POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO	VILKA 42, 7. NOVEMBER 2003, CENA 269,00 SIT
etui
ŠTEVILKA
EDI MAVRIC - SAVINJČAN
Ljudje molčijo in trpijo, čeprav še kako pričakujejo, da bo kdorkoli ^ spregovoril v njihovem imenu
ISSN 0351-8140
814014
CEPLJENJE GRIPI SEJE!
(stran 15)
Zaljubljenost je "trik narave", ki dve osebi združi z namenom, da zacelita rane iz mladosti
z
I
iff
I
765,00 SIT
Po zbranih naročilih bo dobava približno v 7 dneh.
Meso je vakumsko pakirano po cca. 5 kg.
Prednja četrt s potrebušnico
Meso se lahko naroči v prodajalnah:
-	SP Luče, tel.: 839-43-10
-	SP Gornji Grad, tel.: 839-43-20
-	SP Ljubno-Plac, tel.: 584-11-74
UGODNI NAKUPI OZIMNICE V VSEH ŽIVILSKIH POSLOVALNICAH
-	krompir,
-	jabolka, čebula, zelje... W<*
-	paketi ETE Kamnik
Možnost plačila na več obrokov brez obresti!
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
BCkbe
OKENSKI SISTEMI
10 let garancije
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
PLUTA) KA, KAMI PREGRADE imni\r-!JE,
RAMŠAK s.p. ^:.™10577'5'
Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče tsm* 0*l1/5iy 737
RILE SERVIS
Preloška l, Velenje MB 88/897-58-20, GSM: 031/6: http://www.rr-vel.si/it/rile Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17^
-	SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV IN
-	SERVISNO VZDRŽE#§E IN PRIPRAVA VOZIk« ™
ZA TEHNIČNE PREGLEDE
-	PREMONTAŽA IN MONTAŽA Pjj PO NAJSODOBNEJŠI TEHN0L
Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge.
wsiDMiE eiMii asa i
AM.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email,si
I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 533
Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 - 12.0i
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPRENL
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu.
PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME
lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizk 21, Rečica ob Savinji, TAKOJI
Pokličite tel.03/838-80-91,041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si
NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA!
OSREDNJA
KNJIŽNICA
_________________________________________________________________Tretja stran
Na ljubljanskem gospodarskem razstavišču v dneh od 3. do 9. novembra poteka tradicionalni pohištveni sejem, tokrat že 14. po vrsti, na katerem je zbrana celotna ponudba vzorcev pohištva, ki ga ponuja slovensko tržišče in seveda tudi del svetovnega tržišča. Med razstavljavci so tudi nam bližnja podjetja Gorenje Glin iz Nazarij, Garant s Polzele in Gorenje Notranja oprema iz Velenja.
Kotje za strokovne sejme običajno,je prisotnost za proizvajalce in prodajalce visokim stroškom navkljub tako rekoč obvezna. Kogar ni na sejmu, vzbuja vjavnosti vtis, da je z njim nekaj narobe. Morda je v težavah in takšnemu podjetju potrošniki ter poslovni partnerji kmalu ne zaupajo več. Treba je torej biti zraven, saj lahko ima abstinenca veliko težje posledice kot strošek sejemskega nastopa.
Zakaj pravzaprav govorim o tej prireditvi, saj je sejmov še veliko? Preprosto zato, ker je od uspešnosti lesne industrije, v katero spadajo tudi izdelovalci pohištva, vmnogočem odvisna uspešnost Zgornje Savinjske doline. Mnogo delovnih mest je odvisno prav od prodaje izdelkov iz lesa, zato smo lahko veseli, daje podjetje Gorenje Glin
uspelo zelo elegantno zaobiti zahodnoevropsko recesijo, še posebej na nemškem pohištvenem trgu, in poiskati nove kupce. Direktor Marjan Dobrovc je za revijo Kapital pred dnevi izjavil:
»Letošnje poslovno leto ocenjujem pogojno ugodno glede na poslabšane razmere na področju prodaje pohištva v Zahodni Evropi. Stečaji na tem trgu so povzročili predhodno povečano ponudbo pohištva z nelogično nizkimi cenami. Načrti za prihodnost so smeli z II-odstotno povečano prodajo, saj smo letos pridobili več novih kupcev z velikimi prodajnimi verigami. Hitra prilagodljivostželjam kupcev nam zagotavlja eno od pomembnih prednosti v razmerah na nestabilnem trgu s pohištvom.«
V prihodnji številki boste lahko prebrali reportažni zapis z dogajanja na sejmu, pomembni dogodki pa se bodo zvrstili tudi v sklopu 6. srečanja gospodarstva v savinjsko-šateški regiji. Zanimivo, prav danes, prvi dan omenjenega srečanja,sovžalcu pripravili dan podjetništva, na katerem bodo med drugim predstavili svoje argumente za celovito Savinjsko regijo in proti regijski povezavi zgornjesavinjskih ter šaleških občin. Za razvojni projektna Goiteh pa menda so, samo na njihov denar naj ne računamo. No, pa smo lahko vsi srečni.
■p

IZ VSEBINE
Aktualno:
Logarska dolina najlepša med hribovskimi kraji
Občinski svet Nazarje:
Tudi prihodnje leto brez zadolževanja.8
Ljubno ob Savinji:
Podeželju vrniti dušo in tržno uspešnost.. 9
Glasbena šola Nazarje
Grube in Dekleva
za glasbene sladokusce....
Zavod za zdravstveno varstvo
Cepljenje proti gripi seje začelo.15
Nagradna igra za naročnike
Fotografije moje mladosti........1
Ljubno ob Savinji
Monografija v spomin na žrtve nacizma......
Na naslovnici: Utrinek s proslave ob 40-letnici Zveze društev Sožitje Slovenije
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 42,7. novemlier 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje._____________________________________________________________________________________________________ __________________________^
®
6. SREČANJE GOSPODARSTVA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI
O regionalnem razvoju in prostorskem načrtovanju
Danes se s plenarnim delom v velenjskem hotelu Paka začenja letošnje srečanje gospodarstva v savinjsko-šaleški regiji. Udeleženci plenarnega dela srečanja bodo prisluhnili ministru za evropske zadeve dr. Janezu Potočniku, ki bo spregovoril o izzivih pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, državna sekretarka v ministrstvu za gospodarstvo mag. Mateja Mešl pa bo predstavila programe in ukrepe za izvajanje politike podjetništva in konkurenčnosti.
Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac bo spregovoril o izzivih Gorenja ob vstopu v EU, o prednostih in slabostih upravljanja slovenskih podjetij pa bo razmišljal dr. Matej Lahovnik, docent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Sklepni referat plenarnega dela z naslovom Kakovost in razvoj je v človeškem kapitalu bo imel direktor BSH Hišnih aparatov iz Nazarij Matjaž Lenassi. V popoldanskem času sta v sklopu srečanja predvideni še dve prireditvi: ob 15. uri Euro info točka v velenjski Kulturnici in ob 16. uri odprtje vodnega parka v Termah Topolšica.
V ponedeljek, 10. novembra, bo ob 10. uri v hotelu Paka okrogla miza o regionalnem vidiku učinkovitosti raziskovalcev in raziskovalnega dela, ki jo pripravlja ERICo -Inštitut za ekološke raziskave Velenje, ob 17. uri pa bo na velenjski obrtni zbornici Marjan Ravnik, vodja službe za evropske zadeve pri Obrtni zbornici Slovenije, govoril o vključevanju slovenskega malega
gospodarstva v notranji trg EU.
Vtorekbo vmozirskem hotelu Benda ob 13. uri okrogla miza na temo Državni in evropski vidiki razvoja regij ob prehodu iz statističnih v razvojne regije. Državna sekretarka iz službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj mag. Andreja Jerina, direktorica savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec in direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek bodo predstavile strukturno politiko in regionalni razvoj v Sloveniji in EU, zakonska dopolnila na področju regionalnega razvoja, konstituiranje regionalnega razvojnega sveta in skupne projekte. Istega dne bo ob 17. uri na velenjski obrtni zbornici še predavanje generalnega sekretarja OZS dr. Viljema Pšeničnyja z naslovom Podjetništvo za 21. stoletje.
Vsredo, 12. novembra, bo Euro info točka v dopoldanskem času stacionirana na Ljubnem ob Savinji, v popoldanskem času pa v Mozirju. V četrtek bo ob 11. uri v gornjegrajskem
gostišču Trobej okrogla miza o uravnoteženem prostorskem načrtovanju kot osnovi za gospodarski
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
Med izrazito turističnimi kraji je komisija največ točk dodelila Podčetrtku, med turističnimi kraji Ruju, med izletniškimi Šentjerneju in med hribovskimi Logarski dolini, ki je tako rešila »turistično« čast Zgornje Savinjske doline. Med večjimi zdravilišči so se najbolje odrezale Terme Čatež, med manjšimi
razvoj regij, v hotelu Paka v Velenju pa bo tega dne srečanje grozdov.
Franci Kotnik
pa Dolenjske Toplice. Letošnja akcija, kije že pred leti vzpodbudila vrsto vzporednih tekmovanjtudi na krajevnih ravneh, je bila v primerjavi s preteklimi nadgrajena še z izbiro najlepšega mestnega oziroma krajevnega središča, industrijske cone in najlepše vasi.
Savinjčan
GOLTE D.0.0.
Vse pripravljeno do začetka sezone
Na Goiteh se intenzivno pripravljajo na novo zimsko sezono. Nihalka je pripravljena za tehnični pregled. Ko bodo imeli vsa potrebna dovoljenja, bodo začeli z montažo trisedežnice na Medvedjaku, ki naj bi začela obratovati v decembru. V tem času pa vlada med ljudmi največ zanimanja za predprodajo vozovnic, ki so jih sindikatom po podjetjih že začeli prodajati.
Peter Sevnik, ki je v družbe Golte zadolžen za marketing, je povedal, da poteka individualna prodaja vozovnic v turistično-informacijskih centrih v regiji, poslovalnicah Izletnika v Celju, Velenju in Mozirju ter v Integralovih poslovalnicah vTrbov-Ijah. V glavni sezoni bo dnevna vozovnica za odrasle veljala 3.800 tolarjev, za otroke 2.700, za Izletnike, ki bi se z nihalko želeli peljati na Golte, pa 1.800 tolarjev v obe smeri za odrasle in 1.100 tolarjev za otroke. Seveda je mogoče vo-
zovnice kupiti tudi na sedežu podjetja v Žekovcu, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
Na vprašanje, kako so rešili problem prodanih kart za smučarsko sezono 2002/03, je Peter Sevnik povedal, da so lani takoj po tragičnem dogodku, ko sta se smrtno ponesrečila dva delavca, ustavili predprodajo kart. Vsem, ki so karte že imeli kupljene, pa so po Sevniko-vem zagotovilu denar vrnili.
Savinjčan
Logarska dolina najlepša med hribovskimi kraji
Prejšnji teden je Turistična zveza Slovenije razglasila najbolj urejena mesta in kraje v Sloveniji. Po mnenju članov komisije, ki pri ocenjevanju upoštevajo preko 40 različnih meril, se je med velikimi mesti najbolje odrezal Maribor, med srednje velikimi Slovenj Gradec, med manjšimi pa Cerklje na Gorenjskem.
Logarska dolina je s prvim mestom med hribovskimi kraji “rešita čast” Zgornje Savinjske doline
NAZARJE
Delavski dom odslej Dom kulture
Nazorski občinski svet je na predzadnji seji na pobudo župana Ivana Purnata sprejel sklep, da se Delavski dom preimenuje v Dom kulture. Purnat je svoj predlog utemeljil s tem, da v omenjenem objektu zadnja leta potekajo skoraj izključno le še kulturne prireditve, zato je smiselno, da se naziv objekta prilagodi njegovemu dejanskemu namenu.
KF
L________________________________.-------------J
©
Navedeni podatki so še posebej razveseljivi ob dejstvu, da branost časopisov v Sloveniji sicer v zadnjem času upada izjema so le tiskani mediji z zabavnimi oziroma lahkotnimi temami. Družba Cati zbira podatke o branosti večinoma s telefonskim anketiranjem naključno izbranih telefonskih naročnikov, delno pa tudi z obiski na domu.
Po kriterijih Nacionalne raziskave branosti kot bralec šteje vsak, ki je
TEDNIKI
7 dni.......................60
Antena......................18
Celjan......................15
prebral ali vsaj prelistal katerikoli izvod revije ali časopisa v določenem časovnem okviru. Metoda merjenja je metoda zadnjega branja, kar pomeni, da anketiranec najprej prepoznava vključene naslove časopisov po njihovih logotipih, nato pa za vse prepoznane naslove, ki jih je imel v rokah v zadnjem letu dni, odgovarja na vprašanje o zadnjem branju ali listanju.
Franci Kotnik
doseg enega izvoda v 000
Demokracija................21
Dolenjski list..............54
Družina....................135
Gospodarski vestnik.......19
Hopla.....................99
Jana.....................169
Kmečki glas..............107
Konjiške novice...........13
Lady.............:.....225
Lisa.....................119
Mag.......................48
Mladina...................93
Naš čas...................20
Nedeljski dnevnik..........482
Nedelo.....................241
Nova........................47
Novi tednik.................76
Panorama....................17
Pil-plus....................42
Savinjske novice............16
stop..:....................114
Štajerski tednik............37
Vestnik Murska Sobota......69
NACIONALNA RAZISKAVA BRANOSTI UGOTOVILA:
Savinjske novice imajo 16 tisoč bralcev
V uredništvu Savinjskih novic smo se razveselili podatkov iz Nacionalne raziskave branosti za tretje četrtletje letošnjega leta, saj je iz njih razvidno, da Savinjske novice bere 16 tisoč bralcev. V primerjavi z rezultati iz omenjene raziskave, ki jo izvaja podjetje Cati iz Ljubljane, se je branost Zgornjesavinjskega časopisa precej izboljšala, saj je ob polletju znašal povprečni doseg 12 tisoč bralcev.
DONACIJSKA SHEMA ZA RAZVOJ SAVINJSKE REGIJE - PHARE 2000 Velik interes med brezposelnimi, nikakršen med podjetji
V oktobru je bila zaključena Donacijska shema za razvoj Savinjske regije Phare 2000, katere glavni namen je bil povečati zaposljivost brezposelnih oseb in vzpodbuditi nastajanje novih zaposlitvenih programov. Zavod RS za zaposlovanje in izvajalci so z izvedbo programov zadovoljni, žal med slednjimi ni bilo nobenega iz Zgornje Savinjske doline.
Čeprav končnih rezultatov na Uradu za delo v Velenju še nimajo, so z izpeljavo programov in uspešnostjo udeležencev izredno zadovoljni, kako pa se bodo brezposelni, ki so programe uspešno zaključili, izkazali v »boju« za službe, bo mogoče videti šele v naslednjih mesecih. Donacijska shema je bila namenjena razvoju celotne regije, zato so na Uradu za delo Velenje v projekte vključevali brezposelne osebe iz Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline ter jih vključevali tudi glede na delež brezposelnih na posameznem področju.
Več o donacijski shemi Phare 2000 v prihodnji številki.
Tatiana Golob
V_____________________________________________________________/
Naša anketa
Dan reformacije
V slovenski miselnosti je dan reformacije vse preveč zasidran zgolj kot zelo dobrodošel dela prost dan. Vprašanje ostaja, koliko je pomen tega dneva resnično poznan in blizu ljudem. Koliko ta dan pomeni Slovencem in aii je to res zgolj praznik, ki je v svojem bistvu namenjen predvsem protestantom, smo se pozanimali med mimoidočimi v Mozirju.
Franc Brezovnik, Mozirje
Poznam ta dan, se pa v pogovoru manjkrat omenja. Je pač tako, daje katoličanov več kot protestantov. Mediji, glede nato, kakšen poudarek dajo na katoliške praznike, o tem dnevu poročajo kar zadosti. Je pa seveda ta dan pomemben za vse Slovence. Spoštovati se je treba med sabo, da lahko v redu živimo.
Peter Vodončnik, Velenje
Ta dan niti ni za vse dela prost dan. In tudi njegovega pomena se nekateri zavedajo, drugi ne. Meni osebno kakšen drug praznik, na primer božič ali velika noč, pomenita več, vendarje prav, da tudi ta praznik, dan reformacije, obstaja.
Majda Usar, Mozirje
Da, zopet je mimo letošnji dan reformacije. Moje mnenje je, da ga še vedno malce premalo poznamo in da bi ga morali bolj. Prireditve sem spremljala po televiziji, osebno pa se nisem udeležila
nobene.
Cvetko Napotnik, Mozirje
Tega praznika ne poznamo zadosti, pa bi ga morali bolj. Sicer dogajanje ob tem dnevu spremljam po televiziji, vendar se mi še vedno zdi, da je morda premalo poudarka na tem tudi s strani medijev.
Roman Čretnik, Mozirje
Na ta dan se spominjamo, kako je nemški duhovnik Martin Luther postavil zahteve po reformaciji Cerkve. Slovenci temu dnevu verjetno pripisujemo premajhen pomen, saj ga imamo prevečkrat le za protestantski praznik, čeprav je pomemben za vse. Glede medijev pa imam občutek, da ga dobro predstavljajo.
Olga Predovnik, Mozirje
Nimajo vsi tega dneva za prostega dela. Kmetje nimamo nikoli dela prostih dni, saj delo ne izgine samo od sebe. Sama ta praznik že poznam, za druge pa ne bi vedela.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
©
PREMOGOVNIK VELENJE
Zadnje tone premoga za široko potrošnjo
Predzadnji dan v oktobru so iz velenjskega premogovnika odpeljali še zadnje tone premoga za široko potrošnjo. Zaključeno je odkopavanje v objektu 300 klasirnice in drobilnice, ki je začel delovati v osemdesetih letih, v času, ko so bile potrebe po premogu zelo velike. Prilagojen je bil sortiranju in pripravi, nakladanju na kamione in vagone milijon ton premoga na leto.
V tem času prodaja premoga ni bila zanimiva samo za Termoelektrarno Šoštanj, ampaktudi za druge velike in majhne kupce. Tako so še leta 1986 prodali skoraj milijon ton premoga različnim kupcem. Med največjimi sta bila Toplarna Ljubljana in Videm Krško. Veliko premoga so prodali tudi v široki potrošnji, trgovinam in gospodinjstvom, izvažali so ga celo v Avstrijo in na Hrvaško.
Zaradi spremenjenih ekoloških in tržnih razmer seje povpraševanje po velenjskem lignitu zmanjševalo iz
leta v leto. V zadnjih dveh letih je ta prodaja upadla na samo 30.000ton. Zato so v premogovniku v posebni študiji utemeljili, da je ekonomsko upravičeno objekt in naprave opustiti, odvoz premoga pa preusmeriti v nov objekt. Z gradnjo so začeli septembra lani in jo letos zaključili, tako da bo odvoz premoga v celoti preusmerjen 1. decembra letos. Vse zaposlene, ki so delali vtem objektu, so razporedili na druga delovna mesta v Premogovniku.
MK
BANKA CELJE
Večji tržni delež in skrb za okolje
Nadzorni svet Banke Celje d.d. je na nedavni seji obravnaval devetmesečne rezultate poslovanja in ugotovil, da je banka v tem obdobju poslovala uspešno. Obseg bilančnega poslovanja je povečala za 15 odstotkov in tako kljub ostri konkurenci v slovenskem prostoru že presegla letni načrt. Tržni delež je s 6,07 povečala na 6,45 odstotkov, kar jo po bilančni vsoti (318 milijard tolarjev) uvršča na peto mesto med slovenskimi bankami.
Ustvarjen bruto dobiček 3,2 milijarde tolarjev je v skladu z načrtovanimi usmeritvami banke. Tudi kazalci dobičkonosnosti in stroškovne učinkovitosti banke so ugodni in presegajo povprečjeslovenskega bančnega sistema. Donos na povprečno aktivo ROA je bil realiziran v višini 1,43 odstotkov, donos na povprečni kapital ROE pa 18,47 odstotkov. Banka Celje je v prvih devetih mesecih uspela tudi znižati delež operativnih stroškov v povprečni aktivi.
Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, je celjska banka že četrto leto zapored izdala ekološki plakat
Flora & Fauna, katerega namen je spodbujati ljudi k varovanju našega bogastva - okolja. Ekološki plakat »varujmo naše bogaslvo«, ki gaje za Banko Celje tudi letos oblikoval Radovan Jenko, ponazarja povezavo človeka in narave. Vloga človeka v funkciji varovanja narave je prikazana s samim odtisom roke.
V Banki Celje se tudi sicer zavedajo pomena varovanja okolja, zato strankam nudijo kredite za investicije v ekološke projekte, katerih namen je zmanjšanje škodljivih emisij v okolje.
KF
RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU
IT.,. Tel.: 839 44 44
Na trgu 46, Mozirje	WVUW.2bit.Sj
NAZARJE
Sanacija stolpov na Vrbovcu
V teh dneh bodo na nazorskem gradu Vrbovec pričeli s sanacijskimi deli na stolpih ob Savinjski cesti. Solastniki tega dela gradu, ljubljanska škofija, Občina Nazarje in Glin Holding, so bili v ta poseg tako rekoč prisiljeni, saj je streha zaradi dotrajane kritine začela puščati in povzročala se je škoda. Občina Nazarje bo za sofinanciranje omenjenih del namenila dober milijon tolarjev.
KF
Stolpa nazarskega gradu Vrbovec bosta kmalu dobila novo strešno kritino (foto: EMS)
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Evropski jeziki za sodobnega managerja
Dobro znanje tujih jezikov je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo zagotovo eden pomembnejših dejavnikov, potrebnih za dobro vključevanje posameznika na nov delovni trg. Tega se zavedajo tudi na ljudskih univerzah Žalec, Velenje in Šentjur, kjer so se s skupnim programom Evropski jeziki za sodobnega managerja prijavili na razpis Phare 2000 in program konec septembra tudi uspešno zaključili.
Koordinator tega projekta je bila Ljudska univerza UPI Žalec, partnerki pa sta bili ljudski univerzi Velenje in Šentjur. Vseh vključenih v program, ki je bil pretežno namenjen srednjemu managementu iz organizacij, nekaj udeležencev pa je izbral tudi Zavod RS za zaposlovanje, je bilo 112. Končni cilj izobraževanja je bil opraviti izpit iz tujega jezika pri Državnem izpitnem centru.
Kot nam je povedala Mirjam Šibane, direktorica Ljudske univerza Velenje, so bili pri njih z doseženimi rezultati zelo zadovoljni: »Na naši ljudski univerzi je bila uspešnost 91-odstotna, s čimer smo seveda zelo zadovoljni. Na izpit so se pripravljale tri skupine. Ena skupina seje pripravljala iz nemščine na osnovni ravni, dve pa iz angleščine, na osnovni in
višji ravni. Vsak tečaj je trajal 100 ur, zaključil pa se je z izpitom pri Državnem izpitnem centru, organiziranim na UPI Žalec. Tudi udeleženci, ki so ob koncu izpita izpolnili našo anketo, so bili z izobraževalno obliko zadovoljni. Bila je resnično ciljno usmerjena, nastavljena pa bila tako, da seje maksimalno poskrbelo za dvig jezikovnega znanja za tovrstno populacijo.«
Zanimiva posebnost tega izpita je bila, daje bilo vse izobraževanje, vključno z izpitom, za udeležence brezplačno, vsi, ki so izpit uspešno opravili, pa so prejeli povsod veljavna dokazila o znanju tujega jezika Državnega izpitnega centra, kije po novem edina ustanova v Sloveniji, pristojna za izdajanje takšnih potrdil.
Tatiana Golob
H
JZ O M	M O
Dinozavri v Evrope
Varovanje pravic delavcev je občutljivo področje, kjer delodajalci in sindikati redkokdaj najdejo skupni jezik. Če prvi menijo, da so delavci preveč zaščiteni, sindikalisti trdijo, da so vse pogosteje žrtve vladavine kapitala in pohlepnega podjetništva. Pomanjkanje pravnega varstvaje, sodeč po izjavah, kijih je pretekli teden za naš časopis nanizal Andrej Kranjc iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kruto dejstvo, ki odpira številna vprašanja z enim samim odgovorom.
VZgornjiSavinjskidolinisolastnikifirmindirektorji uveljavili uravnilovko plač, ki praviloma ne presegajo petega tarifnega razreda, na kar so očitno pristali tudi sindikati. Torej tisti, ki bi morali že zdavnaj »ustaviti državo« in preko inšpektorjev za delo dosledno uveljavljati vladavino prava. Cigaletova kovinska galanterija iz Nazarijje bila edina navedena kot vzorno podjetje, kjer se delavske pravice ne kršijo. Ne verjamemo, da je omenjeni primer povsem osamljen, čeprav navajati tistega, ki spoštuje pravni red, ni nobena hvalevredna drža.
Zakaj sindikalisti ne spregovorijo o kršiteljih, kijih po tej logiki mrgoli kot listja in trave? In če molčijo zaradi varovanja tajnosti, je njihova dolžnost kršitelje prijaviti inšpektorici za delo.
V okolju, kjer vsemu hvalisanju o razvojnih uspehih navkljub novih delovnih mest preprosto ni, si izkoriščani delavci preprosto ne upajo terjati od delodajalca spoštovanje najosnovnejših pravic. Že naslednji dan se bodo znašli na cesti ali pa bodo deležni »prijateljskega« prepričevanja dote mere, da se bodo za cesto odločili sami. Ni potrebno razlagati, kaj pomeni biti eksistenčno ogrožen, zato ljudje molčijo in trpijo, čeprav še kako pričakujejo, da bo kdorkoli spregovoril v njihovem anonimnem imenu.
Kot je znano, za kršenje pravil ponavadi obstajata dva motiva. Eden je neznanje, drugi koristoljubje. Nepoznavanja predpisov je še največ med malimi delodajalci, ki nimajo strokovnjakov in ustreznih služb, zato pogosto improvizirajo. Pri najmanjših je tudi največ namenskih, koristoljubnih kršitev, ki so pri velikih delodajalcih redkejše tudi zaradi boljše sindikalne organiziranosti delavcev. Toda celo pri slednjih so zaposleni pri prijavah zaradi podrejenega položaja zelo previdni, saj reagirajo šele, ko je tolerančna meja presežena čez vse razumne zakonske in nemalokrat tudi etične norme.
Vprašanje časa je, kako dolgo bo še mogoče nositi vodo v rešetu. V času samoupravnega socializma in družbene lastnine ni bilo motiva za kršenje pravic, v današnjem sistemu pa je logika delovnih razmerij popolnoma drugačna. Tako kot je različna vloga biti sindikat v preživetem samoupravnem socializmu ali obstoječem liberalnem kapitalizmu. Trditev, da so okoreti dinozavri izumrli, vsaj v našem sistemu nima realnega temelja.
Savinjčan
LJUBIJA PRI MOZIRJU
Asfalt v Kolovrat leta
2005
Pred dnevi so se krajani naselja Kolovrat nad Ljubijo sešli na neformalnem zboru z namenom, da se dogovorijo glede posodobitve cestne povezave z dolino. Gradbeni odbor je bil imenovan že pred petimi leti, vendar očitno ni bilo dovolj volje in denarja, da bi se to pereče vprašanje uredilo tudi na tem predelu občine Mozirje. Ljudje so se zadovoljili predvsem z izgradnjo vodovoda, ki se je v letošnjem letu izkazal kot največja komunalna dobrina.
Večina od 51 lastnikov zemljišč se zaveda, daje za varnost in normalno povezavo z okoljem pomembna predvsem cesta, zato so spomladi že naredili ustroj za novo cesto v dolžini dvesto metrov. Za nadaljevanje del pa je potrebna obsežnejša akcija, o kateri so se krajani pozitivno izrekli prav na omenjenem sestanku pod Pečnikovim kozolcem.
Čeprav imajo nekateri še pomisleke, vse kaže, da bodo v slogi le našli možnost, da zberejo 8,7 milijonov tolarjevza spodnji ustroj in kanale 1,4 km dolge cestne povezave po spodnji in zgornji trasi. Za to bo potrebno že v naslednjem letu zbrati po 230
tisoč tolarjev po zemljiškem lastniku, do letošnjega božiča pa po 50 tisočakov. V tem primeru bi že v novembru opravili osnovna gradbena dela, ki naj bi omogočila pluženje snega in varnejši promet.
Drugo fazo načrtujejo v letu 2005, ko bi naj cesta dobila še asfaltno prevleko. Da je bila cesta doslej zares v slabem stanju, sta potrdila tudi župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik in predsednik KS Mozirje Roman Čretnik, ki sta se že vključila v priprave za postopno rekonstrukcijo ceste, ki sitega imena v zadnjem času skoraj ni zaslužila.
Jože Miklavc
GORENJE GOSTINSTVO
Manjši hoteli se povezujejo v grozd
V Sloveniji smo v zadnjem času priča številnim primerom povezovanja v grozde na posameznih tehnoloških in storitvenih področjih. Prejšnji teden so v velenjskem hotelu Paka predstavili novi grozd s področja malega hotelirstva v povezavi s turističnimi subjekti in organizacijami v desetih programih skupne gostinsko turistične ponudbe.
Vimenutridesetih ustanoviteljev se je na razpis ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje razvoja grozdov prijavilo Gorenje Gostinslvo, v torek, 28. oktobra, pa so sprejeli tudi strokovne osnove. Na tiskovni konferenci so predstavili verigo manjših slovenskih hotelov, dobaviteljev in ponudnikov različnih turističnih ter komplementarnih storitev s tega področja.
Kot je dejala Saša Oprešnik, direktorica podjetja Gorenje Gostinstvo in hkrati predsednica projektnega sveta grozda, vidijo v takšnem združevanju prednosti v večji prepoznavnosti manjših hotelov in vsega, kar ponujajo v sodelovanju z različnimi dejavniki. Kottakšni lahko
nastopajo na domačih in mednarodnih gostinsko turističnih borzah terv ostalih tržnih aktivnostih.
Petra Zlatoper, direktorica Hotela Paka, je na praktičnem primeru prikazala koristi povezovanja npr. za rekreativne programe, kulturne prireditve itd. Janko Kač, vodja žalske organizacije za svetovanje Izvir, pa je dejal, da bo grozd malih hotelov zaživel najkasneje do konca januarja prihodnjega leta, saj je zanimanje zanj izjemno. Včlanitev napoveduje še nadaljnjih 17 malih in srednjih hotelov. Ob pogledu na seznam že včlanjenih nismo zasledili nobenega podjetja iz Zgornje Savinjske doline.
Jože Miklavc
PREDLOG ZAKONA 0 LOKALNI SAMOUPRAVI PREDVIDEVA ZA OBČINE BREZ USTREZNEGA KADRA SKUPNI ORGAN OBČINSKE UPRAVE
60 dni za imenovanje podžupanov
Med pomembne novosti zakona o lokalni samoupravi sodi tudi določilo, po katerem bodo morale občine z manj kot 3.000 prebivalci, ki zaradi finančnih in kadrovskih razlogov ne morejo same zagotoviti opravljanja tistih nalog občinske uprave, za katere je z zakonom zahtevana ustrezna strokovna izobrazba zaposlenih, ustanoviti skupni organ občinske uprave z drugo oziroma drugimi občinami.
Med občinami z manj kot 3.000 prebivalci, ki za izvajanje svojih nalog in glede na višino svoje primerne porabe ter višino potrebnih stroškov občinske uprave ne zagotavljajo primernega kadra, sta tudi občini Luče in Solčava.
Najmanjši delež stroškov občinske uprave glede na primerno porabo je v preteklem letu beležila Občina Ljubno, in sicer 4,33 odstotka primerne porabe (249 milijonov tolarjev), procentualno najvišji odstotek pa beležita nazorska in gornjegrajska občina. Prva je ob 199 milijonih primerne porabe za stroške občinske uprave porabila 6,77 odstotkov, medtem ko so v Gorn-
jem Gradu ob 227 milijonih primerne porabe za lastne stroške porabili 6,54 odstotkov.
Po obstoječem zakonu o lokalni samoupravi bi morala vsaka občina zagotoviti ustrezno izobražene kadre v občinski upravi za vodenje postopkov in odločanje o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti, opravljanje strokovnih nalog za občinske organe, izvrševanje občinskega proračuna, gospodarjenje s premoženjem in zagotavljanje izvajanja javnih služb. Delo občinske uprave v skladu s predlogom zakona in v skladu z zakonom o javnih uslužbencih vodi direktor občinske uprave, vendarje vsaj v primeru zgornje-savinjskih občin praksa takšna, da delo uprave
vodijo župani.
Za tukajšnje razmere, kjer se nekateri župani izogibajo imenovanju podžupanov, je pomemben tudi 38. člen zakonskega predloga, ki določa 60-dnevni rok za imenovanje podžupana po prvi seji občinskega sveta z dopolnitvijo, s katero je določeno, da do imenovanja podžupana opravlja funkcijo podžupana najstarejši član občinskega sveta. Ureditev zagotavlja opravljanje nalog župana, ki so nujne za delovanje občine, tudi v primeru krajše ali daljše odsotnosti župana ali njegove morebitne nezmožnosti opravljanja funkcije.
Savinjčan
OBČINSKI SVET NAZARJE
Tudi prihodnje leto brez zadolževanju
Nazorski svetniki so večji del zadnje seje, ki je bila minulo sredo, posvetili finančnim zadevam. Obravnavali so namreč tretji rebalans proračuna občine za letošnje in prvi rebalans proračuna za prihodnje leto. Med ostalimi razlogi za rebalans proračuna za leto 2003, kot je pojasnil župan Ivan Purnat, je tudi dejstvo, da občina še ni prodala tretjinskega deleža v družbi Glin Grif Istrabenzu, ker medtem še ni bila podpisana pogodba med Istrabenzom in Glin TIP Brestom o gradnji kogeneracije za proizvodnjo električne energije. Tudi po rebalansu pa ostaja proračun Občine Nazarje za leto 2003 uravnotežen.
Tudi proračun za leto 2004 je naravnan tako, da se občina ne bo dodatno zadolževala. Z denarjem, ki ga bo dobila od prodaje deleža v Gri-fu, namerava odplačati del posojila za adaptacijo starega šolskega objekta in gradnjo športne dvorane. Občina Nazarje prihodnje leto načrtuje nakup nekaterih zemljišč v poslovno-obrtni coni na Prihovi, na račun začetka gradnje Erin-ega trgovskega centra v tem kompleksu pa se nadeja več prihodkov iz naslova komunalnega prispevka. Svetniki so načelno tudi podprli predlog župana Purnata, da po 1. januarju 2004 vsak novorojenček iz občine Nazarje prejme 20 tisoč tolarjev.
V nadaljevanju seje je občinski svet sprejel odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave Medobčinski inšpektorat, ki bo pokrival celotno območje regije Sa-Ša. Po besedah občinskega tajnika Jožeta Štiglica bo v parlamentu kmalu sprejetzakon, ki bo manjše občine dobesedno prisilil v ustanavljanje skupnih strokovnih služb.
Štiglicje pojasnil tudi razloge za sprejem sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Omenjeni odlok mora biti v skladu z določili zakona o graditvi objektov, ki velja že od 1.1.2003 dalje, vendar večina občin zahtevane uskladitve še ni opravila.
Bistvena sprememba v odloku se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča. To so tista zem-Ijišča, za katera je z izvedbenim aktom določeno, daje na njih dopustna gradnja stano-
Ivan Purnat:” Nujno moramo zagotoviti pogoje za stanovanjsko gradnjo, saj se bo v nasprotnem primeru nadaljevalo odseljevanje mladih družin.”
(foto: Franci Kotnik)
vanjskih in poslovnih stavb, niso pa namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Od 1. januarja 2004 dalje bodo lastniki stavbnih zemljišč v občini Nazarje morali plačevati nadomestilo tudi za nezazidana
zemljišča. Pogoji so opredeljeni v omenjenem odloku, višino točke za odmero nadomestila pa določa občinski svet.
Svetniki so sprejeli tudi letni program športa v občini in program izvajanja gospodarskejavne službe ravnanja z odpadki v letu 2004. Slednji programje pripravilo podjetje Pup Sauberma-cher iz Velenja, člani občinskega sveta pa so ga ocenili kot vzornega. Zavzeli so se tudi za to, da bi cene za odvoz komunalnih odpadkov po letošnji podražitvi prihodnje leto ostale nespremenjene.
V zaključnem delu seje je župan Ivan Purnat seznanil svetnike s sklepom o začetku izdelave ureditvenih načrtov za območja: center Nazarij, za samostanom (del območja) in Bič - Šmartno ob Dreti. Za navedena območja je s prostorskim planom občine predvidena pozidava. Po Purnatovih besedah je v občini nujno zagotoviti pogoje za stanovanjsko gradnjo, saj se bo v nasprotnem primeru nadaljevalo odseljevanje mladih družin.
Franci Kotnik
Bog ni naredil vsega v enem dnevu. Zakaj mislim, da bi lahko jaz?
©
Privlačnost kristala in čokolade
Sredi oktobra so v prijaznem jesenskem jutru članice društva za osteoporozo in telovadbo znova napolnile Izletnikov avtobus do zadnjega sedeža. Ostal je prostor le še za smeh in dobro voljo. Udeleženke izleta iz Celja, Petrovč, Žalca, Nazarij in Mozirja so prvo kavico naročile v Motelu Ribnik ob jezeru na Kozjanskem.
PODEŽELSKO RAZVOJNO JEDRO LJUBNO
Podeželju vrniti dušo in tržno uspešnost
Svetniki občine Ljubno so za zaprtimi vrati potrdili predlog podeželskega razvojnega jedra, ki je bil, skupaj še z dvanajstimi v Sloveniji, izbran kot projekt oživitve starih trških jeder in podeželja, kar naj bi na nek način pomenilo nadgradnjo delovanja uspešnih društev Komen in Toplica. Za izvedbo projekta je ministrstvo za gospodarstvo (oziroma Pospeševalni center za malo gospodarstvo) za letošnje in prihodnje leto odobrilo 23 milijonov tolarjev, saj naj bi šlo za program, znotraj katerega se dejansko izvaja razvoj podeželja.
Na Ljubnem pričakujejo, da bo del sredstev primaknilo tudi ministrstvo za kulturo, s pomočjo ljubljanskega podjetja BTC in lastnim denarjem pa nameravajo še letos odkupiti tako imenovano muzejsko hišo na Forštu, ki je razglašena za kulturni spomenik in v kateri naj bi izvajali program podjetniške prenove podeželja.
Iz opisa projekta, ki so ga pripravili na Savin-jsko-šaleški območni razvojni agenciji v Mozirju, je mogoče razbrati, da na območju Zgornje Savinjske doline že nekaj časa potekajo prizadevanja za zagotovitev pogojev za razvoj dopolnilnih in drugih oblik dela, ki bi omogočile posameznikom na podeželju, da bi si izboljšali dohodkovni položaj in s tem možnosti, da ostanejo v domačem okolju.
Na osnovi doslej opravljenega dela je bilo ugotovljeno, daje za celotno Zgornjo Savinjsko dolino potrebna in smotrna izgradnja skupne gospodarske infrastrukture za predelavo in trženje kmetijskih izdelkov, in sicer za tri osnovna področja, ki so vezana na prehrano. Eno področje je predelava mesa, s poudarkom na suhomesnatih izdelkih, drugo področje zajema predelavo mleka in pripravo mlečnih izdelkov, tretje pa je priprava izdelkov iz surovin rastlinskega izvora.
Projekt je zanimiv predvsem zato, ker naj bi na osnovi novih dejavnosti v prihodnjem letu zagotovili deset do petnajst novih delovnih mest. Za kaj takega bodo samo novi prostori premalo, česar se zavedajo tako na ljubenski občini kot na razvojni agenciji, zato načrtujejo preko dodatnih aktivnosti čim več izdelkov ponuditi turistom, ki vsako leto obiščejo Zgornjo Savinjsko dolino, še posebej Logarsko dolino.
Savinjčan
DRUŠTVO ZA OSTEOPOROZO
Gospa Mariča je opisala Kozje skozi zgodovino. Sledil je ogled brusilnice Dekor, obrata tovarne brušenega kristala Steklarne Rogaška Slatina, ki je obiskovalke tako navdušil, da so kupile nekaj kristalnih izdelkov za spomin. Ogledale so si tudi multivizijsko predstavitev Kozjanskega parka, bavarsko hišo in Levstikov mlin.
Na obnovljenem gradu Podsreda so si nato ogledale zbirko 94 izdelkov iz stekla, v Olimju pa je sledil ogled cerkve in lekarne ter čokoladnega butika. Po kosilu na Jelenovem grebenu je sledil obvezen obisk jelenov, nato pa še odhod v Rogatec in ogled obnovljenega gradu Stermol.
Rozka Tkavc
Članice društva za osteoporozo na Jelenjem grebenu pri Olimju (foto: Rozka Trave)
MARTINOVANJE
Vino pije svet' Martin, voda naj pa žene mlin!
Martinovanje je verjetno eden najstarejših ljudskih praznikov pri nas. Naši poganski predniki so se v jesenskih slavjih zahvaljevali za dobro letino. Priljubljeni sv. Martin s svojim godom, ki sega ravno v jesenski čas obilja, je bil prava osebnost, da je prevzel stara jesenska zahvalna obredja. Rodila se je legenda, da je sveti Martin spremenil vodo v vino kakor Jezus Kristus v Kani Galilejski. Podobne predstave imajo še posebej Francozi, tudi pri nas pa poznamo tisto slavno: »Vino pije svet" Martin, voda naj pa žene mlin!«
Na Slovenskem so predstavljali svetega Marti- svetega Martina, vendar je od svetega Martina
na predvsem kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo dal golemu revežu. Takšnega ga kažejo naše oltarne slike. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina. Martin seje baje skril pred njimi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa.
Na Nemškem je postal patron vremena, zavetnik živali, pastirjev in vojakov, gosi pa morajo za kazen, ker so ga izdale, na dan njegove smrti umreti. Od tu naj bi bila navada, da je treba jesti na Martinovo nedeljo pečeno gos. Tudi to je seveda le legenda. Gosje v severnih deželah, Nemčiji, Skandinaviji, pa tudi v Avstriji obvezna jed na dan
precej starejša inje bila nekoč po vsej verjetnosti poganska daritvena žival.
To dokazuje tudi prerokovanje s pomočjo gosje prsne kosti. Nekoč so, kot je znano, prerokovali iz drobovine in kosti žrtvenih živali. To vedeževanjeje ohranjeno tudi pri nas. Če je prsna kost »Martinove« gosi rjava, bo baje zelo mrzla zima. Če pa je bila bela, bo veliko snega. Pri nas je bila v zvezi z martinovim vrsta pastirskih obredij. Jesensko praznovanje pastirjev sta narekovali tudi dve naravni okoliščini. Konec je bilo prave paše, za zimo pa je bilo treba pripraviti zaloge živeža.
Marija Sukalo
ODHOD ŠE ZADNJIH NABORNIŠKIH VOJAKOV
(Pre)hitra profesionalizacija slovenske vojske
Obrambni minister je letošnji 15. oktober, ko je vojašnico v Pekrah pri Mariboru zapustil zadnji naborniški vojak slovenske vojske (SV), označil za zgodovinski dan. Prav tukaj je samostojna Slovenija dobila prvega nabornika, ki je služil pod njeno zastavo, in prav tukaj je odšel zadnji. Pomembno poglavje slovenske vojske je tako končano in sedaj z hitrim tempom potekajo notranje reforme, da bo SV ob vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato čimbolj pripravljena in usklajena.
Peter Lenko
(foto: Ana Podkrižnik)
Pohvalne besede si zaslužijo fantje, ki so se kot zadnji odločili za služenje vojaškega roka kot naborniki. V Pekrah so 15. oktobra doživeli zadnji dan slovenskega naborništva in čeprav je sedaj to obdobje slovenske vojske za nami, si nihče izmed prisotnih ni mogel kaj, da nanje ne bi bil ponosen.
V častni enoti 12. gardnega bataljona je bil tudi Peter Lenko z Ljubnega ob Savinji. Povprašali smo ga po vzrokih, ki so botrovali k odločitvi, da ujame še zadnji naborniški vlak: "Vlekla me je želja po tej izkušnji,
prav tako pa mije bila to tudi obveza, ki se ji nisem hotel izogniti. Kot nabornik sem videl, da je zaradi obveznosti služenja veliko manjša motivacija med vpoklicanimi vojaki, kot bi bila sicer, če bi se za služenje v vojski odločili sami. Zato sem za poklicno vojsko, saj naj bi poklic vojaka postal poklic enakovreden drugim in bi se zanj odločali prostovoljno ter na podlagi lastnih interesov. Tudi sam razmišljam o tej možnosti, saj se mi zdi, da je biti vojak zelo razgiban in zanimiv poklic."
Ukinitev obveznega služenja vojaškega roka je zagotovo veliko olajšanje za mnoge fante in hkrati podpira tudi idejo svobodne odločitve. Služenje vojaškega roka je bila nemalokrat neljuba življenjska izkušnja, za mnoge tudi nujno zlo, prisotno ponavadi takoj po končanem šolanju. Marsikdo bi se služenju rad izognil, če bi se dalo. Zaradi iskanja oziroma ohranitve delovnega mesta, ugovora vesti... Ni presenetljivo, da je služenje civilnega vojaškega roka postalo tako priljubljeno.
S profesionalizacijo vojske se je odprlo tudi veliko število novih delovnih mest, kar je glede na dokaj visoko stopnjo nezaposlenosti v Sloveniji dodaten argument za profesionalizacijo vojske. Do tu vse lepo in prav. Slovenska vojska se očitno odpira. Odpira ljudem, odpira prihodnosti in se hkrati odpira tudi preko mej.
Vendar ob vsem tem ne moremo zanemariti dejstva, da je reforma slovenske vojske potekala rekordno hitro. Ta cilj sije obrambno ministrstvo zastavilo pred tremi leti in ga letos, eno leto pred zadanim rokom, tudi uresničilo. Vojska je
profesionalizirana, nabornikov ni več in zaslužni si lahko le še čestitajo ob tako imenitno opravljeni nalogi. A obstajajo tudi druga dejstva, kijih ni mogoče spregledati.
V zadnjih letih je bilo prisotno vedno večje število t.i. civilnih vojakov, ki so obvezno služenje vojaškega roka opravljali pri raznih organizacijah, ki so se ukvarjale z vzgojo, varstvom, reševanjem... Njihova prisotnost je vteh ustanovah postala skoraj nepogrešljiva in njihova pomoč še kako potrebna. Sedaj bo
na njihovem mestu kar naenkrat zazevala vrzel, pri čemer profesionalna vojska seveda ne bo mogla prav nič pomagati.
Doslej je moč naše vojske slonela na nabornikih, te pa bodo sedaj zamenjali profesionalni, poklicni vojaki. Nabornikov ni več, večjega pritoka novih, usposobljenih poklicnih vojakov pa še ni. Slovenska vojska je trenutno, skrajno gledano, vojska brez vojakov. V vseh bataljonih je opazen primanjkljaj vojakov. Polno zasedena in tako sposobna opravljati vse naloge, ki so jim
zadane, sta trenutno le dva.
Tako zahteven proces, kot je prehod vojske neke države iz naborniškega sistema v profesionalnega, zahteva čas in pri tem naglica ni nekaj, s čimer bi se bilo pametno hvaliti. Vsaj v slovenski politiki ne, saj ta nemalokrat rine z glavo skozi zid in kasneje popravlja napake, ki jih je pri tem zagrešila. To za Slovenijo, državo, ki se pripravlja na aktivno sodelovanje v največjih svetovnih organizacijah, ne bi smel biti običajen način dela.
Barbara Fužir
KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GORENJE V PARIZU
Pesem nas povezuje
Mešani pevski zbor Gorenje, ki združuje okoli 40 članov iz Šaleške in Savinjske doline, je nizu nastopov po evropskih prestolnicah dodal še en uspešen koncert, tokrat v Parizu. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano L' auditorium Saint-Germain des Pres v bližini slavnega muzeja Louvre, je s spletom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi preplavil z nostalgijo, ob koncu pa razživel z zimzelenimi popevkami v slovenskem in tujem jeziku.
40-članski zbor z več kot četrtletno tradicijo z gostovanji izpolnjuje enega svojih temeljnih ciljev - ponesti lepo slovensko besedo in pesem v države, kjer ima Gorenje svoja podjetja in predstavništva. Gostoljubje in navdušenje, ki ga ob tem žanje,je potrditev, daje širjenje slovenske kulture med Slovence v tujini še kako zaželeno. Mešani pevski zbor Gorenje je svojo kakovost, ki jo dosega na rednih in intenzivnih vajah, dokazal z uspešnimi nastopi na medobmočnih revijah in državnih tekmovanjih, na
mednarodnem pevskem tekmovanju »Orlando di Lasso« v Rimu pa je dosegel srebrno plaketo.
Pevce nekaj manj kot leto dni vodi in usmerja Katja Gruber, profesorica solo petja na Glasbeni šoli Nazarje, na tokratnem koncertu pa se jim je pridružil tudi nekdanji član zbora Anton Acman, za kar so se mu na prireditvi posebej zahvalili. Sredi Pariza so izbranemu repertoarju zbora med drugimi prisluhnili predstavniki slovenskega, bosan-sko-hercegovskega in srbsko-čr-
(JO)
nogorskega veleposlaništva, predstavniki društva Slovencev v Parizu ter podjetja Gorenje France s.a. s sedežem v Parizu.
Matjaž Geratič, direktor podjetja, je ob koncertu izrazil prepričanje, da
so s tem dogodkom ponovno dokazali, da Gorenje niso samo visoko kakovostni aparati, ampak v sebi nosi in goji kulturo, ki ji pomaga tudi na poti v svet.
Vesna Petkovšek
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
GLASBENA ŠOLA NAZARJE GOSTILA VRHUNSKA GLASBENIKA
Grube in Dekleva za glasbene sladokusce
Glasbena šola Nazarje je v letošnjem, desetem letu svojega samostojnega delovanja ljubiteljem glasbe pripravila številne kvalitetne koncerte. Prav vrhunskega glasbenega doživetja pa so bili deležni obiskovalci, ki so prejšnji torek prisluhnili dvema mojstroma v svetovnem merilu, violinistu Michaelu Grubeju in pianistu Igorju Deklevi.
Yulkanizer/tyo ofccnA vozim TOVORAA VOZIIA
NA LOKACIJI PREVOZNIŠTVA PFEIFER
-	ZIMSKI AVTOPLAŠČI IN PLATIŠČA ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA PO KONKURENČNIH CENAH
-	PRANJE IN PODMAZOVANJE TOVORNIH VOZIL
Dragi Nejc!
Vse naj za tvoj 10. rojstni dan, ki si ga praznoval 2. novembra. Da bi bil [ priden in še naprej
ti iz srca želita
tvoja mami in Srečko, ki te imata zelo rada!
Pianist Igor Dekleva in violinist Michael Grube sta v Nazarjah pripravila nepozaben glasbeni dogodek (foto: Tatiana Golob)
Umetnika, ki sta skupaj posnela že več plošč in kaset, sta z vrhunsko izvedenim koncertom, od začetka do konca prežetim z njuno osebno čustveno noto, poslušalce povsem navdušila. Prisotni so lahko prisluhnili priljubljenim skladbam znanih skladateljev W. A. Mozarta, M. Ravela, N. Paganin-ija, E. Blocha, z lastnimi kompozicijami pa seje predstavil tudi pianist in skladatelj Igor Dekleva, ki z violinistom Grubejem sodeluje že skoraj dve desetletji. Na skupnih turnejah sta obiskala že vse kontinente sveta, pričakuje ju le še Avstralija.
Že iz biografij umetnikov, kiju je na koncertu predstavila Olga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje, je bilo razvidno, da bodo prisotni imeli redko priložnost prisluhniti mojstroma,
ki sta do danes prehodila zavidljivo glasbeno pot. Michael Grube, po mnenju nekaterih priznanih glasbenih kritikov eden najboljših
violinistov sveta, seje rodil v nemški glasbeni družini leta 1954. Z igranjem violine je pričel že pri štirih letih, njegov prvi učitelj pa je bil njegov oče.
Kasneje je študiral pri mnogih znamenitih violinistih in učiteljih našega časa: Maxu Rostalu v Bernu, Ivanu Galamianu v New Yorku in Henryku Szeryngu v Pariz in Mexicu. Pod vodstvom Ewalda Jammersa seje posvečal tudi
Marko SKOK s.p.,
Cesta na Lepo Njivo 1 9, 333C Mozirje
Tel.
□ 3/B39-DO-9 1
skladateljstvu in muzikologiji. Svojo nadarjenost je samostojno ter s simfoničnimi in komornimi orkestri predstavljal po vseh kontinentih sveta, obiskal je več kot sto dežel, kjer je prejel številne nagrade, diplome in priznanja. Kot umetnik je gostoval na številnih pomembnih festivalih, njegova violinska dela pa so izšla pri Doblin-gerju na Dunaju in Pro Musiča International USA. Michael Grube igra na izjemno dragoceno Amat-ijevo violino, staro več sto let.
Pianist in skladatelj Igor Dekleva, dolgoletni profesor za komorno igro na Akademiji za glasbo, selektor in vodja Didaktične sekcije pri Društvu slovenskih skladateljev ter predsednik Društva klavirskih pedagogov Slovenije, je diplomiral iz klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1967 zaključil podiplomski študij. Kot pianist je koncertiral po vsem svetu in krstno izvedel mnogo slovenskih del, kot skladatelj pa je napisal vrsto del, pretežno za klavir, pa tudi mnogo zborov, samospevov in večjih instrumentalnih del.
Tatiana Golob
G&p
KRESNIČKE Z latinščino nagovarjati prebivalce hle-C7>CQ	va je enako neumno kot zidati nebotičnik
na močvirnato podlago.
Savinjčan
GSM
041/622-600
OBČINA NAZARJE
Gostoljubje patra Bernarda
Občina Nazarje zadnja leta v jesenskem času tradicionalno organizira izlet za člane občinskega sveta in ostale posameznike, ki aktivno sodelujejo v različnih organih oziroma prispevajo k realizaciji programa dela občine. Letos je izletnike na čelu z županom Ivanom Purnatom pot vodila na Primorsko.
'RENOSNA
otroci, vozovnica velja do 14 leta starosti seniorji od 60 leta dalje
Pri nakupu sezonske vozovnice je obvezna fotografija
Ktri@§@ lihi» kupijo«;
TIS Meiirj#, iiittaik 6§ij§ in
nt *«d§iu podjetja Seit# v žikovm
PRERPRORAJA
__Y____
Najprej so se ustavili na kmetiji Lisjak v Zaloščah pri Dornberku, kjer se ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom. Lisjaki veljajo za enega večjih in boljših zasebnih vinogradnikov v Sloveniji, še posebej znani pa so po vinu zelen, pri katerem res nimajo prave konkurence.
V nadaljevanju poti so se izletniki iz Nazarij povzpeli na Sveto goro nad Novo Gorico in se tamkaj srečali z nekdanjim nazorskim gvardijanom Bernardom Goličnikom in
Nazarcam s p. Bernardom pred cerkvijo na Sveti Gori
(foto: Franci Kotnik)
Golte d.o.o.
Radegunda 19 c 3330 Mozirje Tel: 03 83912 00 Fax:03 839 1218 www.golte.si
o etamS
1.10.2003 do 5.12.2003 iÄ
'V,.	Odrasli	Otroci+seniorji
Med vikendom - dnevna	3.500	2.500
dopoldanska / popoldanska	2.500 T	1.750, 1
Med tednom - dnevna	2.800	2-000 *
dopoldanska / popoldanska	2.200	1.600 5
5/sezono	13.000	9.000
SEZONSKA HHk	45.000	32.000
V,;
S S*
bratom Ambrožem, ki seje iz Nazarij na Sveto Goro preselil šele pred nekaj meseci. Srečanjeje bilo nadvse prisrčno, pater Bernard pa se je tudi tokrat izkazal s svojo gostoljubnostjo.
Na turistični kmetiji Mirele in Adrijana Peresina v Bregu pri Dobrovem v Gorških Brdih so si popotniki iz Nazarij nato »privezali dušo«, potepanje po prelepi slovenski pokrajini pa so zaključili pri Aleksiju Erzetiču, priznanem vinarju iz Višnjevika, ki v zadnjem času dokazuje, daje rebula neupravičeno izgubila sloves kakovostnega vina.
Franci Kotnik
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL obvešča vse, ki želite ustvarjati na likovnem področju, da se nam lahko pridružite na naslednjih delavnicah:
-	slikarska: Denis Senegačnik (petek od 16.00 do 20.00 - že poteka, zato pohitite s prijavo)
-	akvarel: Anja Jerčič -grafika: Robi Klančnik Informacije na tel. 031-220-242
Anka Rakun, 031-302-118 Slavica Tesovnik
I Portal Savinjske doline I
0
Piše: Aleksander Videčnik
mozirski pesnik
Nadaljujemo s člankom iz prejšnje številke.
Po vojni v Italiji seje vrnil v Gradec, kjer seje tudi poročil. Zaradi bolezni seje že leta 1871 upokojil. Spet je nevarno zbolel inje 21. februarja 1884 v Gradcu umrl.
Kot omenja dr. Medved, slovenščine ni bil toliko vešč, da bi v domači besedi pesnil. Tedanja gimnazija je bila seveda nemška, dijaki pa so bili v materinem jeziku povsem zanemarjeni. Torej ni čudno, daje potem v Gradcu pesnil le v nemščini. Svojih pesmi ni objavljal, pesnil je le za svoje zadovoljstvo, meni dr. Medved, hkrati pa zapiše, da mu je uspelo pri svaku Vodovniku najti knjižico njegovih pesmi, iz katere je za knjigo, ki jo je omogočila Zgornje Savinjska posojilnica v Mozirju, izpisal kakih 125 pesmi. Druge so bile bolj osebne vsebine.
Nekaj njegovih stvaritevje imel Vodovnikov polkovni tovariš Marenzi v Mariboru, pa so se žai izgubile. Psevdonim, Carl Siegenfeldje že kot študent uporabljal, pozneje (1879), pa seje tako tudi uradno preimenoval.
/	N
GRAŠČAK IN NJEGOV SIN
O tem, da se na gradovih med seboj niso vedno dobro razumeli, govorijo številne pripovedi. Tudi na mozirskem gradu graščak ni maral svojega sina. Ta je živel v svojem gradu na Brecljevem vrhu. Ko sta se do kraja sporekla, je sin s topovi napadel očetov grad. Prvi izstrelek ni zadel, zato je oče skozi okno mahal z lisičjim repom. To je pomenilo zasmehovanje - še lisica se takšne krogle ne bi ustrašila.
Topničarji so drugič merili bolje, pa vendar gradu niso prizadeli kakšne posebne škode. Graščak je takrat pomolil skozi okno zlato žlico, kar je pomenilo: »Medtem, ko vi streljate, jaz mirno jem.« Toda tretjič so zrušili grad in v njegovih ruševinah je umrl tudi graščak.
ČUDNA GOSPODIČNA
Dolgo je na gradu Brdce gospodovala neka gospodična. O njej so krožile čudne zgodbe. Obnašala seje zelo nenavadno, ljudje so menili, da ni pri pravi. Njeni delavci so morali podnevi spati in ponoči delati. Nič ni pomagalo tarnanje: gos-podičnaje bila odločna in vztrajna. V hlevu so stali najlepši konji,ona pa se je vozila z vozičkom, v katerega je bil vprežen kozel. Ljudje soji zato rekli »ci-ci-be«.
Smreka, jelka.
Nadaljujemo članek iz prejšnje številke.
»Mlade vejice razreži, operi in pristavi (16 gramov na tri osminke litra). Koje vrelo 10 minut, odlij, precedi in kuhaj s sladkorjem (četrt kilograma na pol litra vode). Tega jemlji po žlički samo zase ali na tropotčevem odlivku.
Tako smrekovo pijačo je treba kuhati pomladi. Lahko pa si mlade iglice nasušimo (morda vejice) in jih imamo za čaj in kopel. Žličko smrekovine na četrt litra vode. Vre naj pet minut, sicer dobi hud okus po smoli in tega ne prenese vsak želodec. Tudi za tinkturo in kopeli lahko porabiš mlade vejice in so take kopeli na kmetih staro zdravilo za udnico. Zelo zdravo je, če imaš v postelji in v sobi nekaj smrekovih vejic. To vleče bolezen nase. Posebno pozimi dene pljučam dobro malo duha po smrekah.
Dragoceno zdravilo za pljuča so smrekovi češarki. Kako je lepa smreka, kadar je rdeča od češarkov. Baje je na Ruskem še pred prvo svetovno vojno neki zdravnik pozdravil s čajem od češarkov številne jetične bolnike. Prodajal je drago luskine in si naredil veliko denarja. Naj seže po češarkih vsak, ki ima bolna pljuča - malo težko se pije, ker je kar smolnato ali pozdravi, če se le da pozdraviti. Poleg te pijače je dobro, da vržeš vsak dan malo smrekove smole na žerjavico in vdihuješ dim.
V Severni Ameriki kuhajo iz mladih vejic z melaso javorjevega sladkorja smrekovo pivo, ki služi za zdravilo za izpahke v ustih. Pri nas pravijo, da
Ljudska
Na dve stvari posebno pazi - na otroka in pa na ogenj.
Ni malo eden otrok, če je hudoben, ne preveč sedem, če so pridni.
Otrok šele takrat plača materi, kadar ji ob smrti glavo umije.
bor in macesen
žene malo smrekovega storža na vinu na vodo. Iz iglic delajo smrekove sladkočke za kašelj in naduho.
Smrekovo smolo uporabljamo za obliž, ki izvleče bolečino, lahko je smola sama zase ali je zmešana z drugimi zdravilnimi snovmi. Za kašelj jo namažejo za dva prsta širok pas in prilepijo na prsni koš. Za bodljaje in trganje, tam kjer boli. Za trganje v ušesih, za bolečine v očeh ali v nosu so si naredile ženske za sedanji dinar vitek obliž in si ga prilepile za ušesa, na čelo, za tilnik. Med pleči je prišel tolik kakor star tolar. Niso pa taki obliži vselej na mestu, včasih celo škodujejo, pri vnetjih in sploh, ko ne veš kaj je, pokliči zdravnika.
Smreka nam daje tudi terpentin. Terpentinovo olje zmešano z voskom, je dober lek za zanohtni-no in druge majhne sitnosti. S terpentinovim oljem pokropi flanelo in ovij revmatične ude. Tak ovitek pomaga tudi, če si zelo napet. Za znotraj predpiše terpentinovo olje zdravnik. Smrekovo olje ima prelep duh; če ga kaneš v toplo vodo, zadiši soba po gozdu. Mazanje s tem oljem izvleče bolečine udnice - olje pa je tako hudo, da zateče ud in da se vname koža, torej je bolje kaj drugega ali pa ga zmešaš z laškim oljem, eno žlico smrekovega olja na štiri žlice laškega olja,«
Opomba. Ker govori članek o kovancih, seveda starih, saj je bil napisan leta 1938, lahko kot primerjavo navedemo velikost starega dinarja takole: dinar = 1 sedanji tolar; 1 stari tolar = sedanjih 5 tolarjev. (Op. A.V.).
modrost
Otrok ima toliko, kot bi jih redile lesnike.
Otroci imajo majhne oči, pa velika ušesa.
Kjer ni mirnih ljudi, tam ni božjih otrok.
Kruha in otrok ni nikdar preveč pri hiši.
Kure in otroci ne poznajo pota.
Majhen otrok - majhna skrb.
Šolarji osnovne šole v Lučah okoli leta 1929. Na sliki je tudi učitelj Franc Lužnik. Sliko nam je poslal Jeročki Janez - Dolinar iz Luč.
Piše: Nada Mirnik
V KOGA SE ZALJUBIMO?
Večina izmed nas vse življenje išče partnerja, ki ustreza podobi naših staršev. Privlačijo nas osebe s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi staršev in zanimivo je, da so pri tem negativne lastnosti celo veliko bolj vplivne. V stroki nekateri uporabljajo izraz imago, kije sestavljena podoba ljudi, ki so najbolj vplivali na nas vzgodnjem otroštvu. Lahko sta to mama in oče, bratje in sestre, varuška ali kdo od bližnjih sorodnikov. Ali bo nekdo pri nas vzbudil romantično privlačnost ali ne, je v veliki meri odvisno od tega, koliko je podoben naši notranji podobi vplivnih oseb iz našega zgodnjega otroštva (Hendrix, 1999).
Piše: Robi Lisac
Na delavnici bi prišli do pomembnih spoznanj, zaradi katerih določenih napak ne bi več ponavljali. In medtem, ko tako veselo vlagate v druge, v bistvu stopicate na mestu - in prav v tem je past! Vaš otrok sicer ima čez čas diplomo tuje izobraževalne institucije, vendar ste vi v tem obdobju pozabili na sebe, nehali ste rasti kot človek. Zato vas mučijo problemi, ki bi jih sicer z lahkoto obvladovali, če bi si sproti privoščili kakšno šolanje, delavnico ali kakšno drugo obliko izobraževanja. Tam bi dobili znanja, na osnovi katerih bi lahko sproti reševali ali celo preprečili probleme, ki so v vsakem življenjskem obdobju drugačni, tako v službi kot doma.
Kaj vam pomaga, če vlagate v

V koga se bomo zaljubili?
Včasih se sprašujemo, zakaj smo se zaljubili ravno v določenega partnerja, zakaj so se nam ravno ob tej osebi prebudila čustva? Starši so včasih v dvomih, če je oseba, v katero se je zaljubil njihov odrasli otrok, res prava zanj. Pa poglejmo, na osnovi česa se zaljubimo ravno v določeno osebo, zakaj se zaljubimo in kaj se dogaja z nami v obdobju zaljubljenosti.
ZAKAJ SE ZAUUBIMO?
Zaljubljenostje »trik narave«, ki dve osebi združi z namenom, da zacelita rane iz mladosti. Partnerja namreč v obdobju, ko začne romantična zaljubljenost bledeti, drug v drugem zbujata stare vzorce odnosov iz mladosti, drug drugemu odpirata stare rane ter ponovno ustvarjata podobno psihično ozračje, kot sta ga doživljala v domačih družinah. Vse to se dogaja z namenom, da bi se tokrat boleči vzorci odnosov, ki so v preteklosti povzročali čustvene rane, razpletli na drugačen, boljši način.
Partnerja drug v drugem vidita tisto osebo, ki naj bi zacelila najbolj boleče rane iz mladosti (Gostečnik 1999). Zato se pogosto zgodi, da se oseba, ki izhaja iz družine, kjer je bil prisoten alkoholizem, nasilje, čustvene in telesne zlorabe, zaljubi v partnerja, ki izhaja iz podobnega
okolja, kjer so bila prisotna podobna čutenja. Sčasoma bosta tudi sama v svojem odnosu skreirala podobno ozračje, kot je bilo prisotno doma. Bodisi bo eden začel piti, pretepati svojega partnerja in otroke bodisi pa bo stalno odsoten.
Vse to se dogaja z namenom, da ponovno obudita stare rane, stara boleča čutenja z upanjem, da se bo tokratdrama razpletla na drugačen način, na primer da bo mož, ki pretepa svojo ženo, namesto da bi jo udaril, priznal, da se počuti nemočnega, da se prezira. Zaljubljenca verjameta, da bosta ozdravljena preteklih ran - ne s trdim delom in samouresničevanjem, temveč preprosto že s tem, da se združita z nekom, ki je podoben njunemu notranjemu imagu.
KAJ SE DOGAJA V OBDOBJU ZALJUBLJENOSTI?
V obdobju prve privlačnosti se v
možganih sproščajo kemične snovi, ki nam pomagajo svet videti lepši, pospeši se nam srčni utrip, poveča življenjska moč in moč zaznavanja. Zaljubljenca čutita, daju je ljubezen popolnoma predrugačila. Drug drugega odkrito občudujeta, drug ob drugem se čutita v polnosti spoštovana, vrednotena, sprejeta. Odnos med partnerjema v obdobju romantične zaljubljenosti spominja na najbolj zgodnje obdobje odnosa med materjo in otrokom. Idealizacija partnerja, ko partnerja vidimo kot popolnega, brez pomanjkljivosti, je normalen, naraven del romantične ljubezni (Gostečnik, 1999).
V obdobju od treh mesecev do enega leta običajno idealizacija romantične ljubezni zbledi, šele takrat lahko partnerja realno vidita, kaj lahko pričakujeta drug od drugega.
Zakaj se splača vlagati vase?
Kdaj ste nazadnje čutili iskreno željo po znanjih, ki bi vam spremenile življenje na bolje, bodisi na poslovnem področju bodisi v domačem okolju? Odgovor na to vprašanje veliko pove o tem, koliko radovednosti premorete, koliko ste pripravljeni investirati vase in v kolikšni meri se v resnici cenite. Ali ste že kdaj opazili, da vlagate svoj čas, kapital in energijo vse prej v druge kot v sebe? Prej privoščite svojim otrokom šolanje v tujini kot sebi kakšno večdnevno delavnico!
druge, ki vas obdajajo, in so oni srečni, vi pa ne? Najprej je potrebno vlagati v sebe, preden vlagate v druge. V kolikor tega ne storite, ravnate kot nekdo, ki v puščavi žejen deli pijačo drugim in seje sam ne dotakne.
Ena najboljših naložb vase je nenehno nabiranje in udejanjanje koristnih in življenjskih znanj. Sem spadajo znanja, ki so lahko na prvi pogled poslovne narave, kot tudi znanja, ki omogočajo boljše medsebojne odnose doma. Govorimo med drugim o komunikaciji v konfliktnih situacijah, o tehnikah pogajanja, o finančni pismenosti in še bi lahko naštevali.
Ta znanja so nujno potrebna, če želite, da se razvijata harmonija doma in napredek v službi v sozvočju. Najlepše pri tem je dejstvo, da se našteta znanja obnesejo tako doma kot tudi v poslovnem svetu. Ne verjamete? Kadar nastopi v poslovnem svetu konflikt, je potreb-
no znati ustrezno komunicirati, da se situacija razreši na zadovoljiv in uspešen način. Kadar pride doma do kriznih situacij, velja seveda isto, se strinjate?
Kdor ne bo znal ravnati z denarjem v podjetju, bo imel verjetno tudi v svoji denarnici pajčevino. Če se ne boste znali v službi pogajati za svo-
je pravice in vas bodo nenehno izkoriščali, menite, da bo doma situacija drugačna? Ta znanja so univerzalna in vplivajo na razvoj človeka na vseh pomembnih področjih njegovega delovanja, torej tako doma kot tudi v poslu. Človek s takšnimi znanji je vreden več za podjetje inje vreden več tudi doma.
Zdenka Čok s.p	finančno svetovanje:
Efenkova 61, Velenje.	TATJANA	BURGER
tel./fax: 03/58-75-484	tel: 03/ 89-70^*33
E-pošta: inro@agencija-zarek.com E-pošta: tatjana.burger@volja.net
IZ Teorij e, V PRAKSO
_______________________________________________Nasveti
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Mleko ni samo za otroke
Mleko in mlečni izdelki so za zdravje zelo pomembna živila. Vsebujejo vse hranilne snovi v najboljšem razmerju in lahko prebavljivi obliki. Danes se mnenja o koristnosti tega živila zelo krešejo, zagotovo pa vemo, da je mleko najvažnejši vir prepotrebnih rudnin, kalcija, fosforja in magnezija. Izogibati pa se moramo mlečnih maščob. To še posebej velja za starejše ljudi in tiste, ki opravljajo lažja fizična ali umska dela. Zato bomo posegali po posnetem mleku in mlečnih izdelkih z malo maščobami.
Piše: Marija Bezovšek
Izzdravstvenih razlogov ne pretiravajmo z uživanjem polnomastnih sirov.
Zdravju koristna so predvsem: posneto kislo mle-kojogurtiinskutazmalo maščobe. V naši kuhinji pripravljamo številne jedi z mlekom oziroma mlečnimi izdelki, predvsem s skuto. Najbolj znane so: solčavski sirnek, mohod, sirovi štruklji, skutini žlinkrofi, različne mlečne juhe, ubrnenik, masovnik, mlečne kaše, itd.
MLEČNA JUHA
Pol vode in pol mleka zavremo, zakuhamo štrukeljce, solimo in popramo po okusu. Kuhamo približno 15 minut. Štrukeljce naredimo iz moke in vode, lahko pa dodamo tudi eno jajce.
ZMETKOVAJUHA
Zmetke dobimo pri pripravi surovega masla iz sladke ali kisle smetane. Zmetkisotudi zelo zdrava in osvežujoča pijača.
Zmetkovojuho pripravimo enako kot mlečno, le da mleko zamenjamo z zmetki.
SIRNICA
Sestavine: 1,51 vode, 1 zvrhano žlico sirneka, 2 dl kisle smetane, na enem jajcu štrukeljcev, lovorov list, kumina, sol.
Vodo z lovorjem in kumino zavremo, dodamo sirnek in ko dobro prevre, zakuhamo štrukeljce. Ko so kuhani, dodamo kislo smetano in solimo po okusu. Če jejuha preredka, dodamo podmet.
SIRNEK
Sirnek so pripravljali predvsem poleti na planinah. Iz kislega mleka so pripravili skuto, dodali so ji smetano, kumino in sol. Dobro premešano so natlačili v lesene
deže in pustili zoreti vsaj 14 do 21 dni. Sirnek ima značilen vonj. Postrežemo ga s črnim kruhom.
SKUTNA POTICA
Testo: 1/2 kg moke, 4 dag kvasa, 5 dag margarine ali masla, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, sol, 1/41 mleka.
Nadev: 1/2 kg skute, i jajce, 2žlici drobtin, 2 dl goste smetane, limonina lupina in limonin sok, sladkor, cimet, vanilij po okusu.
Naredimo kvašeno testo. Vzhajanega razvaljamo, namažemo z nadevom in zvijemo. Damo v pomaščen pekač in pustimo vzhajati. Pred peko ga namažemo z jajcem ali maslom. Pečemo od 45 do 60 min. pri temperaturi 175 do 200 stopinj C.
Nadev: Skuto z vilicami zmečkamo, dodamo jajce, smetano, drobtine in dišave. Če je skuta bolj mokra, dodamo manj smetane ali pa jo nadomestimo z margarino.
SKUTNI CMOKI
Količina za štiri osebe: Potrebujemo 15 dag kruha ali žemlje, 2 žlici drobtin ali pšeničnega zdroba, 1 žlico moke, 2 do 3jajca, l/2dlmle-ka, 4 dag margarine, slan krop, maščobo in drobtine za zabelo.
Kruh narežemo na kocke in prelijemo z mlekom, primešamo jajca,
drobtine, skuto, raztopljeno margarino in nazadnje moko. Iz zmesi oblikujemo cmoke (roke pomakamo v vodo), kijih zakuhamo v vrelo slano vodo. Kuhamo 20 minut. Cmoke zabelimo s prepraženimi drobtinami ali ocvirki. Serviramo s solato, kompotom ali čežano.
SKUTNA KREMA
Za štiri osebe potrebujemo: 1/4 kg sočne skute, 1 jajce, 10 dag sladko-
rja, 1 vanilin sladkor, mleko ali sladko smetano po potrebi, sok pol limone, cimet.
Vse sestavine stresemo v primerno posodo in dobro zmešamo z električnim mešalnikom v enotno zmes. Krema je dovolj zmešana, če ni občutiti skutinih zrnc. S kremo napolnimo kozarce za kremo. Lahko jo poljubno okrasimo s sadjem ali s stepeno sladko smetano.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
Cepljenje proti gripi se je
Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da se je v ponedeljek začelo cepljenje proti gripi. Cepljenje je treba opraviti vsako leto pred začetkom sezone, značilne za kroženje virusov. Tisti, ki se želijo preventivno zaščititi pred gripo, se lahko v celjski regiji cepijo v vseh zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in pri zasebnih zdravnikih. V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje se lahko cepijo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 8. do 12. ure. Najučinkoviteje se lahko proti gripi zavarujemo prav s preventivnim cepljenjem.
Cena cepljenja proti gripi znaša nostične preiskave ali zdravljenje v
2.000 tolarjev. Manj plačajo le kronični bolniki, ki so mlajši od 18 let, in kronični bolniki, ki so starejši od 65 let-zanje znaša cena cepljenja 1.000tolarjev. Vsi ostali, tudi kronični bolniki, stari od 18 do 65 let, morajo za cepljenje odšteti 2.000tolarjev.
Gripa je akutna virusna bolezen, ki se pojavlja predvsem v zimskih mesecih in ogroža vse prebivalce. Nevarna je zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice. Gripa je še posebej nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in starejše osebe.
»Cepljenje priporočamo vsem, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebej starejšim od 60 let, oskrbovancem v domovih za ostarele ter odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni ter tistim, ki čakajo na diag-
bolnišnici,« svetuje dr. Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in vodja službe za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Ljudje, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporni na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane od lOdo 14 dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje. Cepijo se lahko tudi otroci, starejši od šestih mesecev. Otroke, ki so mlajši od 35 mesecev, cepijo z dvema polovičnima odmerkoma cepiva v obdobju enega meseca. Če je bil otrok v tej starosti že kdaj cepljen proti gripi, za učinkovito zaščito zadošča enkratno cepljenje s polovičnim odmerkom. Otroke, starejše od 36 mesecev, cepijo z enim odmerkom cepiva tako kot odrasle osebe. Cepljenje običajno mine brez stranskih učinkov, najpogosteje se na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina.
Franci Kotnik
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Dunajska 48, P.P. 653, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Sektor za gradbene zadeve Telefon: (01) 47 87 126 ■ Telefaks: (01) 47 87 125
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varslvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1 /96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UR. list RS, št. 80/99, 70/00,52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo trosedežnice Medvedjak v smučarskem centru Golte na zahtevo investitorja Golte, d. o. o., Radegunda 19 c, Mozirje, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
I.	Osnutek gradbenega dovoljenja za gradnjo trosedežnice Medvedjek, Poročilo o vplivih na okolje za trosedežnico Medvedjak na Golteh, ki gaje v oktobru 2003 pod št. DP-280/03/03 izdelal ERICO Velenje, Koroška 58, Velenje in Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za trosedežnico Medvedjak, ki so ga v
oktobru 2003 izdelali: M studio, Brodarska 8, Litija, pod št. 11 /03; HB inženiring, Blaž Hrastnik s.p., Gradnikova 25a, Radovljica pod št. 30/03, načrt št. G30/03; Tehnični biro d.o.o., Slovenska ul. 11, Murska Sobota, pod št. 30/03, načrt št. NG-37/03; ELCON d.o.o., Domžale pod št. 30/03, mapa št. P.31.01.160; Elektroenergetika Franc Juvan s.p., Rore 2, Ljubno pri Savinji, pod št. 30/03, mapa št. 491 /03, okt.2003/4, bodo ž
javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
od 07.11. do 21.11.2003 v sejni sobi Občine Mozirje, v 2. nadstropju.
Savinjska cesta 7, Mozirje, in sicer
ob ponedeljkih od 7.30 do 14.30 ure, ob sredah od 7.30 do 16.30 ure in ob petkih od 7.30 do 13.30 ure.
II.	Javna obravnava z zaslišanjem investitorja Golte, d. o. o., Radegunda 19 c, Mozirje, bo
v ponedeljek, dne 17.11.2003 ob 12.00 uri, v sejni sobi Občine Mozirje, v 2. nadstropju.
Savinjska cesta 7, Mozirje.
III.	Mnenja in pripombe se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.inž.arh.
DRŽAVNA PODSEKRETARKA
Povzetek in sklepna ocena, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za trosedežnico Medvedjak na Golteh.
Na območju RTC Golte nameravajo nekaj deset metrov od enosedežnice zgraditi trosedežnico Medvedjak, demontirano na smučišču Passo Tonale v Italiji, novo spodnjo pogonsko in zgornjo obračalno postajo.
Območje posega leži znotraj Krajinskega parka Golte in to na območju,- kjer velja milejši varstveni režim in je zaradi tega omogočen razvoj zimskoturistične ponudbe. Na obravnavanem območju posega ni evidentiranih ali zavarovanih objektov in območij kulturne dediščine. Včasugrgdnje bodo vplivi na naravno dediščino, zrak, vodo, rastlinstvo in živalstvo neznatni (1 -), vplivi na tla ter vplivi odpadkov na okolje bodo zmerni (2-), ob upoštevanjem okoljevarstvenih ukrepov. Vpliv gradnje na nivo hrupa v okolje ocenjujemo kot velik (3-), vendar sprejemljiv. Vpliv na prebivalce (ki živijo ob transportnih poteh) in delno na rekreacijo bo v času gradnje neznaten (1 -), na poselitev, gospodarstvo in turizem pa gradnja ne bo imela vpliva (0). V času obratovanja trosedežnice ne pričakujemo negativnih vplivov na naravno dediščino (0) in zrak (0). Vplivi na vode, tla, rastlinstvo, živalstvo in vplivi odpadkov na okolje bodo neznatni (1-), vplivi hrupa na okolje pa zmerni (2-), ob upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov Na prebivalstvo, poselitev in rekreacijo obratovanje trosedežnice ne bo imelo vpliva (0). Na gospodarstvo in turizem pa bo imel poseg tudi pozitivne vplive (+), saj se bo kvaliteta smučanja zboljšala, temu pa lahko sledi večje število turistov in večja turistična ponudba.
Ocenjujemo, da gradnja trosedežnice Medvedjak na Golteh, z upoštevanjem vseh predvidenih ter v poročilu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov, ne bo povzročala prekomernega obremenjevanja okolja in je z okoljevarstvenega vidika sprejemljiva.
URE PRAVLJIC V KNJIŽNICI MOZIRJE
Pravljični kotiček znova napolnjen
V Knjižnici Mozirje so se konec oktobra znova pričele pravljične ure. Pravljičarka Ivana Žvipelj je pripravila veliko novih pravljic, s katerimi bo, kot že prejšnja leta, vsak torek ob 17. uri zopet razveseljevala vse otroke, ki jim poslušanje pravljic polepša hladne dni ter v njih prebuja domišljijo ter ustvarjalnost.
Pravljičarka Ivana Žvipelj znova navdušuje radovedne malčke
(foto: Tatiana Golob)
V pravljičnem kotičku male ljubitelje pravljic pričakujejo tudi pisane barvice, kupi papirja ter predvsem veliko idej za ustvarjanje na temo pravljic, o katerih se otroci po končani pravljični uri pogovarjajo z Ivano. Seveda ne manjka petja pesmic, včasih otroci zaigrajo kakšno igrico ali pa si na televiziji ogledajo primerno risanko.
Ob začetku in koncu obiskovanja pravljičnih uric, ki si vtoplejših mesecih privoščijo počitnice, Knjižnica Mozirje za male pravljičarje in njihove starše organizira ogled lutkovne ali druge otroške predstave v enem izmed slovenskih gledališč. Tokrat so vsi otroci ter njihovi spremljevalci v petek, 5. decembra, vabljeni na ogled prve virtualne lutkovne predstave Palčica, avtorja Hansa Christiana Andersena, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejemajo v Knjižnici Mozirje, za ogled predstave pa bo organiziran tudi skupni prevoz.
Tatiana Golob
VOZILI SMO: MAZDA2 DIESEL
Poskočen mali popotnik
Mazda2 vstopa v svet malih mestnih avtomobilov z velikimi apetiti. Na vsak način hoče konkurirati močnim evropskim konkurentom (clio, polo, corsa). Priznati je treba, da je Mazda z ustanovitvijo centra za oblikovanje v Evropi zadela žebljiček na glavo. Nova generacija avtomobilov, na čelu katere je mazda6, si zasluži vso pozornost tako glede oblike, kvalitete in voznih lastnosti.
da2 dobi kombijevsko-enoprostor- roke. K temu pripomoreta po višini ski pridih, saj se zadnja prtljažna nastavljiv volanski obroč in sedež, vrata zaključujejo navpično navz- Na sprednji sedežih bodo našli do-dol, to pa zagotavlja več prostora v volj prostora tudi višje raščeni vozni-
: Piše: Igor Pečnik
I Za test smo si zaželeli mazdo3, ven-dar so nam pri AS Avtomobili Sko-f rnšek v Velenju prijazno pojasnili, da smo malce prezgodnji. Zato smo - preizkusili mazdo2 z 1,4 litrskim dizel-Iškim motorjem. No, mazda3 seje že bleščala v salonu in potrdim lahko le, da e Volkswagnova konkurenca /o
■	pet naredila korak naprej.
I Mazda2 se v osnovi lahko pohvali |ž moderno zasnovo malega mest-nego avtomobila, ki lahko zadovolji pidi želje po izletu na morje.Sprednji del se blešči v kromirani maski, ki ' vsem novim mazdam daje sodob-|iio, razpoznavno podobo. Velike luči
■	dopolnjujejo moderno obliko in zagotavljajo veliko svetlobe na cesti ? Klinasti sprednji del se preveša v šoštre bočne linije, pri čemer maz-
prtljažniku (267 litrov). Avto v celoti deluje mladostno in sveže.
Notranjost je na evropskem nivoju. Tu mislim predvsem na obliko in uporabo materialov. Materiali delujejo na otip prijetno in bogato, vsi gumbi in ročice pa so na dosegu
ki, na zadnjih pa tudi ni preveč stiske. Moti le stisnjen prostor v območju pedal za zavoro, sklopko in plin, saj ni pravega prostora, kjer bi lahko na daljši vožnji počivala leva noga.
Dizelski motor testne mazde2 je pri 2.000 vrtljajih razvil 160 Nm na-
vora in 68 poskočnih konjičkov. Ob vžigu deluje malce rohneče, vendar ko se po nekaj metrih ogreje, njegov zvok zamre in vožnja postane užitek. Navora je vedno dovolj in lenarjenje na prestavni ročici je dovoljeno vse do najnižjih vrtljajev. Mazda2 ima kvalitetno podvozje, kar se odraža na odlični vodljivosti.
Zavore, spredaj koluti in zadaj bobni, skrbijo za zanesljiv občutek na zavornem pedalu in kratko zavorno pot. Zanimiv je tudi vstop Mazde v cenovno bitko, saj se cena osnovne različice »dvojke« prične že pri 2.390.000 SIT, cena dizelske izvedenke pa znaša glede na različico opreme od 2,5 do 3,4 milijona SIT.
Ja, »zoom-zoom« efektje viden na vsakem koraku. Pozitivno za kupce in za konkurenco, saj dobimo čedalje boljše avtomobile za približno enak denar!
UUDSKA UNIVERZA VELENJE
sporoča
da bo še v mesecu novembru izvajala usposabljanje za
VODITELJE VODNIH PLOVIL (čolnov) VOZNIKE VILIČARJEV STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE (osn.nadalj.) SKLADIŠČNIKE (ugotavljamo interes) VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ŠOLO ZA POKLICNE VOZNIKE (IV.st.+prekval.) FRANCOSKI in ŠPANSKI JEZIK
Informacije in prijave (tel. 898 54 62) na Ljudski univerzi Velenje. Titov trg 2. VELENJE !
KLJUČ DO NOVEGA ZNANJ
UUDSKA UNIVERZA
V__________________
Verjetno
PVC , najboljša
okna .
TELEFON
0340 55 800
www.simer.st
na svetu.
simer d.o.o., delavska 8. celje
MIZARSTVO IN TRGOVINA TRGOVINA ŠKOFJA VAS
Tel.: 03/425-17-00
Mizarstvo in trgovina Hoby-les Katarina Hohnjec s.p.,
Škofja Vas 3b,
VGRADNE OMARE 3211 škof)aVas
-	MATERIALI ZA DOMAČE MOJSTRE
pohištveno okovje, vijaki, laki, lepila, medeninaste kljuke, kuhinjski pulti, ročaji
-	LEMINATNI PODI, STENSKE IN STROPNE OBLOGE, LESENE IN STIROPORNE LETVE
-	PVC IN LESENA OKNA KLI LOGATEC
-	VGRADNE OMARE IN POHIŠTVO PO NAROČILU
AKCIJA: ugodne cene kuhinjskih stolov in miz STOLI od 5.450 SIT naprej
ŠTIRIDESET LET ZVEZE DRUŠTEV SOŽITJE SLOVENIJE
V pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju
»Ponosni smo«, je zapisala v posebni brošuri urednica Sožitja Darja Fišer, »da nam je uspelo združiti interese in moči celome koroške in celjske regije. S skupnimi močmi smo pripravili slovesnost ob imenitnem jubileju, na katerem so sodelovali varovanci VDC s področja delovanja večine društev Sožitje«.
Ob 40-letnici delovanja Zveze društev Sožitje v Sloveniji so se društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Celje, Laško, Slovenj Gradec, Mežiška dolina, Radeče, Zgornja Savinjska dolina ter Žalec in Velenje povezala in prejšnjo sredo pripravilajubilejno slovesnostvOrgel-ski dvorani Glasbene šole v Velenju.
Na srečanju je pred polno dvorano občinstva spregovoril direktor Zveze Sožitje Dušan Jereb in se zahvalil neutrudnim, požrtvovalnim mentorjem in funkcionarjem ter predstavnikom družbenega življenja, ki so v teh desetletjih prispevali k izboljšanju položaja varstveno
delovnih centrov, delovanja in druženja v društvih terfunkcioniran-ja Zveze Sožitje. Jereb je spregovoril tudi o nastajanju potreb po organiziranju in sodelovanju že v 60. letih
prejšnjega stoletja in ustanovitvi iniciativnega odbora.
Proti takšni, pretežno starševski organiziranosti je nastal odpor v takratnih idejnih krogih, saj so bili mnenja, daje sposoben vsak sam in v sodelovanju z oblastnim redom
dovolj dobro poskrbeti za motene osebe v razvoju. Predsednik Zveze Sožitje je leta 1963 postal priznani psihiaterdr. Marijan Boršfnar, organizacija pa je zaživela v pravem
pomenu besede s prevzemom funkcije Ade Krivic, ko so z intenziviranjem dejavnosti uspeli ustanoviti društva v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Na našem območju sedaj deluje deset društev, poleg celjskega še v Laškem, Radečah, Šentjurju, Žalcu,
Mežiški dolini, Slovenj Gradcu, Zgornji Savinjski dolini in v Velenju. Velika opora sojim varstveno delovni centri in številni starši, ki s svojim predanim delom tvorijo osrednje jedro vsakega društva.
Iztok Benetek, predsednik Sožitja Zgornje Savinjske doline, je ob slovesnosti dejal, da je delo z varovanci posebno duhovno poslanstvo, ki človeka prevzame, priklene na te ljudi in odnos do gojencev predstavlja posebno doživljanje, pogostokrat z rosnimi očmi, kotje bilo to doživeto tudi na omenjeni slovesnosti.
Skupine varovancev VDC-jev so nato ob pomoči svojih mentorjev pripravile prisrčen, do solz ganljiv program, številnim mentoricam in mentorjem pa so podelili jubilejna priznanja. Za Sožitje Velenje in Zgornje Savinjske doline so čudovit program izvedli varovanci VDC in Sožitja Zgornje Savinjske doline. Priznanja z območja Zgornje Savinjske doline so prejeli Darinka Marolt, Martina Čop in Darko Repenšek.
Jože Miklavc
Varovanci mozirskega VDC-ja so pripravili ganljiv kulturni program
(foto: Jože Miklavc)
Nagradna igra za naročnike Savinjskih novic
Fotografije moje mladosti
V tej številki pričenjamo z novo nagradno igro za naročnike Savinjskih novic, v kateri boste ugibali, kdo izmed znanih Zgornjesavinjčanov oziroma Zgornjesavinjčank je na fotografiji iz njegove ali njene mladosti. Vaše ugibanje seveda ne bo zastonj, saj bomo med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori vsak teden izžrebali lep fotoalbum, ki ga podarja pokrovitelj nagradne igre Habit d.o.o. iz Velenja. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori pa bomo ob zaključku igre izžrebali še glavno nagrado, ki pa naj do prihodnjič ostane še skrivnost.
Kupon št. 1 nalepile na dopisnico in ga najkasneje do torka, 11. novembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
KUPON št. 1
Obkroži pravilen odgovor. Na fotografiji št.l je:
a)	Darko Repenšek c) Jože Mermal
b) Jakob Presečnik	d) Jože Jeraj
Ime in priimek: __________________________
Naslov:___________________________________
k
Pošta:
Pokrovitelj nagradne igre je
Habit d.o.o., podjetje za upravljanje s stanovanji in promet z nepremičninami, Kersnikova 11, Velenje, enota v Savinjski dolini: Zadrečka 11, Nazarje
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET, ZAUPAJTE NAM ŠE VI!
KINO NAZARJE
Sobota, 8.11. ob 20.00 in nedelja, 9.11. ob 17.00:
H0LLYW00DSKI KIFELJCI - akcijska komedija
Režija: Ron Shelton
Igrajo: Harrison Ford, Josh Hartnett, Keith David, Lolita Davidovich, Bruce Greenwood
V akcijski komediji Hollywoodski kifeljci Harrison Ford igra prekaljenega detektiva Joea Gavilana, vsega naveličanega, a neumornega policijskega veterana.
Joe Gavilan je profesionalno na konju, njegovo zasebno življenje pa se hitro seseda kot hišica iz kart. Njegovega partnerja K.C. Caidena bolj zanimajo postranski zaslužki, ki mu jih prinašajo inštrukcije joge in igralstvo, kot pa razvpiti umor, ki ga trenutno raziskujeta.
mm nm
Dolga leta je bil v Nazarjah osrednji kamen spotike in neuglednosti tako imenovani Bohačev marof, ki s propadajočo podobo dejansko ni prispeval k lepši podobi kraja. Marofa že nekaj let ni več, oči predvsem ekološko usmerjenih krajanov so se zazrle v dim in prah iz sosednjega Glina, ki, ob tem, da reže kruh tudi nekaterim od njih, v resnici nemalo onesnažuje okolje.
Zadeva v resnici in dobesedno bode v oči, vendar nič bolj kot razbita avtomobila, na lokaciji prej imenovanega marata v strogem središču Nazarij, katerim so v zadnjih dneh »osveščeni« primaknili še nekakšne kosovne odpadke. Zdi se, da za celovitejšo podobo središča Nazarij, ki tudi sicer ne more biti domačinom v ponos. Pričakovati je, da bodo aktivisti ekološkega društva ukrepali vsaj tako odločno kot v primeru Glina. Svinjar je v vsakem primeru svinjar, ne glede na rang in veličino ekološke brezobzirnosti.
Savinjčan
:	VRTIČ NAZARJE
: Ko jesen v deželo
'	... TAKRAT V NAZARSKEM VRTCU PRAZNUJEMO. LETOS SMO SE
1 ZBRALI 2. OKTOBRA. NAŠE IGRIŠČE SMO SPREMENILI V PRAVO ! ZAKLADNICO JESENSKIH PLODOV IN PRIDELKOV. TOPLO JESENSKO ! POPOLDNE JE PRIVABILO VELIKO MALČKOV IN NJIHOVIH STARŠEV.
I Pridružili so se nam tudi otroci iz devetletke z
! UČITEUICAAAA.
■	Za prisrčen uvod je poskrbel harmonikar David. Naša srca in dlani je . ogrel otroški zborček iz vrtca pod vodstvom vzgojiteljice Barbare.
\ Popoldne sta polepšala še David in Vid, ki sta junaško zapela vsak svojo I pesmico.
■	V delavnicah so z naravnimi materiali, papirjem in barvami, otroci I skupaj s svojimi starši ustvarjali prave mojstrovine. Mogoče je bil prav ; zato pečen kostanj še bolj dober? Pa pečen krompir, ocvrte miške, kokice
■	in različne vrste sadja, iz katerega si lahko naredil čisto svoje nabodalo? Za ! žejo pa še čaj iz grozdnih jagod... Polni želodčki, lepi izdelki in zadovoljni ; obrazi so nam potrdili, da stopamo po pravi poti.
■	Samo štirikrat smo šli spat in že je bil tukaj teden otroka. Vsak dan smo si i naredili praznik. Lutkovna igrica, dan, ko so si otroci sami izbirali, v \ katerem kotičku v vrtcu se bodo igrali, pa veselo dopoldne v športni
■	dvorani. Za konec tedna pa izlet po naši lepi dolini. Avtoprevoznik, gospod Ivan Pečnik iz Nazarij; nam je ponudil brezplačen prevoz s svojim
; avtobusom.
■	Peljali smo se po Zadrečki dolini in se ustavili v vrtcu Gornji Grad, kjer so ! nas lepo pogostili. Tam smo videli še gasilsko vajo, kije na otroke naredila j velik vtis. Po Savinjski dolini smo se vrnili v vrtec. Hvala, gospod Pečnik!
■	Naši malčki so bogatejši za nova spoznanja. Polepšali ste nam dan.
!	Stanka Cajner
: (Naši	potovanji
m PltKKMUlKilU
Izžrebani reševalci knjižnega kviza smo se v petek, 17.
: oktobra, udeležili nagradnega izleta po Prekmurju. Na pot smo : se odpravili ob 7.30 uri. Na avtobusni postaji v Mozirju smo se : zbrali vsi nasmejani ter veseli. Kasneje smo se med seboj tudi : spoznali.
; Naš prvi postanek je bil v Filovcih. Tu smo si ogledali izdelovanje ; lončenih izdelkov. Ugotovili smo, da lončar potrebuje veliko spretnosti in
■	potrpežljivosti, kajti delo res ni od muh. V vasi stoji najstarejša in ena ! redkih peči za žganje ločenine v Sloveniji. V Prekmurju so imeli preko ; trideset takih peči, ena od ohranjenih pa je prav v Filovcih in ena v ; Bogojini. Žganje lončenih izdelkov je zamudno in tudi napornodelo.
; Iz Filovcev smo se odpravili proti Lipovcem. Zaradi podobnih krajevnih
■	imen in zgoščenosti hiš smo kar nekaj časa iskali hišo, pri kateri se ! ukvarjajo s pletenjem slame. Ti izdelki so večji in manjši, kot npr. vrči,
! vaze, venčki, srčki, kelihi, stenski okraski... Za izdelavo potrebujejo preko ; 100 ur, če izdelek dela en sam človek. Ta obrt se ohranja in razvija kot ; družinska tradicija.
■	Ko smo si ogledali delni potek dela in izdelke, smo bili že precej lačni.
! Zato smo se odpravili proti Rakičanu, v gostišče Pri grajskih konjih.
! Kosilo ni bilo slabo,zato se namje vsem prileglo. Vsi pa smo seže veselili ; plovbe proti otoku ljubezni. Pravijo, da se na tem otoku vsi zaljubijo, toda ; nevem,čeravnodrži.
Nikakor pa na poti nismo mogli izpustiti ogleda domačije Miška ! Kranjca, saj je bil knjižni kviz posvečen prav njemu. Njegovo rojstno hišo I so predelali v muzej, blizu kmetije pa je tudi šola, imenovana po njem.
; Zadnji postanek je bil v Lendavi. Ogledali smo si dvojezično knjižnico,
; kjerimajo madžarske in slovenske knjige.
Za tako »super« izlet se zahvaljujemo kolektivu Občinske knjižnice
■	Mozirje.
;	Špela Prislan,
OŠ Rečica ob Savinji
e
Magnifico predstavlja novi ,	album Export Import.
Nanjemjedvanajstizredno a \ ) dobro napisanih skladb. Še ^ ' vedno se drži preverjene formule kombiniranja modernejših pop in technoidnih obrazcev s starimi šlagerskimi triki, popevko ter izvornimi folk motivi. Slednji se gibljejo tja do skoraj narodnih srbskih motivov. Kar se tiče sodobnejših prijemov, Magnifico tudi tokrat rahlo zaostaja, kar ni minus, prej plus, ki izžareva vso ležernost njegove "balkanske" ustvarjalne plati. Posebno pa izstopa uradno zadnja skladba na plošči, Balkanto No. 2, v kateri seje Magnifico poklonil bitki na Kosovem polju. Navduši tudi uvodni del skladbe - pretresljiv recital, ki ga Magnifico izvede v njemu lastni, polomljeni, odsekani, a sila prepričljivi angleščini.
Andraž Hribar je bil eden tistih novejših popevkarjev,
ki razen tega, daje kazal ambicijo in imel precej talenta, na slovensko pop sceno ni prinesel kdove kaj posebno novega in prepoznavnega. Na novem albumu pa seje Hribar odločil za povsem drugo pot in predvsem korenito spremembo.
Tretja plata je odličen primer, kako je treba narediti dober pop album, ki ima trajno vrednost. Tu so vsi segmenti - prepričljiv Hribarjev nastop in njegova karizma, producent in studijska ekipa, ki ve, kaj in za koga dela, ter nenazadnje izvrstna ekipa spremljajočih glasbenikov, ki sicer izhajajo iz povsem različnih okolij, a so se tokrat podredili skupnemu cilju. Tudi zaradi žive izvedbe skladbe na Tretji plati delujejo sila naravno.
Andrew W.K. je bil eden najbolj odbitih ameriških modernih rockerjev zadnjih nekaj let.
Izjemno talentiran glasbenik, ki seje v mladosti učil klavir, sklada že od svojega sedemnajstega leta. Na začetku kariere je igral pri številnih lokalnih punk in death metal bendih. Na svojem najnovejšem izdelku pa ta izvrstni glasbenik ne kaže več toliko pronicljivosti in udarnosti. Svoj značilen in poguben rock'n'rollarski stil je povsem povozil z bogatimi orkestracijami, operetnimi aranžmaji in podobnimi rešitvami, ki sicer precej bolj pristajajo kakšnemu Meat Loafu kot pa rockerju z ulice.
Lene Mariin je mlada norveška avtorica in pevka,
kije leta 1999 zaslovela s pesmijo Unforgivable Sinner, ki je bila nominirana tudi za Gram-myja. Another Day je še en njen sila liričen in poetičen izdelek. Lene še naprej piše izjemno dobre skladbe, ki vedno ostajajo v okvirjih simpatičnega kitarskega popa. Njene skladbe imajo sila sanjavo, nežno in čutno atmosfero, vendar nikoli do te mere, da bi s tem postale razvlečene ali dolgočasne. Igrivi pop vedno prevladuje. Poleg tega je Lene tokrat spet uspelo vzpostaviti zanimivo mešanico intimne, evropske pop melodičnosti in bogate, tipično ameriške, prečiščene sodobne pop rock produkcije. Tako bo morda Lene tudi s to ploščo uspela na obeh straneh Atlantika.
Alenka
Horoskop za november 2003
Oven
Zelo srečen mesec, še zlasti na finančnem in čustvenem področju. Venera v strelcu bo poskrbela za pestrejše družabno življenje in več harmonije v vaši partnerski skupnosti. Po 15. se boste lažje dogovarjali za nove posle vslužbi. Okoli 27. lahko naletite na večjo blokado... Bodite kar se da previdni.

Bik
¥ Srečen mesec za bike, rojene v drugi dekadi, ki boste zaradi lepega vpliva __________ Jupitra in Saturna počasi a zagotovo napredovali vslužbi in pri urejanju pomembnih uradnih ter pravnih zadev. Če ste rojeni v drugi dekadi, boste imeli izobilje telesne energije in dobre ter vplivne prijatelje. Okoli 8. vsi biki, pozor! Stres polne lune. Dvojčka
Izjemno dinamičen mesec za rojene v drugi dekadi. Ne prenaglite se s pomembno odločitvijo in premislite, ali res lahko obvladate dve službi naenkrat. Še naprej možne težave na pravnem področju. V ljubezni bo napeto za vse dvojčke. Ne poskušajte nadzorovati ljubljene osebe, slabo bi se končalo.

Rak
Dokaj srečen mesec, še posebno za rake prve dekade, ki boste od silne energije kar prekipevali. Delali boste za dva in pohvala ne bo izostala. Osamljene rakice boste našle novega prijatelja in če boste odprle, se iz te zveze lahko razvije nekaj več. Če ste rojeni v drugi in tretji dekadi, vam pretijo zdravstvene težave. Bodite pozorni, lahko je nevarno.
Lev
Srečen mesec. Venera bo skoraj ves čas v strelcu, znamenju, ki je z vašim lepo usklajeno. Pomeni, da se boste odlično zabavali in se morda celo zaljubi-
--------- li. Drugače pa boste v prvem tednu meseca zelo poslovni in resni. Čas za nove
poteze in dogovore. Konec meseca se bo vaša pozornost preusmerila, zdravje pa bo znatno boljše.
Devica
Razširili boste krog prijateljev ali se včlanili v skupino. Romantičnih izzivov ne bo manjkalo. Nadzorujte strasti (na srečo ste po naravi dovolj preudarni), saj bi vas lahko popadlo ljubosumje. Previdno tudi pri nakupih, če pa ste devica druge dekade, bodite previdni, ne kršite zakonov.
Tehtnica
Lep mesec. Sicer boste trdno delali, da bi bolje zaslužili, in uspelo vam bo hitreje in bolje, totste menili. V ljubezni nove možnosti in priložnosti, vsekakor več optimizma in dobre volje. Po 15. se boste uzrli v svet oziroma navezovali stike s tujino, uspešni boste tudi pri študiju in pisanju. Toplo se oblecite.
---------- Škorpijon
Tudi ta mesec bo za vas srečen. Najbrž boste vsaj malo zaljubljeni, toda okrog 10. bi lahko nastopile neke napetosti ali odkritje, ki sploh ne bi bilo tako slabo. Energije boste imeli na pretek, še posebno če ste rojeni v drugi dekadi. Na vidiku je poslovni napredek. Lep mesec tudi na finančnem področju. Ne pozabite povrniti dolgov. Strelec
Čudovito lep mesec, saj bo vaše znamenje prehajala Venera, zaščitnica lepote, ljubezni in umetnosti ter drugih lepih reči. Zato ni čudno, da se boste polepšali, čas pa je ugoden tudi za nakup nove garderobe. Lahko se celo zaljubite, če ne v novega pa v starega partnerja. Toda če ste rojeni v drugi dekadi, se nikar ne prenaglite. Kozorog
Zelo pomemben mesec za rojene v drugi dekadi. Imeli boste veliko energije pa tudi priložnosti za uspeh. Vsi ostali kozorogi se boste borili. V vsem vam bodo v veliko oporo prijatelji. Morda prevzemate pomembno vlogo v kaki skupini (društvu, organizaciji). Odlično za navezovanje stikov s tujino ali branje tuje literature.
Vodnar
Precej bolj vitalen mesec. Vaša pozornost bo veljala navezovanju stikov z oddaljenimi sorodniki in znanci. Širili boste tudi svoj pogled na svet, morda množične medije. Možnost takšne ali drugačne promocije. Za zasebno življenje bo ostalo bolj malo časa, veliko pa se boste družili s sosedi in sodelovali v raznih skupinah.
Ribi
Odličen mesec, saj boste imeli izjemno veliko pozitivne energije. Zaradi tega __________ boste ustvarjali kot že dolgo ne. To velja za vse, še nekoliko bolj pa za ribe, rojene vdrugi dekadi. Če sevam nabirajo odvečni kilogrami, je sedaj čas, da jim napoveste vojno. Z energično vsakodnevno telovadbo in dieto lahko dosežete zavidljiv uspeh. Ugodno za sklepanje novih partnerstev.
■■■■
BSBBB

BHHi
ODLIČEN NASTOP KATJE BRIC NA LJUBLJANSKEM MARATONU
Tekma s progo in lastno vzdržljivostjo
Več kot pet tisoč tekačev se je letos udeležilo 8. ljubljanskega maratona, kar pomeni krepko izboljšan dosedanji rekord. Med značilnostmi letošnjega maratona lahko navedemo še odlično organizacijo, veliko število gledalcev na štartu in oster mraz, ki je udeležencem, kljub hitremu tempu, onemogočil postavitev novih časovnih rekordov. Na najdaljši, 42,195 kilometrov dolgi preizkušnji, se je med petdesetimi tekmovalkami s 25. mestom več kot solidno odrezala Katja Bric iz Šmartnega ob Dreti.
Katja Bric je v Ljubljani 42 kilometrov pretekla v manj kot štirih urah
(foto: Ciril M. Sem)
3 ure in 47 minut je potrebovala Bricova, daje opravila s progo, ki nemalokrat povzroča precej težavtudi mnogo bolj izkušenim tekačem. Pogumno mladenko bi v resnici težko uvrščali med tiste, ki se udeležujejo raznih tekmovanj in maratonov. Pred letom dni sije preprosto vtepla v glavo, da bo na letošnjem ljubljanskem maratonu
poskušala preteči najdaljšo razdaljo, in to prej kotv petih urah. Njen maratonski ognjeni krst je bil torej več kot uspešen, tembolj ker so jo med letom pestile številne poškodbe.
Še dobro, da ji je sodelavka Branka Zajc pomagala s čudežno kremo za podplate in tudi šefica v službi Stanka Rozenstein-Žnidar je vseskozi z veliko mero naklonjenosti vzpodbujala Katjino odločitev. »Nikoli prej nisem tekmovala. V bistvu sem šla na prvo tekmo in najprej premagala predvsem sebe, šele potem progo,« smeje pripoveduje Katja Bric, hvaležna lastnim nogam, daje nista pustili na cedilu.
Seveda je potrebno dodati, da je Katja navdušena planinka in da s prijateljem Juretom izkoristi sleherni trenutek za pohajanje po okoliških vrhovih, kar ji pri utrjevanju telesne kondicije zelo koristi.
Savinjčan
ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 8. KROG Razborčani vse bližje jesenskemu naslovu
Predzadnji krog jesenskega dela prvenstva je minil v znamenju remijev, saj so se kartri tekme končale z delitvijo točk. Tudi Razborčani in Hramovci so se v neposrednem dvoboju za vrh razpredelnice razšli brez zmagovalca in prav ta remi bi moral Radmircem zadostovati, da prezimijo na prvem mestu.
Ostale ekipe so izredno izenačene in točkovno zelo skupaj, kar bo zaključek prvega dela in spomladansko nadaljevanje naredilo še zanimivejše. Danes na Rečici ob Savinji še zadnje dejanje jesenskega dela.
Rezultati 8. kroga: Davidov hram: Razborje 3:3, Ranč Burger: Veseljaki Frenkys Puba 2:5, MC Lipa: ASC 2000 4:4, ŠD Raduha: Solčava 2:2, ŠD Mozirje: ŠD Dreta Kokarje 3:2.
Lestvica po 8. krogu: 1. Razborje 20,2. Davidov hram 19,3. ASC 2000 14,4. Veseljaki Frenkys Puba 13,5. ŠD Mozirje 12,6. MC Upa 11,7. Ranč Burger 9,8. Solčava 8,9. ŠD Raduha 8,10. Kokarje -2.
Franjo Pukart
k________________________________________________________'--------'
___________Šport
Rezultati krajevnih lig malega nogometa
»Tolkec« liga Mozirje
Rezultati 7. kroga: Žabe: Zadruga 7:0, Trg: Hitri in drzni 10:1, Ljubija : Lepa Njiva 2:6, Podvrh : ŠD Modras 1:1, Poldas: Hmeljar 2:1.
Rezultati 8. kroga: ŠD Modras : Trg 3:5, Poldas: Hitri in drzni 12:0, Podvrh : Lepa Njiva 5:2, Žabe : Hmeljar 7:3, Zadruga: Ljubija 6:2.
Rezultati 9. kroga: Ljubija: Hmeljar 3:5, Poldas : ŠD Modras 1:7, Lepa Njiva : Zadruga 1:1, Žabe : Hitri in drzni 6:0, Podvrh: Trg 1:5.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Podvrh 22,2. ŠD Modras 22,3. Poldas 19,4. Trg 16,5. Žabe 15,6. Zadruga 14,7. Lepa Njiva 11,8. Hmeljar 4,9. Ljubija 3,10. Hitri in drzni
3.
Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji
Rezultati 6. kroga: Predkrižnik: Grušovlje 5:0, Šentjanž KG Cigale : Plavi 1:1, Veseljaki Frenkys Puba : Pobrežje 8:1, Zvir d.o.o.: ŠD Gmajna 3:1, Coplan Okrepčevalnica Betka : Veterani Rečice 2:5.
Rezultati 7. kroga: Zvir d.o.o.: Pobrežje 0:2, Coplan Okrepčevalnica Betka: ŠD Gmajna 3:2, Veseljaki Frenkys Puba : Predkrižnik 8:2, Plavi: Grušovlje 8:2, Veterani Rečice: Šentjanž KG Cigale 2:2,
Rezultati 8. kroga: Veseljaki Frenkys Puba : Plavi 5:6, Grušovlje : Šentjanž KG Cigale 5:7, Veterani Rečice : ŠD Gmajna 1:1, Coplan Okrepčevalnica Betka : Pobrežje 1:5, Zvir d.o.o. Predkrižnik 3:2.
Rezultati 9. kroga: ŠD Gmajna: Šentjanž KG Cigale 4:3, Veterani Rečice : Pobrežje 0:5, Zvir d.o.o.: Plavi 0:2, Coplan Okrepčevalnica Betka: Predkrižnik 7:1, Grušovlje: Veseljaki Frenkys Puba 2:9.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Veseljaki Frenkys Puba 22,2. Plavi 22,3. Pobrežje 19,4. ŠD Gmajna 14, 5. Šentjanž KG Cigale 14, 6. Zvir d.o.o. 14, 7. Veterani Rečice 12,8. Coplan Okrepčevalnica Betka 6,9. Predkrižnik 3,10. Grušovlje 3.
Krajevna liga malega nogometa Šmartno ob Dreti
Rezultati 4. kroga: Želve : KMN Guas 8:3, Kokarje : Input 1:7, Zg. Nazarje: ŠD Gornji Grad 1:4, Bag: Center 4:4, ŠD Nova Štifta: Burger 10:0.
Rezultati 5. kroga: Kokarje: Bag 3:7, Burger: ŠD Gornji Grad 4:5, Input : ŠD Nova Štifta 5:4, Zg. Nazarje : Želve 4:4, Center: KMN Guas 9:3.
Rezultati 6. kroga: Želve : ŠD Gornji Grad 3:0, Bog : Burger 2:6, KMN Guas: Kokarje 2:1, Center: ŠD Nova Štifta 3:3, Zg. Nazarje: Input 2:7.
Rezultati 7. kroga: ŠD Gornji Grad : Input 1:3, Kokarje: Center 4:0, ŠD Nova Štifta : Bag 3:0 (b.b.), KMN Guas : Zg. Nazarje 1:8, Burger: Želve 4:0.
Lestvica po 7. krogih: 1. Input 17, 2. ŠD Nova Štifta 16,3. Burger 15,
4.	Center 11,5. Želve 11,6. ŠD Gornji Grad 7,7. Bag 6,8. Zg. Nazarje 4,
9.	Kokarje 3,10. KMN Guas 3.
Gornjegrajska liga malega nogometa
Rezultati 3. kroga: Mizarstvo Branko Krznar: ŠD Gornji Grad 0:3, Novo Naselje : Gostilna pri Jošku 1:4, Davidov hram : Solčava 8:4, ASC 2000: GTC 902 Črnivec 4:6, Texas Bar: ŠD Nova Štifta 7:3.
Rezultati 4. kroga: GTC 902 Črnivec : Texas Bar 0:7, Gostilna pri Jošku : ASC 2000 0:3 (b.b.), ŠD Gornji Grad : Novo Naselje 4:2, Solčava: ŠD Nova Štifta 3:0, Davidov hram : Mizarstvo Branko Krznar 9:1.
Rezultati 5. kroga: Novo Naselje : Davidov hram 2:5, ASC 2000: ŠD Gornji Grad 6:3, Texas Bar: Gostilna pri Jošku 1:2, ŠD Nova Štifta : GTC 902 Črnivec 2:3, Mizarstvo Branko Krznar: Solčava 2:3.
Lestvica po 5. krogih: 1. Davidov hram 12, 2. ASC 2000 12, 3. ŠD Gornji Grad 12, 4. Solčava 12,
5.	Texas Bar 9,6. GTC 902 Črnivec 9,7. Gostilna pri Jošku 6,8. Novo Naselje 0,9. Mizarstvo Branko Krznar 0,10. ŠD Nova Štifta 0.
Franjo Pukart
MONOGRAFIJA V SPOMIN NA ŽRTVE NACIZMA IZ OBČINE UUBNO
Sanj o samostojni Sloveniji niso dočakali
Ob dnevu spomina na mrtve so na Ljubnem ob žalni slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom ob obnovljenem spomeniku padlim v NOB oblikovali recitatorji in pevci, predstavili tudi monografijo v spomin na žrtve nacizma iz občine Ljubno. Monografija nosi naslov Sanj o samostojni Sloveniji niso dočakali.
Pričujoče delo po besedah Rajka Pintarja kije tekst zbral in uredil, želi zapolniti vrzel v literaturi, ki dokumentirano govori o času, ko je bil slovenski človek izpostavljen najhujšim preizkušnjam v svoji zgodovini. Več kot 140 Ljubencev in okoličanov
je svojo izpoved o nacionalni pripadnosti plačalo z življenjem. Da so dokumenti objavljeni, je skoraj posledica slučaja, saj jih je v zapuščenih omarah krajevnega urada na Ljubnem našel takratni predsednik borčevske organizacije Anton Janež-Feliks.
Dokumenti o žrtvah so nastali že leta 1950 in vsebujejo stvarne podatke o ljudeh in njihovih usodah. Pri njihovem zbiranju so bili Pintarju v
pomoč Franc Krumpačnik, Lenka Kralj in Franjo Plesnik. Fotografsko gradivo so prispevali Marija Šerbe-la Rupnik in Branko Rupnik, ki sta omogočila vpogled v družinski album Marijinega očeta, arhivZB NOV Ljubno in Ciril M. Sem.
Monografija je razdeljena na tri dele. V prvem so predstavljene žrtve okupatorjevega nasilja in terorja ter padli partizani, v nadaljevanju pa je avtor predstavil zapore in koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso vrnili, Ljubno med narodnoosvobodilnim bojem v besedi in sliki, v sklepnem delu pa so evidentirani spomeniki žrtvam na različnih krajih v občini Ljubno.
Marija Sukalo
Monografijo v spomin na žrtve nacizma je uredil Rajko Pintar (levo) in jo ob dnevu spomina na mrtve tudi predstavil (foto: Ciril M. Sem)
SPOMINSKA PROSLAVA V SOLČAVI
Odločitve plačali z življenji
Solčavani so zadnjo oktobrsko nedeljo obeležili spomin na grozote vojnega časa, koje okupator 24. oktobra 1944 požgal njihove domove. To je bila težka preizkušnja za ljudi, ki jim je ta košček domovine pomenil vse. Toda bolj ko človeka skuša usoda, bolj klen postaja. Tako je bilo tudi s Solčavani. Ljubezen do domovine in želja po uveljavitvi svoje volje sta jih še bolj združila v boju proti okupatorju.
O požigu Solčave je spregovoril predstavnik občine Janez Čerček, ki je prepričan, da generacije, rojene po drugi svetovni vojni, v katero tudi sam sodi, ne morejo objektivno
soditi tragičnih dogodkov, ostaja pa dejstvo, da so solčavski borci s pogumom in vero v boljše življenje skupaj z ostalimi tovariši izbojevali svobodo in s tem zgradili temelje se-
@
Alojz Golob je kot petletni deček občutil strahote vojne, zato danes ceni odločitve tistih, ki so se uprli terorju
(foto: Marija Šukalo)
danje države Slovenije.
O dogodkih tistega davnega oktobrskega dne je spregovoril Alojz Golob, kije kot petletni deček skusil internacijo in druge grozote vojne. Po Golobovih besedah so odločitve ljudi v tistih težkih časih vredne spoštovanja, še posebno zato, ker so jih mnogi plačalizživljenji. Golobje prepričan, da mora prav zato ravnanje ljudi med drugo svetovno vojno ostati v zavesti in spominu sedanjih in bodočih rodov Solčavanov.
Marija Šukalo
MOZIRJE
Spomin na vojne dogodke bo vedno živ
Pred dnevom spomina no mrtve so v večini občinskih središč v dolini pripravili priložnostne svečanosti, mozirska krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB pa je pri spomeniku padlim sredi Mozirja pripravila komemoracijo v počastitev spomina na padle borce NOB in žrtve nacističnega terorja.
Slavnostna govornica Stanislava Borovšakje v svojem govoru opisala boj slovenskega naroda skozi zgodovino. Poseben poudarek je namenila narodnoosvobodilnem boju in okupatorjevemu terorju nad nedolžnim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Poudarila je tudi, da so spomeniki in spominska obeležja NOB svojevrstna kulturna dediščina, ki jo prav tako kot vse ostalo najeda zob časa. Tudi spomenik sredi Mozirja ni izjema, vendar so ga ob pomoči občine uspeli obnoviti.
Udeležencem je spregovoril tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik. Dež, ki je spremljal spominsko slovesnost, je po besedah mozirskega župana lahko le simbolika, saj voda daje življenje in moč semenom, da vzklijejo. In prav padli za svobodo so bili tista semena, iz katerih sta se rodili svoboda in demokracija. Na spomenikih je zapisano veliko imen. Črke s časom zbledijo, spomin na dogodke druge svetovne vojne pa bo vedno živ.
Marija Šukalo
Delegacija zveze borcev se je poklonila padlim za svobodo in k obnovljenemu spomeniku položila venec (foto: Ciril M. Sem)
Skrb vzbujajoče izkušnje s potepuškimi psi v Mozirju
K pisanju teh vrstic so me spodbudili nekateri sokrajani, ki imajo slabe izkušnje z izpuščenimi in potepuškimi psi. Omenil bom par konkretnih, skrb vzbujajočih primerov o tem iz tega kraja v tem letu.
Najprej tistega, ki gaje doživela (in na srečo preživela) mojega vnuka sošolka, ko jo je na javni cesti vtem kraju napadel velik, prosto tekajoč pes. Ogrizel in oklal jo je močno. Tako, da je dolgo po tem morala biti s povezanimi ranami nog, rok itd. in je v obvezah skorajda spominjala na mumijo. Tako so govorili nekateri sošolci. Seveda je precejšen del krajanovta neprijetni dogodek dokaj vznemiril. V prenekaterem je to krepko dvignilo adrenalin...
No, nedolgo za tem sva z mojo ženo skorajda doživela podobno kalvarijo s psi. Med kolesarjenjem. Za rekreacijo. Tudi na javni poti, na gozdni cesti, kakšen kilometer od doma v smeri Dol Suhe. Ko sta nama pot prekrižala, zaustavila dva izpuščena ali potepuška psa. Tudi večja, pasme volčjak. Neposredno pred nama, na cesti, sta se srdito spopadala, grizla. Klala in cvilila ter lajala. Za najino prisotnost in približevanje se nista nič zmenila. Niti na moje glasne besede, pozive, krike kot »tuj, mir, sedi, prostor!« Celo nasprotno! V gibanju sta se usmerila proti nama. Seveda nama je preostalo le, ker sva želela ohraniti celo kožo, da sva se brez oklevanja spretno (taktično) umaknila.
Tudi izkušnje nekaterih drugih sokra-janov, sokrajank s psi, ki so bili izpuščeni, se prosto gibali brez nadzorstva, so vse prej kot dobre. Pa tudi odnos nekaterih takih lastnikov psov do ogroženih je žal vse prej kot vljuden. Da ne rečem grob ali celo surov. Povedano takoj podkrepim s primerom, koje tak izpuščen pes na javni cesti, poti ogrizel, oklal mi-moidočo, nič hudega slutečo, mirno, osamljeno ženičko, ki je sicer ljubiteljica živali. In so tukajšnji krajani o tem kritično govorili... Lastniktega psa pa se je, bom rekel, spozabil. Namesto da bi dogodek nesreče obžaloval in kaj pokrenil, je nasprotno temu dejal: »Pa naj bi hodila drugje! Zakaj pa hoditu?!«
Pred dnevi se je takšen izpuščen ali potepuški pes prosto gibal, tekal po cesti in pločnikih sredi trga Mozirje. Na pločniku za pešce, med zgradbami LB banke in Gorčarjeve ter Grabnerjevo
hišo je skakal v ljudi. Med njimi tudi v moškega srednjih let (turista). Ker je bil tedaj deževen dan, so pasje mokro-blatne šapke s kremplji puščale na oblačilih madeže (sledi). Turist je doživetje posebno nejevoljno sprejel. Oziral seje nemirno okrog. Skušal je psa odgnati in si madeže z oblačil odstraniti, hkrati pa je glasno nekaj govoril (najbrž robantil in bentil).
Tam v bližini je tedaj bil slučajno prisoten eden od delavcev tukajšnjega Komunalnega podjetja Mozirje in mu je psa odgnal, pregnal. In je dalje tekal... Delal nadloge. Primer sem osebno iz oddaljenosti videl. Tedaj sem tudi v misel vzel, da je Mozirje turistični kraj. Takšne nevšečnosti s psi so tudi s tega vidika vse kaj drugega kot dobro.
Seveda bi lahko omenjal še druge, številne primere o poklani drobnici ovac, o merjenu hlač in kril pismonošem, raznašalcem časopisov, kurirjem itd. No, da pasje iztrebke in druge nevšečnosti ne omenjam. Da ne bo nesporazuma, moram še povedati, da sokrajani, ki imamo tudi slabe izkušnje z izpuščenimi in potepuškimi psi, nimamo prav nič proti tistim, ki so pod ustreznim nadzorom. Znano nam je tudi, vemo in se zavedamo, da imajo psi ustrezno mesto med ljudmi. In tako je prav. Tudi, da so za človeka dobrodošli. Koristni. Cenjeni. Saj imajo po svoji naravi nekatere izredno pozitivne lastnosti, sposobnosti, vrline. Vsega spoštovanja vredne vrednote v prid človeku: vodiči, čuvaji, sledilci in nenazadnje prav zvesti prijatelji človeku. Seveda,je pač narava njih taka, da morajo biti v določenih mejah pod človekovim nadzorom. In tako je tudi s. predpisi urejeno. Tudi pri nas v Sloveniji. Nekateri imajo to vzorno urejeno. Npr. moja soseda (Grdina, Jeraj).
S temi vrsticami sem želel posvariti, ker je takšnih nevšečnosti, da ne rečem nesreč, vse več. Da se stvar spremeni na bolje še prej, preden bi se evenetuel-no lahko zgodilo kaj usodnega. Z nepopravljivimi posledicami (človeška tragedija!). Zaključim s skupno mislijo nekaterih sokrajanov, da želimo in hočemo živeti, tudi v Mozirju, v prijaznem sobivanju. Tudi z živalmi. V sožitju, brez njihove agresivnosti.
Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ČRNA KRONIKA
•	VLOM V STANOVANJSKO HIŠO
Nova Štifta: V noči na 27. oktober je neznani storilec na škodo lastnika iz Kamnika vlomil v stanovanjsko hišo v Tiroseku. V hišo je vstopil skozi balkonska vrata, pregledal notranjost, odnesel pa nekaj električnih žarnic.
•	NEKDO BO ŽAGAL
Mozirje: V času med 20. in 29. oktobrom je neznani storilec iz gospodarskega poslopja v Radegundi ukradel motorno žago. Stara je bila osem mesecev, vredna pa okoli lOO tisočakov.
•	NOČNI NAKUP
Nazarje: V noči na l. november je neznani storilec vlomil v trgovino Bohač v Nazarjah. Iz notranjosti je ukradel več steklenic alkoholnih pijač, zavojčkov cigaret, vžigalnikov in čokolade.
•	PRETEPEN NA LJUBNEM
Ljubno: 3l. oktobra je gost lokala Planinka na Ljubnem z roko po ušesu večkrat udaril drugega gosta, ki je bil iz Žalca. Slednji je v žalskem zdravstvenem domu iskal zdravniško pomoč, zdravnik pa.ga je zaradi suma poškodovanega bobniča poslal v bolnišnico Celje. Zoper pretepača sledi ovadba.
•	NEZNANCI UKRADLI CERADO
Rečica ob Savinji: l. novembra okoli 22. ure je oškodovanec iz Nizke obvestil dežurnega policista, da so mu neznanci pravkar ukradli cerado, s katero je imel pokrita drva. Vredna je bila okoli 15.000 tolarjev. Policisti so že na sedi registrskim tablicam, ki so bile pritrjene na osebni avtomobil, s katerim so se odpeljali storilci.
Slišim te čeprav ne govoriš vidim te čeprav pred mano ne stojiš čutim te čeprav si daleč stran sanjam te ponoči in tudi koje dan.
V SPOMIN
Luka GRUDNIK
(12.2.1980 - 8.11.2002)
Te dni mineva leto, odkar smo tragično izgubili našega Luka. Čas brez njega je poln globoke žalosti in praznine.
Hvala vsem, ki nam pomagate lajšati bolečino z besedami razumevanja, molitvami in svečami.
Še posebej hvala vsem mladim, zlasti prijateljem in sošolcem, ki se tako pogosto ustavite ob njegovem preranem grobu in se ga spomnite z lepo mislijo in prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
Jurček joče že pol ure, oče gre iz hiše. Mamica: "Kam greš?"
"Sina grem vpisat h gasilcem."
"Ajih ne bi raje kartu počakal? Gotovo so slišali sireno..." in pokaže na sina.
"Mali bo gasilec, jaz ti rečem!" pravi oče. "Reševal bo ljudi iz zadimljenih prostorov. Za to je talent. Joče že pol ure, nisem še videl koga, ki bi tako dolgo ne zajel sape."
"Zakaj Jurček spet joče? A ga hočeš okopat?" vpraša oči.
"Ne, joče, ker je slišal, da sem poklicala mamo, da ga bo za ta večer 'vzela k sebi."
"To potem pomeni, da bova po dolgem času sama, a ne?"
"Čisto sama..."
"Sine, ti kar jokaj. Počasi mi bo še všeč tvoj ton."
Očka: "Zakaj joka? Kaj noče v bano?"
Mamica: "To je že mimo. Sedaj noče ven."
"Si poskusila z dolivanjem mrzle vode?"
"Najprej sem se tega domislila."
"Pa z vročo?"
"Tudi."
"Pa?"'
"Saj slišiš."
"Kaj? Dvakrat zmrznjen, dvakrat pečen, pa še noče ven?! Najbrž se boji, da boš spet poklicala mamo, da bo šel v varstvo."
"V redu. Obljubila mu bom, daje ne bom. Toda, kaj bo z najinimi intimnimi večeri?"
"Ne skrbi, bom jaz poklical svojo mamo," predlaga Jurčkov oče, ko vidi ženino reakcijo, pa si premisli. "No, no, v redu, v redu. Je pa ne bom. Ne zdajjokatšeti..."
"Pijan si!"
Očka: "Ja, pa ne tako zelo, da ne bi znal ceniti tvoje pronicljive ugotovitve!"
"Napil si se!"
"Naj mi bo tokrat."
"Kako si upaš tak priti sem?"
"Upal sem, da pijan vsaj enkrat ne bom slišal, kako se najin sin joče. Moraš poskusiti. Zaleže čez vse vate, ki sem jih kdaj tlačil v ušesa. Sploh ga ne slišim, pa se_ trudim, da bi ga. Na, poskusi še ti!" Ženski ponudi flašo iz objema.
"Izgini!"
"Ampak ženka..."
"Zate sem vdova!"
"Groziti pa res ni treba!"
"Janez, strezni se! Tukaj nisi doma, to sem jaz, tvoja soseda."
"Oh, oprosti, ker sem te zbudil."
"Saj me nisi."
"Kaj te daje nespečnost?"
"Ja, nalezla sem se je od tvojega sina."
Očka, v moji klapi so odločno proti usklajevanju
žepnin s plačami staršev.
"Zakaj pa zdaj joče?"
"Udaril seje."
"Kje?"
"V vrtcu."
"Mislil sem, kam?"
"Zaletel se je v varuško."
"A krvavi?"
"Ne vem, so jo odpeljali."
"Dobro. Pomiri ga in mu povej, da bo dobil novo."
Očka domov prinese majhen kipec.
Mamica vpraša: "Kaj je to?"
Očka: "Buda."
"Kajti bo?"
"Žena, zamenjal sem vero. Našemu bogu sva se očitno nekaj zamerila, ko nama je dal tako hudo jokajočega sina."
Mine obdobje pomladi.
Mamica: "Kaj je to?"
Očka: "Indijanski totem."
"Spet spreminjaš vero?"
"Ja, videl sem, kako so kipcu Bude tekle solze, sedaj bom poskusil še s plesom proti dežju."
Mine obdobje vročega poletja 2003.
"Kje imaš totem? Si obupal?"
"Obupal. Še kar joče. Bojim pa se, da sem povzročil stoletno sušo."
Cvetke/o koprive
NEKATERE SO ZA MOČNE
Valerija Robnik, ravnateljica OŠ Luče: »Ježeš, a si lahko misliš, Ivana, da sem tistega postavnega igralca, ki tako lepo po lučko zavija, jaz učila slovenščino...«
Ivana Žvipelj, vodja ljubiteljske kulture v Zgornji Savinjski dolini: »A res, pa tako lepo basira. Vidva sta na ti, prosim, če ga pregovoriš, da se priključi Pušeljcu.«
(ŽENSKA KVOTA PRESS)
PRIBITO Z LESENIMI CVEKI
Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Saj veš, da ti verjamem na besedo, ampak vseeno podpiši, da bom dobil tisto peletarno. Da bo vse kot mora biti, lahko daš nekaj predujma na račun obnove graščinskega turna...«
Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza: »Priznati moram, daje težje z Golobom v roki kot z vrabcem na strehi. Ker sem dal besedo, bom plačal. Primi tale papir, da stopim do avta po denarnico.«
(DROBIŽ NI PROBLEM PRESS)
TURISTIČNO USKLAJEN NASTOP
Mojca Finkšt, predsednica TD Mozirje: »Vanja se lahko smeji, saj je Marjana naplahtala, da bo pri grajskih godcih igral dvornega norčka.«
Vanja Hofbauer, predsednica TD Nazarje: »To bo presenečena, ko bo izvedela, da sem ga pregovorila, da bo na mozirskem pustnem karnevalu nastopil v glavni vlogi!«
Marjan Rožič, predsednik TZS: »Dami, odkar ima savinjski želodec blagovno znamko, igralsko kariero hvaležno prepuščam vama.«
(BREZ PRESTOLONASLEDNIKOV PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
NAROČILO
VNAPREJ,
NPR.
SEDEŽAV GLEDALIŠČU
NIKOLA
RADOJČIĆ
ŽENSKI PRINCIP KITAJ. FILOZOF.
MLADIČ OVCE DO PRVEGA LETA STAROSTI
USEDLINA,
SEDIMENT
BESEDICA V NEMŠKIH PRIIMKIH, PLEMIŠKI NASLOV
AMERIŠKI ARHITEKT-IEOH MING
ROMAN
EMILA
ZOLAJA
RUDAR
(ZAST.)
25. IN 13. ČRKA
LUKNJAČ
(STAR.)
SISTEM VODOV ZA PRENOS ELEKTRIČ. ENERGIJE
ČRNOGORSKI ŠKOF IN VLADAR (PETROVIČ) (1709-1766)
KRUH BREZ KVASA ZA SLADKORNE BOLNIKE
SIN GEE V GRŠKI MITOLOGIJI
NIZEK
DEŽNI
OBLAK
PAPEŽEVA
PALAČA
V
RIMU
ANTON
AŠKERC
TEK V NARAVI
PRIKAZO-
VANJE
IDILIČNEGA
IZDELOVA-
LEC
RAKET
UDELEŽE-
NEC
IZLETA,
TURIST
STRJENA KRI NA RANI
STARO
GERMANSKO
PLEME
REDEK
NEBESNI
POJAV
PRITRDIL-
NICA
ZGODOVINSKA
TEKSAŠKA
TRDNJAVA
OKRASJE
TELESA
KRATICA
ZA
TRINITRO-
TOLUEN
VOJAŠKI OBVEZNIK PRED SLUŽENJEM ROKA
AMERIŠKA
IGRALKA-
TERI
ALBERT
EINSTEIN
REKA V NEMČIJI
KUBANSKI POLITI K-RAUL
OTOK V JADRANSKEM MORJU

ZELIŠČAR
(EKSPR.)
PRIPADNIK
SKITOV
JAPONSKA
IGRAŠ
PLESOM
NICOLAS
LEBEL
UMETNOST. SMER OB KONCU 19. IN V ZAČETKU 20. STOL.
VRVAR
(NAR.)
KDOR
PEČE
OBLATE
Portal Savinjsko dolino
MINI SLOVARČEK:
GARR- ameriška igralka- Teri HEEB- liechtenst. Smučarka- Birgit JOVKOV- bolgarski pisatelj- Jordan ANTEJ- sin Gee v grški mitologiji GONARS- fašistično taborišče v Italiji med vojno
Super komedija LJUBIMEC NAJINE ŽENE
Dom kulture Nazarje,
21. november 2003 ob 17. uri
Predprodaja vstopnic: Savinjske novice Nazarje, Knjižnica Mozirje, | trafika Gornji Grad in trafika Ljubno ob Savinji.	f
Pohitite z nakupom, število vstopnic je
omejeno!	|
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00. faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
1 X NOVO = zmeraj novo.
y Zavarujte svojo hišo, stanovanje in opremo na NOVO vrednost.
Tako si boste zagotovili, da vam v primeru škode, vse kar je uničeno, nadomestimo z novim.
Zavarujte se proti udarom strele:
gospodinjski aparati, tv sprejemniki, razni stroji...
ŽIVALI - PRODAM
Bikca sivca, starega teden dni, prodam. Tel. 5841-070.
Telički sivki, stori 1 teden, in telico brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 584-11-96.
Prodam trii 50 kg prašiče za zakol - domača krma. Tel. 03/838-50-33.
Prodam dve telici s.r. iz a kontrole, breji 8 mesecev. Tel. 5843-027.
Prodam citroen ax 1.1,1.93, lepo ohranjen. Gsm 041/798507.
Fiattipo 1.4,1.89, marva metal modra, cena 50.000 sit, gsm 031/764-072.
Prodam wartburg karavan, 1.90. Gsm 031/ 611-706.
Prodam suzuki maruti letnik 92, registriran do
12/03, cena 60.000 sit. Gsm 041/364-124. Prodam clio 1.2 rl, letnik 93, reg., dobro ohranjen. Gsm 041/711-988.
DRUGO - PRODAM
Ugodno prodam mali vedi 2. Gsm 041/957-911.
Sony zvočnike samostoječe 200 W na 4 ohme, trisistemski 35.000, tehnic komponente 4x100 W. Gsm 031/772-486. Prodam prenosni telefon brezvrvični z novo baterijo 8.000 sit, ericson T20 12.0000 sit, avtoradio in zvočnike 15.000 sit. Gsm 031/ 772-486.
Prodam barvni TV gorenje, ekran 70 cm, star leto in pol, veliko funkcij, cena 80.000 sit. Gsm 041/218446.
Prodam telovadno orodje - simulator teka na smučeh za 15.000 sit. Gsm 031/792-416, Anica.
Termoakumulacijsko peč, električno,
brezhibno prodam. Cena 6.000 sit. Gsm 041/441-087.
STANOVANJA, ZEMLIŠČA
Prodam 3-sobno stanovanje v Mozirju. Gsm 041/328730.
Iščemo hiše, vikende, stanovanja, zazidalne parcele v Savinjski dolini za znane kupce.
BREMIS d.o.o.. Promet z nepremičninami, PE Mozirje. Gsm 051/30-70-35 ali tel. 839-58 50. BREMIS d.o.o., Cesto Františka Foita 2, 3320 Velenje
ODDAM
Oddam peč za centralno kurjavo na trda goriva, stara 15 let. Tel. 5848131.
Napovednik
•	Petek (7. november), ob 10.00. Hotel Paka Velenje
Odprtje 6. srečanja gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji
•	Petek (7. november), ob 17.00. Mladinski center Šmartno ob Paki
Začetek strip delavnice
•	Petek (7. november), ob 18.00. Galerija Mozaik Celje
Otvoritev razstave del Roka Zelenaka
•	Sobota (8. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje: Jurij Plava laguna (člani)
•	Sobota (8. november), ob 19.00. Dom kulture Velenje
Diapozitivi, Irena Rudolf: Med maroškimi berberi
•	Nedelja (9. november), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje: Keleja (pionirji)
•	Nedelja (9. november), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje: Velenje (mladinci)
•	Ponedeljek (10. november), od 8.00 do 20.00. Ljudska univerza Velenje Brezplačno samostojno učenje (tuji jeziki, matematika, fizika, računalništvo)
•	Četrtek (13. november), ob 18.00. Gostišče Lipa v Šaleku, Velenje
Razmigajte svoj možgane - bridge kot športna dejavnost
•	Četrtek (13. november), ob 19.00. Muzej novejše zgodovine Celje
Predstavitev 19. številke literarne revije Celjskega literarnega društva
•	Četrtek (13. november), ob 19.00. Knjižnica Velenje
Subtilne energije - kako slikamo auro
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnats.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN
Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50.
Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonatstek-la, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. ZAPOSLIMO
delavce na žagi. Jože Černevšek s,p., Juvanje 15,3333 Ljubno ob Savinji, tel. 838-1090 ali 051/307-058.
Jože Černevšek s.p., Juvanje 15,3333 Ljubno ob Savinji.
NOVO V MOZIRJU - PRAVNO SVETOVANJE
Nataša Vidmar s.p. Hitro, zanesljivo in ugodno vam pripravimo vse vrste pogodb, statute društev, zemljiškoknjižne predloge in nudimo druge pravne storitve. Gsm 041/550-525.
Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA DRUŠTVA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ter izdelava in izpis plačilnih nalogov. Tei. 838-10-96, gsm 031/793-580.
Irena Kokal s.p., Finančno računovodski servis, Okonina 28,3333 Ljubno ob Savinji. ZAPOSLIMO FRIZERKO za določen čas. Obvezne delovne izkušnje. Tel. 03/58-33-127 ali gsm 031/776-803.
Bojana Trogar s.p. Na trgu 27, Mozirje.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041 /411-218, tel. 03/5835-341.
Banko Sandi s.p. Rečica 17,3332 Rečica ob Savinji.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov	i i i i j
ff I I I-! TPP Nazarje, Lesarska 10,
y ■ ■ ■ ■ XX X Tel.: 03/83-98-550
STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO

Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje
Borut Čretnik s.p.
GSM: 041/667-180
TRGOVINA: 03/7040-555
-	vodovod -kanalizacija j
-	ogrevanje -plin
Rudi Čretnik	f KOMPLETNA S
GSM: 041/602-401 SANACIJA
KOPALNIC
BrkjSjate dom, adaptirate stanovanje, Rujete dela v hiši? Ste mogoče tili
|ij|jo? Veste, da zavese polepšajo pjjjo občutek domačnosti?
kvas obiščemo
Dovolitejnam
A
»rali zavese, jih ^merili in vam irnisami bodo zanese zaživele skupaj vam bomo na vašo želji zavese^^elimßL
(r^J^li^t^Mijljjionise in obesili
lučom out mpstosh om. 5. / CBJE. (bfcä Avtoucfer)
Bk 03 432 40 78. EMB: 03 432 40 79
sä	1
GflR/INr
Pohištvena industrija d.d.	POLZELA
Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela
Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure
PROGRAM ADRIA NEW UNE
Sestavljiv program, nove barve, modern design
-	Spalnice, - mladinske, - otroške sobe,
-	program za turizem	AKCIJA:
5% SEJEMSKI POPUST od 3. do 8. novembra 2003 ZA PROGRAMA
ADRIA NEW LINE IN OMARE DOM
IZJEMNO UGODNO
ZAKONSKA SPALNICA KAJA 96.900.00 SIT
Ugodni plačilni pogoji!
^ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS POM! J
Naročnik oglasa: Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Http://www.rlv.si/habit/ MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET. ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 898 K00. 6SM: 041 665 223
Ljubimec najine žene je nadaljevanje predstave Mož moje žene, v katerem se pojavi Dragica - tista, za katero Srečko in Jožek ugotovita, da je njuna skupna žena in da ju je vlekla za nos. Toda ženska pamet nima meja! Moža ugotovita, da ju vara še s tretjim...
Ura in pol samega smeha, garantirano! Tudi za tiste, ki si prve predstave morda še niste ogledali.
S4VL
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 \ 839 4771; fax: 03/ 839 47 72
DODATNI POPUSTI NA:
-	fasado DEMIT - okna GLIN
-	mavčne plošče KNAUF in LAFARGE - strešnik BRAMAC
strešnik TONDACH bobrovec - laminati
Del, čas vsak dan med 7, in 19, uro ob sob, med 7, in 13, uro.
MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOH!
VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE!
Celje - skladišče D-Per
•j 7/2003
PISARNA NA ZADRECI OGLASNI DESKI LAH K PONUDBO
5000012489,42
COBISS s
PRODAMO GRADBENI PARCELI
□	LOKACIJA: naselje TIČJEK GORNJI GRAD
□	VELIKOST: 789 m2 in 858 m2
□	CENA: 5.107.356 SIT in 6.050.714 SIT
□	DODATNI OPIS: lepa sončna leaa ob asflatni cesti, komunalno urejeno stavbno zemljišče, s prostorskim planom namenjeno za stanovanjsko pozidavo, za stanovanjsko hišo in poslovno stanovanjski objekt1.
i
NADALJEVANJE NAJBOLJ NORE KOMEDIJE “MOŽ MOJE ŽENE”:
, — —_	Miro Gavran:	-
Najine
Dom kulture Nazarje,
21. novembra 2003, ob 17. in 19. uri
Predprodaja vstopnic:
Savinjske novice (grad Vrbovec Nazarje), Knjižnica Mozirje, Trafika Gornji Grad, Trafika Ljubno ob Savinji
CENJENE OBISKOVALCE OBVEŠČAMO,
DA JE PREDSTAVA OB 19. URI RAZPRODANA, NA VOLJO PA JE ŠE OMEJENO ŠTEVILO VSTOPNIC ZA PREDSTAVO OB 17. URI.
Igrajo: Zvezdana Mlakar, Ivo Ban in Iztok Valič Režija: Marjan Bevk
OSREDNJA KNJ. CELJE