že od IX. stoletja sem. Neki gospod, ki že počiva, je točil solze, ko si je ogledoval mične kraje proti severu ter izjavil na vprašanje, zakaj da se joče: «0 kako bi se ne jokal? To je bila nekdaj naša mila domovina, a vse je vzel naš sosed.> Proti jugu še je slovenska zemlja, vendar tudi to si hoče Nemec osvojiti. Toda ne bo si je. Pred kakirai tridesetimi leti še se je res videlo, kakor da bi bili Slovenci tujci v dravski dolini, ker pri raznih volitvah v deželni in državni zbor so bili Slovenci slabo zastopani, s sedmerimi ali celo četirimi glasovi, nasprotniki pa so jih imeli po 28—30. Zdaj pa imajo navadno naši zagrizeni nasprotniki po 6—7 in Slovenci po 28 glasov. Smemo torej sklepati, da dravska dolina ostane slovenska zemlja in da so Nemci tako rekoč tujci v njej. Le okrajni zastop še imajo v svojih rokah po izdajalskih volilcih izmed slovensklh prebivalcev. Nemci delajo na vse kriplje, da bi ohranili tej dolini nemški značaj, tako po raznih napisih pri gostilnicah in po pozdravih šolske mladine, ki tujce pozdravlja z «guten Tag.» Pa vse to ne bo pomagalo ničesar. Most od Radla prek na Pohorje ima vedno slabeje stebre. Na Pohorju je oral ledino rajni Luka Držešnik okoli 30 let, ki zasluži da mu postavirao spominek. Znamenja so torej, da se Nemštvo v dravski dolini umika. Da se umikanje ne ustavi, na to morarao delati z vserai silami. Prirerajmo radi zborovanja in veselice. In Vam blagi narodnjaki kličemo: vdeležujte se radi slovenskih veselic in zborovanj. Kmalu se bo Vam ponudila priložnost, da javno pokažete svojo narodno zavest. Ciril in Metodovo druStvo bo imelo v Vuhredu zborovanje 18. septembra t. j. 16 nedeljo po BinkoStih. Takrat bo društvo ob jednem obhajalo tudi jubilej presvitlega cesarja, našega dobrotnika, ki svojo radodarno roko odpira tudi slovenskim šolam. Pridite obilno in se nikar ne izgovarjajte. Vzemite si v izgled na§e nasprotnike, kako od vseh krajev hitijo skupaj, ko se gre za blagor njihovega naroda. Blagi Slovenci, vzdramite se, otresite vendar enkrat od sebe nemčursko Salobardo, da ne bode čez nekaj let kaki narodnjak solz točil na Veliki kapi ter rekel, to je bila nekdaj naSa mila domovina, a vzel jo je sovražnik. Od Kapele. (Koncert.) V zadnji štev. Vašega cenj. lista od 18. avg. bral sem nek dopis od Kapele, s katerim dopisnik ozna- čuje vrtno veselico, katero je priredilo «Kapelsko bralno društvo* dne 15. avg. v vrtu g. R. Horvata. Dopisnik obžaluje, da se je veselice udeležilo premalo kmetskega ljudstva in domačih gostov, ter pripisuje veselici svetanski (kozmopolitičen) značaj. Res je, da je bilo občinstvo svetinsko, ker so bili kot gostje iz Radenskega kopališča navzoči Nemci, Italjani, Dalmatinci in Madjari, a zaradi tega veselica nikakor ni bila «kozmopolitična,» ampak narodna, ker se je v tem smislu tudi zvršila. Če bi bil dopisnik natančneje opazoval občinstvo, bi se bil pač prepričal, da tudi naših domačih, kmetskih, merodajnih narodnjakov ni manjkalo. Da so pa nam tudi tujci za naše namene nekoliko darovali, za to jim moremo biti hvaležni ter je smatrati, namreč navzoče, kot nam pravične in naklonjene. Kar se vsporeda tiče, ker tudi ta dopisniku ne ugaja, mu moram odgovoriti, da naj navadno narodno veselico od koncerta vsaj nekoliko razločuje in prepričal se bode, da }e tudi vspored bil koncertu primeren. Da se je tamburanje in petje vršilo sploh v občno zadovoljnost, to nam je pričalo odobrovanje in bil je tedaj tudi «efekt» zadosten; vsaj mi si ne želimo sijajnišega, ker nismo tamburaši in pevci «aus profession,» ampak iz zgolj narodne zavesti. Dopisnik je menda jedini, kateremu se naš koneert ni dopadel. Ne moremo pomagati! De gustibus non est disputandum, pravi pregovor, o vkusu se je težko pričkati! Dovoljujem si tudi o ti priložnosti se zahvaljevati za prisotnost vsem gostom iz Gornjeradgone, od Sv. Andraža, Sv. Benedikta, Sv. Jurija in Malenedelje ter vsem onim, kateri so nam podelili dobitke za «najkrasnejSi> del veselice, za tombolo, Posebno zahvalo pa izrekam g. Koklj-nu, učitelju v Poljčanah, ki je žrtvoval prosti čas v to, da nam je prihitel pomagat izvrševat vzporeda ter s tem popolnil spet prejšni kapelski tamburaški zbor, kateri je z njim, ko se je preselil, izgubil eno najboljših moči. Na svidenje! Iz Velenja. (V e s e 1 i c a.) 18. avgusta obhajala je mladina tukajšnje Ijudske šole veselico povodom petdesetletnice vlade našega presvitl. cesarja Franca Jožefa I. Ob 8. uri zjutraj darovala se je sveta maša, poslej zbrali so se otroci in gosti v prvem razredu ljudske šole, kjer se je govorilo o pomenu letošnjega leta za avstrijske patrijote in kjer je deklamovala nadepolna mladež lepo število patrijotlčnih pesmi. Ob koncu te slavnosti zaorila je naša slovenska mladina krepki trikratni «Živijo» našemu presvitlemu cesariu in sto in sto nežnih mladih grl popevalo je: ,Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja Avstrijo!' Ob 2. popoldne začel se je zabavni del, veselica, katera bo ostala našim otrokom še dolgo časa v trajnem spominu. Veselica in sploh vsa slavnost obnesla se je izvrstno. V prvi vrsti zaslužita vso zahvalo in priznanje g. nadučiteli in g. učitelj, ki sta neumorno delovala za lep razvoj te za našo mladino velevažne slavnosti. Trg Velenje je bil ta dan praznično spreoblečen, v črno-rumenih zastavah in zvečer oznanjala je čarobna razsvetljava patriotično mišljenje Velenjčanov. Samo jedna «figura comica,» ki ima precej jednakosti s kakim «Bierfaselnom,» in ki je tudi poslej hotela veselico motiti, demonstrovala je na nečuven in nesramen način proti temu znaku patrijotizma s tem, da ni razobesila nikakoršne cesarske zastave. Ta oseba je voditelj veleniske Heiloklike, ki je v spomin umrlega Bismarka, največjega sovražnika Slovanov in Avstrije, obhajala takozvani «Salamander,» pri katerem se je pogosto čul pijani «heil, heil und Sieg» in Bog si ga vedi, kaka neumnost še. In taki nesramni Ijudje, take Seme, ki napadajo nasprotno misIeCe ljudi o vsaki priliki in ki so kot renegati in izdajice svojega naroda največji sovražniki ne samo Slovencev ampak tudi Avstrije, ki čestijo sicer Bismarkov doprsnik, a ki ne razobesijo o priliki največje avstrijske slavnosti niti jedne zastave ne, taki značaji naj nam ponujajo in naj nas učijo tiste tevtonske kulture, pred katero pljune vsak poSten človek? Nasvetujemo temu možiceljnu, ki je slovenskemu občinstvu kot kričač že dosti dobro znan, in njegovi «Leibgardi,» da naj nikar ne razobeša razcapane in zazupite nemške kulture, ker drugače krstiti ga znajo Slovenci v drugič, da se mu malo ohladi njegova zavrela kri in da se tu med Slovenci vendar enkrat opere svoje turSke olike. Hajl, Sik und Rahe! Od nekod. (Ljutomer, Ljutomer! Potne opazke.) Veličastno se je vršil dne 17. avgusta v beli Ljubljani shod slov. županov; gotovo 600 mož je prihitelo iz vseh dežel, koder bivajo Slovenci, iz Primorske, Koroške, Štajarske in Kranjske, v lepo prestolnico ob Ljubljanici, da izjavijo slovesno v imenu svojih občin neomejeno zvestobo Njega Veličanstvu in ob enem položijo pred Njega vzvišeni prestol skromne želje slovenskega naroda; lep je bil ta zbor, nekak slovenski parlament, kakor je rekel g. župan Hribar, zbor, kakoršnega Se ni videla bela Ljubljana; ves slovenski narod je bil tu zastopan, v naravnem svojem središču, iščoč zavetja pred morečo sapo, ki veje iz Gradca, Celovca itd.; Primorec in KoroSec sta povedala Kranjcu, da je njiju oko obrnjeno v Ljubljano, in Štajarec se jima je pridružil — lepo soglasje. Iz Štajarske je bilo baje kakih 180 županov, častno je bil n. pr. zastopan kozjanski okraj pod vodstvom vrlega g. župnika Tomažiča, lepo število jih je tudi bilo iz Ormoža pod vodstvom narodnega župana središkega, g. Šinka, itd. — a zaman bi bil iskal le eno glavo iz ljutomerskega glavarstva! Res je, da je ravno iz onih krajev vožnja prav dolga in težavna, res je, da se človek boji daljših voženj, če jim ni vajen, ali to opravičevanje ne izda nič, kajti Primorei in Korošci so imeli tudi daleč in od sv. Ane na Krembergu, odkoder je bil pre tudi eden župan ni posebno bliže v Liublj3.no nego iz Ljutomera! Voditeljev je manjkalo, voditeljev! Ljutomer, Ljutomer, zakaj nisi voditelj celemu glavarstvu v narodnem oziru. Kjer ni voditelja, ki bi skrbel bolj za skupno stvar nego za sebe, ki bi s paznim očesom motril vedno vse življenje okoli sebe, zdaj svaril, zdaj karal svoje, zdai nasprotniku na prste stopal, tam mora i najboli vzbuieno Ijudstvo zadremati; zato lahko človek opazuje v okrožju ljutomerskega glavarstva toliko nedostatkov! Nekaj primerov! Dne 21. julija se je vršilo pri sv. Juriju ob Ščavnlci premiranje konj; iz samega strahu za srčni mir graške gospode, ki }e mislila o tej priliki obiskati sv. Jurija, diktiral je g. Kodolič iz Radgone, naj Jurijevčani nikar ne razobesijo ta dan slovenskih zastav, da bi graške gospode ne razdražili, naj prirede stvar »internacijonalno!» Drznost to, da upajo od nas zahtevati tako zatajevanje, ko pa Nemci sami dandanes poznajo le «frankfurterco!> Sicer pa sta Radgončanora šla na led le dva jurijevSka krčmarja, drugi so vsi razobesili slovenske zastave, dasi }e g. C. pretil nekdo celo z žandarmi, če ne odstrani slovenskih zastav! Čast pa gospodu predsedniku kmetijske družbe, ki je v svojem sicer nemškem govoru pohvalil one Jurijevčane, kateri so tudi takrat pokazali slovenski svoj značaj — gospod je pač gospod! Čast tudi onim kmetom, ki so zahtevali slovenskega govora in z «živio» prevpili «heil» g. Sadu in drugih! Voditelj murske doline bi moral takoi vse vasi z glasnim protestom spraviti na noge, ko bi prvič zvedel, da sprevodniki one železnice ne reSpektirajo slovenskega prebivalstva ter ne kličeio postaj slovenski, dasi postaje nosijo tudi slovenska imena. NekdaJ je enega takega sprevodnika — tako nekako kakor Jursche se piše oni kondukter — opozoril na njegovo dolžnost, a dobil za odgovor surovost in lepe besede: ich bin extrera deutschnational. To si upa nemški uslužbenec med nami izreči! V Gornji Radgoni se narodne veselice prirejajo v gostilni «pri angelju;* pričakoval bi torej človek da dobi tam kak slovenski list, a temu ni tako! »Tagespbšta« leži na mizi; če pa vpraSa gost krčmarja, zakaj nima tudi slovenskega lista, odgovori mu krčmar precej osorno, da ga ni treba! Gospodje gornjeradgonski, pokažite mu, da mu jih je treba, ako hoče, da Vi zahajate še nadalje k njemu kot gosi. Iz Ljutomera pridemo v par urah v Središče, lep, naroden trg, ki pa nima razven precej oddaljene restauracije na kolodvoru nobene narodne gostilne, kjer bi tujca primerno pogostili! Iti mora rad ali nerad s tržani vred k jedinemu Netncu središkemu, ki je vsled te svoje neobhodnosti sila ošaben mož, k Wenigerholzu. Eden Nemec požira premoženje stoterih Slovencev, ali ni to sramota za narodne SrediSčane? Iz Svičine. Pri nas je bila pred kratkim seja krajnega šolskega sveta. Mej drugim se je posebno razpravljalo, kako bi Solski otroci slovesno proslavili petdesetletnico našega presv. vladarja. Ob tej priliki je predlagal g. nadučHelj, da bi se pele nemške pesni, češ, ker se v tretjem razredu otroci ne učijo prav nič slovenski peti. Zalostno, pa resnica je, da se na svičinski šoli slovenščini skoraj slabše godi, kakor pastorki pod kruto mačeho. Pa zakaj? Pri zidanji svoje Sole so se Svičinčani vrgli nemškemu šulferajnu pod petč in nikakor jim noče priti na misel, da bi rešili sebe in svoje slovenske otroke tega suženstva. Gosp. nadučitelju po robu se je postavil g župnik, rekoč, da bi bila velika krivica, ako bi se pri slavnosti na slovenščino pozabilo, ko vendar v vseh treh razredih ne najdemo nobenega otroka, ki bi bil popolnoma nemškega pokoljenia. In res bili so slavni očetje tako mllostni, da so vrgli slovenskim otrokom nekaj drobtinic od bogato obložene mize, sklenivši, naj se «nekaj» pesmi poje tudi v materinem jeziku otrok. Za to dobroto so pa stresli svoio jezo na g. župnika v grdem dopisu, objavljenem v Mariboržanki od dne 18. avg., kjer ga dolžijo slov. fanatlzma. Se Vam meSa po glavi, kali, da imenujete to fanatizem, ako se mirno in stvarno poteguje rodom in čutom Slovenee na slovenski zemlji za pravice svojega tlačenega naroda?! Kar se pa tiče «duha in pravil reda sv. Benedikta,> izvolite se prej o tem poučiti, potem boste tudi Vi postali bolj «praktični> ter se ne boste več smešili pred pametnimi ljudmi s pisarjenjem takih nerodnostij po listih.