Posamezni izvod 30 grošev, mesečna na ročnina 1 Sfing GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Ostati borna zvesti iztoiilotn *ta& nacodnoosvoboditne bocbe,ki ie edina potok za našo dokončno osvoboditev. Letnik lil. Celovec, v soboto 18. IX. 1948 Štev. 66 (159) Demagogija ne ustvarja prijateljstva med dvema narodoma V bojazni, da bi avstrijsko ljudstvo na Koroškem spričo kopice nerešenih gospodarskih in socialnih vprašanj začelo razmišljati o vzrokih in krivcih naraščajoče množične bede in brezizglednosti, so združeni nemško avstrijski šovinisti v Celovcu začutili krvavo potrebo po ponovnem vzbujanju in razplamtevanju nacionalne nestrpnosti proti koroškim Slovencem in njihovi matični državi Jugoslaviji. Ker pa so izčrpali v to svrho že celo vrsto načinov, od VVurfkoman-dovskih zahrbtnih napadov do novo-na-cističnih BHS-ovskih »Treuekundgo-bung«, od Piesclievih in Helmerjevih groženj s ponovno selitvijo do Schumyje-vih izpadov proti slovenskim partizanom, od vojnohujskaških govorov We-deniga in Karischa do maškerade Her-renbaurov pod vodstvom Figla in Grafa v Celovcu, od zborovanja bivših Hitlerjevih Soldatov v Gospe Sveti pod krinko pobožnega romanja do drznih poskusov skrunitve spomina padlih junakov-Partizanov. so si znova belili glave, kako bi vsemu temu nadeli še krono in dosegli za to početje najvišjo aproba-cijo. Sama po sebi se je rodila rešilna misel: Avstrijski zvezni predsednik še oficielno ni posetil -»Avstriji najbolj zveste zvezne dežele Koroške«. Slovensko ljudstvo na Koroškem ni posvečalo napovedanemu obisku dr. Rennerja nobene pozornosti, ker se razočarano še dobro spominja njegove neizpolnjene obljube, ki jo je pismeno dal kot državni kancler Osvobodilni fronli fca Slovensko Koroško novembra 1945, » katero je zagotovil »brezobzirno kaznovanje« vojnih zločincev in popravo Škode žrtvam fašizma ter dobesedno poudaril, da bosta »državna in koroška deželna vlada tekmovali v tem, da bosta zadostili tudi kulturnim zahtevam koroških Slovencev«. V treh letih, ki so od takrat potekla, se je slovensko ljudstvo na Koroškem moglo docela prepričati, da so tudi taki dokumenti samo navadna krpa papirja in da niso obljube avstrijskega kanclerja nič drugega, kakor — prazne besede. Tudi naš list ne bi tratil časa z registriranjem tega obiska, če ne bi bili brali »pomembnega, po visoki političnii odgovornosti narekovanega govora«, ki ga je imel dr. Renner ob tej priliki na slavnostni seji koroške deželne vlade. Ta govor pa vsekakor zasluži pozornost koroških Slovencev. Predvsem seve tisti del govora, ki je bil prikrojen za propagando in zagovor velenemško-nacistične parole o »nedeljivi Koroški«. V vsem svojem govoru se je dr. Renner skrbno •zogibal dejstva, da živita na Koroškem dva naroda, to pa na ta način, da je govoril »Korošcem«, kakor so to delali z namenom raznarodovanja koroških Slovencev doslej vsi eksponenti avstrijskega in nemškega imperializma in nacionalizma že v času avstro-ogrske monarhije. predvsem pa v dobi Steinacherjev, Maier-Kaibitschev, Wuttejev, Perkoni-gt»v, Rainerjev in drugih izvrševalcev imperialističnih nalog in ciljev in kar delajo v interesu zapadnega imperiali-Zfna spet danes njegovi verni sluge iz Vrst dr. Gruberjev, Schumyjev, Wedeni-g<>v in Karischev. Na prav ta nivo je z-drknii na svoja stara leta tudi dr. Ren-o-ep °vkaterem je znano, da je kot sofistični teoretik svoječasno ostro ži-sosal pokrajinski lokalpatriotizem kot erozje nemško-imperialističnega izvora zatiranje drugih narodov, da je stražo propagiral razbitje dežel na nacio- nalne enote in da je dobesedno zapisal: »Dokler to strašilo preteklih dni, idol deželne enotnosti ne bo pokopan, ne bo nacionalnega miru.« Da je prav ta dr. Renner zabredel v propagiranje Stei-nacherjeve in Rainerjeve parole o »nedeljivi Koroški«, je več kakor ironija usode. To je po našem mnenju že višek nenačelnosti, v katero resen državnik ne bi smel zapasti, če se hoče ubraniti suma, da je zavrgel svoja načela in se udinil miselnosti, proti kateri se je svoječasno z vnemo boril. Kdor se svojim načelom izneveri, je prisiljen, da na ta ali drugi način zagovarja svoj odklon. Dr. Renner je to poizkušal s sklicevanjem na plebiscit pred 28. leti, o katerem je dejal, da je potekal v popolni svobodi in da je dokončno odločil vprašanje meja. Ničesar pa dr. Renner ni povedal o tem, da smo koroški Slovenci del slovenskega naroda, ki se že sto let bore za združitev s celoto in je samovoljno priznal to borbo samo že osvobojenemu delu. Vsekakor je to izmaličenje zgodovinske stvarnosti. Tudi o tem ni ničesar povedal, da je Maier-Kaibitsch še leta 1942 ugotovil tesno povezanost Slovencev z matičnim narodom in da je nacizem, proti svoji volji seve. točno začrtal naše severne jezikovne in narodnostne meje s svojimi lepaki: »Karntner sprich deutsch« in s terorističnim izseljevanjem do Kostanj in Djekš. Zamolčal je tudi, da so slovenski partizani s svojo krvjo in grobovi ponovno začrtali to mejo in s svojo neustrašeno in žrtev polno oboroženo borbo pred vsem svetom na najbolj prepričevalen način ovrgli rezultat svoječas-nega plebiscita, ki v danih pogojih ni mogel biti nič drugega, kakor potrdilo stoletnega raznarodovanja in nagrada za raznarodovalen in zatiralce. Vse to je dr. Renner zamolčal. Zato pa je pogreval krilatico o »res judicata«, kar je z očitno naslado podčrtala »Koroška kronika«. Ta demagoška krilatica najmanj pristoja dr. Rennerju, ker vemo, da o njeni upravičenosti sam ni prepričan. Ob koncu meseca avgusta je sovjetska vlada sporočila vladam ZDA, Velike Britanije in Francije, naj bi v skladu z mirovno pogodbo z Italijo razpravljali o usodi bivših italijanskih kolonij v Svetu zunanjih ministrov. Ker vlade treh zapadnih sil niso dale izrecnega odgovora na to vprašanje, je poslala sovjetska vlada 4. septembra vladam ZDA, Velike Britanije in Francije noto, v kateri je predlagala, naj bi pred potekom roka, določenega v mirovni pogodbi t. j. pred 15. septembrom 1948, sklicali Svet zunanjih ministrov, ki bi razpravljal o problemu bivših italijanskih kolonij. Posvetovanja so se nato pričela dne 13. t. m. v Parizu. S strani Sovjetske zveze se je udeležil konference namestnik zunanjega ministra Višinski, s strani ZDA poslanik v Veliki Britaniji Douglas, s strani Velike Britanije državni minister Mac Neil, Francijo pa je na prvi seji zastopal zunanji minister Schuman, ki je kot zastopnik dežele, v kateri so bila posvetovanja, otvoril zasedanje ter vodil predsedstvo. Zastopniki zapadnih sil so poskušali ustvariti videz, kot bi bila to redna konferenca Sveta zunanjih ministrov. Da vprašanje Slovenske Koroške ni »res judicata«, je dr. Renner lastnoročno potrdH v svojem pismu Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško z dne 26. novembra 1945, kjer piše dobesedno: »Kar se tiče postavljene zahteve po združitvi z matičnim narodom, je to zadeva, ki je povezana z mirovnimi pogodbami in je avstrijska državna vlada ne more enostransko rešiti.« Take pismene izjave seve dr. Renner kot najvidnejši predstavnik sedanje Avstrije, ki je bila osvobojena po zaslugi drugih narodov, med njimi tudi koroških Slovencev. ne bi nikdar smel dati iz rok, če je mislil kdaj govoriti v Celovcu drugače. Če pa je to storil kljub temu, tedaj to nikakor ne govori za »visoko politično odgovornost«, ki mu je narekovala ta govor. Tudi to potrjuje njegov padec v nenačelnost. Na podlagi teh ugotovitev moramo vse ostale podrobnosti govora dr. Rennerja označiti kot prazno in neiskreno besedičenje, ki ne more nikogar prepričati. S tega vidika je treba oceniti njegovo izjavo, ki jo je podal »v duhu vseh Avstrijcev«, ko je dejal: »Manjšinska listina ter z njo zagotovljene pravice manjšine so in nam ostanejo svete«. Ni dobro če dr. Renner govori o svetosti pravic še v imenu »vseh Avstrijcev«, če mu niti samemu kot edinemu suverenemu Avstrijcu njegove lastne pismeno fiksirane obljube in izjave niso svete. Kajti če bi bil dr. Renner to čudovito, lepo donečo frazo o svetosti pravic samo poskušal podkrepiti s stvarnimi dokazi, bi se bila vsa svetost razblinila v nič kakor balonček iz milnice, razgalila bi se bila vsa njena puhlost in zlaganost v vsej goloti. Zato je dr.Kenner tudi previdno zamolčal in ni pobliže nakazal »avstrijskih ustanov, ki so same po sebi jamstvo, na katerega se prebivalci Koroške, ki govore drug jezik, vsak čaš lahko zanesejo«. Nekaj takih ustanov iz časa prve avstrijske republike mu lahko pokličemo v spomin, na pr.: Maier Kai-bitschev Heimatbund, Schulverein »Siid-mark , Bodenvermittlungstelle, šole Trot Sovjetski zastopnik Višinski je poudaril, da so ZDA in Velika Britanija s tem, da so odklonile sovjetski predlog o sklicanju Sveta zunanjih ministrov za 10. septembra, prekršile tisto določbo mirovne pogodbe z Italijo, ki predvideva, da mora o usodi bivših italijanskih kolonij do 15. septembra 1948 razpravljati Svet zunanjih ministrov. Ker ZDA in Velika Britanija na sedanje posvetovanje niso poslale svojih zunanjih ministrov, tega posvetovanja ne moremo smatrati kot Sveta zunanjih ministrov, temveč le kot posvetovanje zastopnikov štirih sil. Ker pa se o usodi bivših italijanskih kolonij po večdnevnih pogajanjih, kjer so zapadne sile zastopale le svoje koristi, niso mogli zediniti, bo o tem vprašanju razpravljala Organizacija združenih narodov. Sicer pa je bilo že v naprej pričakovati, da v Parizu tega vprašanja ne bodo rešili, ker je britanski zastopnik Mac Neil že pred svojim odhodom iz Londona izjavil, da pariško posvetovanje ne bo privedlo do nobenega sporazuma. Istega mnenja je bil tudi ves zapadni tisk, lei je poudarjal, da je »neuspeh pariških pogajanj neizbežeu«. sredstvo germanizacije slovenskih otrok* nemško uradovanje v upravi in sodstvu itd. Vse to je verjetno slonelo na »načelih manjšinske zaščite, enakosti in svobode, ki izvirajo iz temeljnega značaja avstrijske ustave«, kakor je lepo deklamiral »ustanovitelj« avstrijske republike. V zadnjih treh letih po zlomu nacizma pa se ta »temeljna načela naše ustave« verjetno uveljavljajo v doslednem odrekanju slovenske gimnazije in učiteljišča, v sankcioniranju nacističnega ropa slovenskega zadružnega in ljudskega premoženja, v prepovedi slovenskih organizacij, v odrekanju potnih listov partizanskim invalidom, v množičnih hišnih preiskavah in racijah pri solven-skih antifašistih po vzorcu SS-ovskih hajk, v nekaznovanju vojnih zločincev, ki so selili, zapirali in morili koroške Slovence, v favoriziranju neonacističnega BHS-a in Wurfkomand, v sabotaži obnove prosvetnih domov, v izrabljanju zakonov za poskuse skrunitve partizanskih spomenikov, v vežbanju z orožjem pod krinko lovskih prireditev itd. itd. O vsem tem tr. Renner ni ničesar povedal. Pač pa je dr. Renner poleg vsega tega tvegal nekaj zelo očitnih porvorb, da bi opral notorično izdajstvo velike večine nemško govorečih »Korošcev«, ki so svojo »predanost Avstriji dokazali« najprej z maskiranjem svojega pangerma-nizma s parolo »Koroške«, pozneje pa z julipučem in z največjim odstotkom nacistov na ozemlju celotnega veliko-nemškega rajha. Nakazovati to kot »od zunaj vnešeno duhovno zapeljanost« je vsekakor tvegano od državnika, ki je stal vedno na stališču, da je Avstrija sestavni del Nemčije in ki je javno in »z veselim srcem pozdravil« anšlus in označil vso dobo prve avstrijske republike kot »dvajsetletno blodnjo avstrijskega ljudstva«. Da ne drži njegova trditev, da je na Koroškem ta »duhovna zapeljanost« premagana, se bi bil najlažje prepričal, če bi si bil od bližje ogledal druščino, ki se je gnetla okrog njega, od bivšega Hitlerjevega podpolkovnika Stossierja, preko člana štaba za progone proti partizanom Korytka in nacističnega komisarja za konzume Wedeniga pa do vnetega izvrševalca nacističnih direktiv dr. Kad rasa. Kar pa se tiče dr. Rennerjevega apela na Jugoslavijo in »želje po trajnem dobrem sosedstvu«, pa je treba ugotoviti, da bodo morali -odgovorni avstrijski možje šele z dejanji dokazati iskrenost te želje, v kolikor seve dr. Rennerjev apel ni bil samo člen v verigi poskusov reakcije in imperialistov, ki st' zaman prizadevajo, da bi kovali svoj kapital iz neutemeljenih in klovetniških obtožb proti novi Jugoslaviji. Višek cenene demagogije pa si je dr. Renner privoščil v Velikovcu, kjer je pozabil na vse dostojanstvo ter prevzel vlogo — ne mormo se drugače izraziti — navadnega cirkuškega burkeža, ko je pred nekaj sto šovinisti pačil slovenski jezik, in jih nagovoril z nakaženo spa-kedranko: »Koroške in Korošice«. Izgloda, da so mu to klaverno vlogo zlonamerno navdahnili in navežbali njegovi »gemischtsprachige« prijatelji na Koroškem, da bi na ta način dali izraza svojemu nebrzdanemu sovraštvu do vsega, kar je slovenskega. S tem pa so dosegli samo to, da so se z dr. Rennerjem vred prpd slovenskim ljudstvom na Koroškem do kraja razkrinkali in, kar je se bolj porazno, — brezmejno osmešili ia osramotim. Konferenca o italijanskih kolonijah VV ,, • i ran */. Honarhofašisticne sile ogrožajo mir na Balkanu Vlada FLRJ protestira pri atenski vladi zaradi obmejnih izzivanj Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo poslaništvu kraljevine Grčije v Beogradu noto, v kateri protestira proti izzivanju monarhofašistienih oboroženih sil proti FLRJ. Nota navaja, da je v noči od 6. na 7. septembra t. 1. večja skupina grških kraljevskih vojakov zavzela položaj okoli cerkvice na Kaj-makčalanu in se začela tam zakopavati. Ko so jugoslovanske obmejne patrulje opazile skupino grških vojakov, so jo pozvale, naj se umakne z jugoslovanskega ozemlja. Vendar se ta skupina ni hotela umakniti, temveč je pričela skupno z neko drugo skupino grških vojakov, ki se je prav tako zakopala na jugoslovanskem ozemlju, streljati na jugoslovanske obmejne patrulje. Med oboroženim spopadom so jugoslovanske patrulje ujele nekega grškega vojaka. Ko so jugoslovanske patrulje nadaljevale pot proti cerkvici na Kajmakčala-nh, so zaradi goste megle, ki se je v tem liasu pojavila, nehote prestopile grško mejo. Ko se je megla razpršila, so grški vojaki streljali na jugoslovanske patrulje iz neposredne bližine brez vsakršnega poziva ali opozorila, zaradi česar je ostalo na grškem ozemlju določeno število mrtvih, čanjenih in pogrešanih jugoslovanskih vojakov. Vlada FLRJ najodločneje protestira proti uboju in ranjenju jugoslovanskih vojakov, ki so v megli nehote zašli brez kakršnih koli napadalnih namenov in želja, da bi kršili grško mejo, in na katero so brez kakršnega koli običajnega poziva streljali z različnim orožjem. Vlada FLRJ opozarja na popolnoma drugačno ravnanje jugoslovanskih organov, ki so najprej opozorili in pozvali skupino grških vojakov, ki je kršila jugoslovansko ozemlje, naj se umakne, s čimer je jasno izrazila željo, izogniti se obmejnim spopadom, kar popolnoma ustreza miroljubni politiki vlade FLRJ in koristi splošnemu miru. V svoji noti vlada FLRJ poudarja, da ta očitno izivalni dogodek ni osamljen in navaja izmed številnih naslednje incidente in obmejna izzivanja grških oboroženih sil proti FLRJ: 3. junija 1948. leta je večja skupina grških vojakov prešla v bojni razvr- Delavstvo tvornice krogljičnih ležajev v Steyru je stopilo dne 15. t. m. zjutraj v stavko in se podalo v glavno tvornico, kjer je bilo zborovanje vseh delavcev Steyrskih tvornic. Na popoldan, zaupni-ški konferenci so zahtevo po 25 odstotnem zvišanju mezd še podkrepili. Zahtevali so, naj pride predsednik avstrijske sindikalne zveze Bohm v Steyr, kjer naj 'poroča, v kolikor so upoštevali zahteve delavstva. i¥ £ j V Donawitzu so prekinili delo za tri .ure. Na obratnem zborovanju se je zbralo 2000 delavcev, ki so izrazili svojo pripravljenost, da se borijo do popolnega uspeha. Izrazili so, da ne bodo priznali nove pogodbe o mezdah in cenah, ki jo sklepajo za zaprtimi vrati. Delavci pri Waagner-Biro v Gradcu »o izrekli nezaupnico sedanjemu vodstvu avstrijske sindikalne zveze! Stavke pa so tudi na Nižjem Avstrijskem. V tvomicah Voith v St. Poltonu »o za poldrugo uro ustavili delo. Na obratnem zborovanju so zahtevali zvišanje mezd za 25 odstotkov in izrazili solidarnost s štajerskimi delavci. Obsodili so tajna pogajanja o pogodbi za mezde in cene ter pozvali sindikalno zvezo, da takoj obvesti delavstvo o poteku teh pogajanj. Pa tudi v ostalih pokrajinah Avstrije bo delavstvo odločno bori za zvišanje mezd. Medtem pa so po večdnevnih tajnih pogajanjih med zastopniki SPOe in OeVP dne 16. t. m. končno objavili novo pogodbo o mezdah in cenah. Po tej pogodbi se zivšajo mezde in plače vseh privatnih in javnih delojemalcev za 6 odstotkov. Poleg tega dobijo vsi privatni in javni delojemalci še stalno doklado v znesku 34 šilingov mesečno, ki pa ni obdavčena in se zaradi nje tudi ne zvišajo prispevki za socialno zavarovanje. Mezde in plače bodo zvišane s 1 okto- T , •• j i stitvi na ozemlje FLRJ in zavzela borbeni položaj. Ko so se začeli jugoslovanski obmejni organi bližati tej skupini grških vojakov, so ti začeli streljati na jugoslovanske organe. Istega dne so izstrelili 6 topovskih granat z grškega na jugoslovansko ozemlje. Granate so letele čez jugoslovansko mejo v neposredni bližini jugoslovanske obmejne stražnice in ranile jugoslovanskega vojaka. 14. junija je neko grško letalo preletelo jugoslovansko mejo. 15. junija sta leteli dve grški letali južno od vasi Šelemli nad jugoslovanskim ozemljem in odvrgli okrog 20 bomb in nekaj zažigalnih lističev. 29. julija so grški vojaki streljali z grškega ozemlja na jugoslovanske vojake. 30. julija so streljali s topovi, tako, da Jugoslavija razstavlja to jesen na velikih mednarodnih sejmih v Stockholmu, Plovdivu, na Dunaju, v Bariju, Trstu in Utrechtu. Na teh velesejmih bodo številni obiskovalci spoznali na razstavljenih proizvodih jugoslovanskega gospodarstva uspehe dela jugoslovanskih narodov v izgradnji socializma. Hkrati pa bodo ti sejmi prispevali tudi k še boljši izvedbi trgovinskih zvez z drugimi državami. Velesejma v Stockholmu in Plovdivu sta se začela že konec minulega meseca. Na Dunaju, v Bariju in Utrechtu pa so se velesejmi pričeli v začetku septembra. V Pragi in Trstu sta se pričela 12. in 13. septembra. V Pragi, na Dunaju, v Trstu, Stockholmu in Plovdivu so kolektivne razstave, v Utrechtu pa so raz-_ stavljeni pretežno prehranjevalni predmeti. Na velesejmu v Bariju so razstavili predvsem proizvode jugoslovanske lesne industrije in nekatere industrijske predmete kot usnje, usnjeno galanterijo, emajlirano posodo, gumo, medicinske preparate in tobak. Letos so posvetili veliko pozornost velesejmu v Plovdivu, kjer ima jugoslovansko gospodarstvo kolektivno razstavo vzorcev v zaprtem paviljonu na 400 kv. Istočasno pa bodo zvišali tudi cene najvažnejšim živilom, t. j. kruhu, mesu, klobasam, mleku in masti. Zvišane cene stopijo v veljavo s 11. oktobrom t. 1. Ta delni uspeh se bo dejansko razblinil v nič, ker bo delavcem in nameščencem z zvišanjem cen odvzeto vse tisto in morda še več, kar bodo pridobili s šest odstotnim zvišanjem mezd in plač. Spričo tega, da so na vseh obratnih zborovanjih po vsej Avstriji delavci zahtevali zvišanje mezd za 25 odstotkov, pri tem pa poudarjali, da morajo cene ostati iste, je že v naprej jasno, da borba avstrijskega delovnega ljudstva za izboljšanje življenjskih pogojev ni še končana, marveč da bo ta borba trajala tako dolgo, dokler mezde in plače ne bodo v pravičnem sorazmerju s cenami. je 8 topovskih granat priletelo na jugoslovansko ozemlje. Samo v letu 1948. je bilo nad 130 takšnih in podobnih incidentov ter vojaških izzivanj grških oboroženih sil proti FLR Jugoslaviji, računajoč samo tiste incidente, glede katerih je vlada FLRJ protestirala pri kraljevski grški vladi. Vlada FLRJ ugotavlja, kot je to že dvakrat storila, s tem, da je o teh primerih obvestila Varnostni svet, da cela vrsta neprestanih incidentov in vedno pogostejša vojaška izzivanja FLRJ po krivdi grške vojske in drugih odgovornih činiteljev neizpodbitno dokazuje, da ti incidenti in izzivanja niso slučajna, ampak so premišljena in organizirana. Vlada FLRJ zahteva, naj grška kraljevska vlada takoj vrne mrtve, ranjene in pogrešane jugoslovanske vojake Jugoslaviji. m in odprtem prostoru 620 kv. m. Tako morejo razstaviti iz jugoslovanske težke in lahke industrije tiste proizvode, ki jih prej v Jugoslaviji niso izdelovali. Inozemski obiskovalci se bodo mogli prepričati o sposobnosti jugoslovanskih delavcev in strokovnjakov in spoznati nagli napredek in razvoj jugoslovanske industrije ter velike uspehe, ki so jih dosegli v drugem letu petletnega načrta. Velike stroje, ki so jih izdelali v Jugoslaviji in jih iz tehničnih razlogov ne bodo mogli razstaviti, bodo prikazali s fotografijami in grafičnimi skicami. Na velesejmih na Dunaju, v Pragi in drugih mestih bodo nekatere proizvode, Vedno večji dotok delavcev v Trbovlje in nekatera nezdrava stanovanja so narekovala potrebo za graditev novih stanovanjskih poslopij. V pomladanskih mesecih so pričeli z novimi gradnjami. Hiše v večini primerov grade zidarji trboveljskega rudnika. V bližini bazenske uprave Zasavskih rudnikov zidajo štiri velike hiše. Nekatere od njih so že skoraj gotove. V eni zgradbi bo osem družin, v drugi deset, v tretji dvanajst, v četrti pa bo samo eno družinsko stanovanje in šest sob za samce. V spodnjem delu zgradbe pa bo avtogaraža. Poleg tega grade tudi zgradbi za 120 samskih delavcev in poslopje, kjer bo prostor za stanovanje gojencev rudarsko-industrij-ske šole. 25. maja so na griču nad vzhodnim obratom začeli graditi stanovanjsko kolonijo Novi Limberg. Tu bo dvanajst dvostanovanjskih hišic, 19 hiš je že sezidanih. za 20 so izkopani temelji. Štiri so že pokrili z opeko medtem ko na ostalih postavljajo strešno ogrodje. Pokriti jih še ne morejo, ker nimajo strešne opeke. Predvideno je, da bodo ta stanovanja dogotovljena za vselitev do decembra. Stanovanja obsegajo malo sobo, jedilnico, malo kuhinjo, shrambo in kopalnico s straniščem. V avgustu je bilo Napad monarhofašističnega letala na albansko vas Ministrstvo za zunanje zadeve LR Albanije je poslalo v zvezi z napadom, ki ga je izvršilo 6. septembra letalo atenske vlade, generalnemu sekretarju OZN brzojavijo, v kateri med drugim pravi: »Kot nadaljevanje napadalnosti atenske vlade proti teritorialni nedotakljivosti in nacionalni suverenosti LR Albanije, je 6. septembra 1948 tromotorno grško letalo preletelo mejo in prodrlo na albansko ozemlje. Ko se je letalo vračalo, je nad albansko vasjo košovice vrglo 12 bomb, od katerih je padlo 6 bomb v bližino vojašnice albanske obmejne straže, ostalih 6 pa na Košovice, pri čemer so bili ranjeni 3 prebivalci in poškodovane tri hiše. Vlada LR Albanije z gnusom protestira proti temu tolovajskemu ravnanju, ki ga atenska vlada še nadalje izvaja proti LR Albaniji in s tem krši vse mednarodne predpise, mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN.« kot na primer usnjeno galanterijo, ribje konzerve, sadje, alkoholne pijače, ročna dela in nekatere prehranjevalne proizvode prodajali tudi na drobno. Razvoj jugoslovanskega gospodarstva pod načrtnim socialističnim vodstvom omogoča, da zavzema Jugoslavija na mednarodnih sejmih vidno mesto. Zato more Jugoslavija sodelovati v dvakrat večjem obsegu na mednarodnih velesejmih kot pred vojno. Samo v letošnjem letu je Jugoslavija sodelovala na 14. mednarodnih velesejmih, medtem ko je pred vojno sodelovala samo na šestih ali sedmih. Uspehi, ki so jih dosegli na sejmih v inozemstvu, pričajo o velikem napredku v Jugoslaviji in naporih delovnih ljudi, ki ustvarjajo s tem, da grade socializem, pogoje za-širšo proizvodnjo in nove izume. opravljenih 1573 prostovoljnih delovnih ur. Poleg strešne opeke je za končno do-gotovitev te in ostalih zgradb veliko pomanjkanje vodovodno- in elektro-instor lacijskega materiala, kopalnih ban in peči, umivalnikov in drugega. V osrednjih delavnicah trboveljskega rudnika sedaj delajo poizkuse, da bi sami izdelali straniščne školjke iz litega železa., 300 milijonov za stanovanja v Beogradu Zaradi stalnega naraščanja prebivalstva Beograda morajo ljudska oblastva neprestano skrbeti za stanovanja delovnih ljudi. V treh letih od osvoboditve do danes so zgradili v Beogradu več blokov stanovanjskih hiš in popravili štej vilna poslopja, ki so bila med vojno poškodovana. Letos dela nadaljujejo v še večjem obsegu kot lani. Izvršilni odbor mestnega ljudskega odbora Beograda je odobril za letošnje stanovanjske gradnje okrog 300 milijonov din. Od te vsote so doslej že porabili 44 odstotkov. Razen tega popravljajo povsod stara poslopja, t graditvijo novih pisarniških prostorov pa razbremenjujejo stanovanjske hiše. Letos bodo dogradili delavske kolonije v Cvijičevi ulici, kjer bodo zgradili 7 paviljonov. V nekaterih paviljonih že stanujejo delavci s svojimi družinami. Prav tako grade dva stanovanjska paviljona v Dalmatinski ulici, stanovanjske hiše nfl Mjrijevski cesti, Vozdovcu in ulici Meh-meda Sokoloviča. V Višnjičevi ulici in ulici Georgea Wa-shingtona grade stanovanjska poslopja za samce. Z graditvijo poslopij za pisarne bo prostih letos okrog 500 stanovanj. Ustanove in podjetja zveznega pomena giade za svoje delavce in nameščence v Palmotičevi ulici in ulici 29. novembra stanovanja v skupni vrednosti 10 milijonov din. Ta vsota je skoraj četrtina skupnega kredita, ki jih bodo zvezna podjetja porabila letos za gradnjo stanovanj. Republiška podjetja in ustanove grade 8 stanovanjskih poslopij. Nova stanovanja bodo sodobno urejena. Gradbena dela v Skoplju V Skoplju je na vseh stavbiščih, ki zavzemajo površino nad 200 tiso® kvadratnih metrov, zaposlenih 2000 delavcev. Gradijo velika javna poslopja in številne stanovanjske hiše. Lani j® mesto pridobilo 1108 stanovanj. V novih hišah, ki so jih začeli zidati letos, bodo pridobili približno 350 stanovanj- V nedeljo, dne 26. septembra 1948 vsi na mogočni LJUDSKI TABOR ki bo ob 14. uri pri Prangarju na Brnci ----- Naiporedu so:--- GOVORI. ŠTEHVANJE, FIZKULTURN1 NASTOPI MLADINE, TAMBURAŠK1 IN PEVSKI NASTOPI, NASTOP PIONIRJEV IN LJUDSKO RAJANJE OSVOBODILNA FRONTA ZA SLOVENSKO KOROŠKO Avstr, delavstvo odlof no zahteva zvišanje mezd Jugoslavija na mednarodnih sejmih Delovnemu ljudstvu zdrava stanovanja Stanovanjska kolonija „Novi Limberg1* v Trbovljah Ponoven primer šikaniranja koroških Slovencev Narodni nestrpneži in BHS-ovski izzi-vači na Koroškem ne vedo, kako bi ustrahovali koroške Slovence in jih odvrnili od pravične borbe za nacionalno in socialno osvoboditev. Vsakogar, ki se ne podvrže njihovi volji in se ne strinja i njihovimi hujskaškimi dejanji, na vse mogoče načine šikanirajo in zatirajo, misleč, da bodo v svojem razbijaškem delu imeli več uspeha. Značilno pri tem pa ije, da jim nudi jo avstrijske oblasti, o katerih je toliko slišati, da so »nepristranske«, vso podporo. 0 tem ponovno priča slučaj Štefana Cirgoja tz Globasnice, zavednega Slovenca in člana Osvobodilne fronte ter Komunistične partije, ki se je moral dne 9. t m. zagovarjati pred celovškim deželnim sodiščem zaradi »zločina ropa«, ki mu ga je očitala obtožnica. Na kak način je prišlo celovško sodišče do te go-Tostastne obtožbe? Dne 9. maja t. 1. zvečer je bil BHS-Ovski podrepnik Blaž Petritsch iz Globasnice na poti iz gostilne domov. Bil je nekoliko vinjen, česar pa ni hotel primati. Njegova pot ga je peljala mimo globaškega potoka in ker ga noge verjetno niso popolnoma ubogale, se je zgodila nesreča, da je padel v vodo. Skoraj istočasno pa je iz gostilne šel domov tudi Cirgoj Štefan s svojim tovarišem Lu-kejem Greinerjem. Petrič jima ni rao-leg slediti in je nekoliko zaostal. Cirgoj, ki je zidar, se je podal drugi dan na delo v Libuče. čez nekaj dni so mu domači sporočili, da po Globasnici govorijo, češ da je on vrgel tisti večer 'Petritscha v vodo in da je o tem obveščeno tudi orožništvo. Tako ga je tudi dne 22. maja t. 1. libuška žandarmerija aretirala in ga odvedla v Velikovec, od tam pa drugi dan v Celovec. V Celovcu pa so ga zadrževali tri mesece in pol brez vsakega zasliševanja in brez obravnave. Ko je napravil prošnjo, da bi ga do »obravnave izpustili na svobodo, da bi se (lahko vrni' na delo, so mu to odklonili ib rez kakršne koli utemeljitve ter mu ^obljubili, da bo v kratkem obravnava. "Vendar je ostalo samo pri obljubah. Ko «ho mu odvzeli v zaporu vse dokumente, flned katerimi je imel izkaznico Osvobodilne fronte, so pazniki tudi spoznali, (kakšnega mišljenja da je Ln ga vsled tega stalno zapostavljali. Obravnava dne 9. t. m. pa je jasno pokazala, da je hotel narodni nestrpnež (Petritsch Cirgoja za vsako ceno oškodovati. Ker pa ni našel druge priložnosti, tee je poslužil laži. Trdil je namreč, da so on, Cirgoj in Greiner skupno šli domov in da mu je Cirgoj med potjo hotel vzeti iz žepa denarnico. Ker mu pa to ni uspelo, ga je vrgel v vodo. Pri obravnavi se je izkazalo, da je ta trditev popolnoma izmišljena in zlagana, kar je kot priča povedal sodišču tudi tov. Greiner Lu-kej, ki je skupno s Cirgojem šel domov. 1 Ob teh dejstvih je moralo seveda tudi sodišče uvideti, da gre pri vsej zadevi samo za zlonamerno kleveto in je Cirgoja oprostilo. Vsekakor je Cirgoj bil v zaporu 3 mesece in pol popolnoma po nedolžnem samo zaradi tega, ker si je BHS-ovski izzivač vtepel v glavo, da ga mora spraviti v zapor. Orožništvo, ki je v takih slučajih zelo poslušno in je že v neštetih primerih dokazalo svojo »nc-pristranost«, je pri tem radevolje sodelovalo. Predvsem značilno pa je to še za. orožništvo v Globasnici, ki še do danes ni poskrbelo, da bi kaznovali Wurfko-mandovske izzivače, ki so napadli in pretepali naše ljudi ob priložnosti lanskega žegnanja v Podjuni ter razbili šipe na posestvu Jurija Pečnika, njemu samemu pa zlomili roko ter ga močno ranili. Tudi še niso kaznovani Wurfko-mandovski napadalci, ki so ranili Šona- Izpod Jerberka Na službeni poti sem se zglasil pri pd. Lipeju pod Jerberkom, ki mi je med drugim povedal in dokazal naslednje: »Človek bi ne verjel«, mi pravi, »s kakšnimi načini hočejo pritisniti kmeta ob tla. Poglej tukaj te listine, kako so me hoteli ogoljufati. Dne 6. julija t. 1. sem moral oddati eno kravo, ki jo je prevzela kmetijska zadruga v Vrbi. Krava je tehtala 399 kg, kar vidiš iz potrdila. Odkupila pa jo je znana agentura za nakup živine Tauschitz, Kuttnig in Landsmann v Celovcu, ki mi je nakazala denar pri Raiffeisenovki v Skofičah. ln sedaj poglej lumparijo: Krava je tehtala 399 kg, nakazilo se je glasilo samo za 308 kg po 2.96 šilingov za kg, kar znaša 911.68 šilingov. Od tega pa so mi odtegnili še za prevozne stroške 11 šilingov. Kaj mi je preostajalo, peljal sem se dvakrat v Celovec in sem protestiral pri tej agenturi. Tu so pa kar tako mimogrede hoteli opraviti z menoj in se izgovarjali, da je denar poneverila zadruga. Šele, ko sem jih pritisnil ob zid in zahteval vpogled v njihove knjige, kjer je bila zapisana teža krave z 399 kg, so postali mehki in mi doplačali denar v znesku 233.84 šilingov, ki jih imajo pravico pridržati, veda spet odtegnili, poleg tega pa še 3 odstotke od teže krave, tako da sem dobil plačanih samo 387 kg. Poleg 35.62 šilingov, ki jih imajo pravico pridržati, so si hoteli pridržati kot profit še 233.84 šilingov.« Mož se je upravičeno razjezil, ko mi je dejal: »Sedaj mi pa povej, tovariš, ali ni to očitna goljufija in ali niso vse besede o zaščiti kmeta laž? Ge se ne bomo združili in skupno nastopili proti •takim pijavkam, nam bodo po malem rezali še jermene s kože. Povsod nas hočejo izpodriniti in ogoljufati pri dodelitvah in izplačilih, samo pri plačevanju davkov in pri izterjavah oddaje nas vidijo najprej.« tovega Hanzeja v Večni vesi, njegovega mata in neštete druge zavedne Slovence in antifašiste v globaški občini. Za vse to se očividno globaško orožništvo ne zanima, ker vidi svoje poslanstvo le v tem, da terorizira in šikanira slovensko prebivalstvo. Sicer pa, dokler so v orož-ništvu in policiji ljudje, kakor na primer Lovrenc Pajantschitsch iz Globasnice, bivši SS-ovski policist in ilegalni nacist, ki je sodeloval pri nacističnem pu-ču julija 1934. leta, se temu nikakor ne čudimo. Vemo pa, da bo nekoč tudi .tega zatiranja konec. Ne bomo jim nasedli, pa če nas še na tako surove načine poskušajo razdvajati in odvračati od borbe, temveč bomo ostali zvesti izročilom naše narodnoosvobodilne borbe, ki je edina porok za našo dokončno osvoboditev. — ik Tovariš Lipej ima prav. Posameznika fali in izropali do zadnjega. Samo orga-bodo protiljudskj izkoriščevalci ogolju-nizirana skupnost predstavlja silo in v slogi je moč. - ž - r Hodiše Preteklo nedeljo smo se Hodišani zbrali v našem Narodnem domu na občinskem plenumu Osvobodilne fronte, kjer smo preprešetali svetovni politični položaj, položaj pri nas na Koroškem ter tudi pregledali naše delo v preteklem letu. Zastopnik Pokrajinskega odbora OF nas je seznanil z najbistvenejšim političnim dogajanjem v svetu ter ugotovil, da je minil čas, ko so imperialistični in kapitalistični mogotci po mili volji lahko gospodarili v svetu. Narodi sveta so vzeli danes usodo v svoje roke in vodijo uspešno borbo proti svojim izkoriščevalcem. Pa tudi položaj na Slovenskem Koroškem je sličen svetovnemu položajp. Tudi pri nas se prizadevajo velenemški propagandisti s pomočjo avstrijskih oblasti, da bi uničili pravično borbo koroških Slovencev za osvoboditev izpod tujega jarma. Vendar morajo uvidevati, da to ni tako enostavno in da smo se koroški Slovenci naučili braniti svoje pravice in svojo svobodo. Ne bodo nas več zasužnjevali, kakor nekoč, njihove ustrahovalne metode ne uspevajo, ker koroški Slovenci vemo, da so vsi ti načini ustrahovanja in zaviranja našega osvobodilnega gibanja le izraz njihove slabosti, nikakor pa izraz njihove moči. Koroški Slovenci tudi vemo, da je čas naše osvoboditve bližje kakor kdaj koli prej. Kakor se osvobajajo kolonialni in zatirani narodi sveta izpod imperialističnega jarma in to le z odločno in brezkompromisno borbo skupno z vsemi naprednimi in svobodoljubnimi silami sveta, tako se bomo osvobodili tudi mi koroški Slovenci z našo odločno in vztrajno borbo. Zavedati se moramo, da Jesen 1943 je pomenila za osvobodilno gibanje na Koroškem važno prelomnico. Kapitulacija Italije ni vplivala sa-nio posredno, temveč tudi neposredno. Zaradi kapitulacije Italije je bilo v južni Sloveniji sproščenih mnogo borbenih sil, ki jih je bilo mogoče poslati tudi drugam in tam povečati uporne sile proti fašizmu oziroma nacizmu. Nekaj takih sil je dala tudi Primorska. Med nji-•ni je bilo nekaj koroških fantov, ki so Po kapitulaciji Italije, ko je v južnem delu Slovenije popustil okupatorski pri-jisk, radi odšli v svojo ožjo domovino, Koroško, da jo vzpodbude za boj proti Nemcem. I Zahodna Koroška. Slovenska Primorska je tako postala izhodišče pohoda novih prostovoljcev na Koroško. Po odredbi Glavnega štaba NOV in PO Slovenije z dne 13. oktobra 1943 je bil v Cerknem formiran štab novoustanovljenega odreda. Za komandanta je bil imenovan Korošec Franc Primožič — Marko, za političnega komisarja pa Dušan Pirjevec — Ahac, ki je istočasno bil določen za sekretarja oblastnega odbora za Koroško. Odredni štab je vključeval ljudi, ki niso bili samo borci, temveč tudi spretni politični delavci. To je bilo potrebno, ker je bilo najprej treba razviti široko in aktivno politično delo. »Prišel je šestnajsti oktober, dan odhoda. Na določenem mestu so se začeli zbirati mladi borci, polni izkušenj in prestalih borb. V očeh jim je žarel ogenj veselja, kajti zavedali so se, da se po- dajajo na novo pot, da ponesejo luč partizanstva tudi na Koroško, na ono zemljo, ki si jo tuji nacisti laste za svojo. Zavedali so se, da bo njihova pot težka, polna nevarnosti, a to mladih pionirjev ni plašilo; s pogumom so zrli v negotovo neznano bodočnost.« S temi preprostimi in iskrenimi besedami je Rajer Albert — Borut izpovedal zavest o pomembnosti odhoda novih prostovoljcev na Slovensko Koroško. Pot jih je vodila preko Gorenjske, čez Mo-žakljo in Savo na Karavanke. Tam jih je sprejel kurir, ki je imel direktno zvezo z Matijem Verdnikom, ki je že od februarja 1943 daljeppolitično deloval v svojih domačih krajfh v Rožu. To pot je opisal kapetan Ulčar v spominih v Slovenskem zborniku 1945 na strani 620: ... Pol ure smo še rabili, da smo dospeli pa vrh sedla, od koder se nam je nudil čudovit razgled po celi koroški zemlji. Koroška je ležala pred nami v vsej lepoti in zdelo se nam je, da gledamo deželo sanj. Videli smo Rož, Dravo, Vrbsko jezero, Baško jezero, mogočni Dobrač, pod katerim leži Beljak, ki se pa ni videl, in videli smo tudi v daljavi v tej borbi nismo sami, da imamo močnega zaveznika v avstrijskih antifašističnih silah in da nas podpirajo tudi vse demokratične sile sveta s Sovjetsko zvezo na čelu. Nato je podal tov. Tevži Kompoš, predsednik občinskega odbora OF. poročilo odbora o delu v preteklem letu. Ugotovil je, da smo se premalo zavedali svojih dolžnosti kot vodilni člani Osvobodilne fronte v občini in da moramo v bodoče to napako popraviti. Iz poročila pa je kljub temu razvidno, da nismo spali in da beležimo v našem delu tudi lepe uspehe. Ko so navzoči skoraj v celoti potrdili stari odbor, je ponovno za predsednika izvoljeni tov. Tevži Kompoš plenum za-, ključil in poudaril, da bo odbor v prihodnjem letu z novim poletom šel na delo in napel vse sile, da bo nam končno zasijalo sonce svobode. Zveza koroških zadrug v Celovcu, r. z. z o. z. Celovec, Pavličeva 7, tel. 21-2?! OBJAVA Republiška zveza kmetijskih zadrug v Ljubljani nas je obvestila, da pričnejo v letošnjem šolskem letu naslednje šole in tečaji: 1. Knjigovodski tečaji 2. Petmesečni zadružni tečaj 3. Šestemesečni zadružni tečaj 4. Zadružni tehnikum (triletni). Obisk teh tečajev in tehnika je možen za mladince in mladinke in tudi za starejše zadružnike. Vabimo vse, ki hočejo sodelovati pri izgradnji naših zadrug, da se prijavijo v te tečaje. Vse potrebne informacije dobite v naši pisarni. Zadnji rok za prijave: 1. oktober 1948! Zveza koroških zadrug v Celovcu, r. z. z o. z. OBJAVA Kmetje partizani, izseljenci in politič-ni interniranci, pozori Z več strani nam je bilo sporočeno, da Vam je bila z vrnitvijo dveh tretjin denarja, ki Vam je bil kot izkupiček za v letu 1947 oddane pridelke po zamenjavi denarja 10. decembra 1947 vrnjen, odtegnjena gotova vsota za neplačan pri spevek (Wiederaufbaubeitrag) za h’h 1946 in 1D47, kar je očitna krivica.. Z odlokom finančnega ministrstva št. 43.356-7/47 od 18. 9. 1947 ste oproščeni plačevanja tega prispevka. Zglasite se ob priliki na pristojnem finančnem uradu in zahtevajte, da Vam pridržano vsoto izplačajo. Sklicujte se na zgoraj navedeni odlok in na nas. Kmečka zveza za Slovensko Koroško Sekretariat. V nedeljo, dne 19. septembra 1948 ob 10. uri dopoldne (po drugi sv. maši) igrajo Kostanjčani novo„Miklovo Zalo“ na Dfekšah pod vaško lipo pred cerkvijo. Pri prireditvi sodelujejo tudi pevci in tamburaši iz Hodiš. Vabimo vse rojake iz bližnjih in daljnjih krajev in vasi ob naši severni jezikovni meji. prestolnico Koroške Celovec. Po polurnem počitku smo se zadnjič ozrli na goe. renjsko stran, na naš Triglav, ter se začeli spuščati na Koroško. Prispeli smo v dolino Suho. Tu smo se ustavili in ši uredili ležišča in kmalu pospali. Kurir Pavle pa je vodil štab odreda dalje, do političnega delavca tovariša Tomaža, ki je bil nekje na Mačanskem vrhu...« V Suhi se je odcepila od odrednega štaba skupina desetih mož in odšla pod vodstvom novega komandirja Djura pro-; ti Beljaku, da bi se prebila čez Dravo, prodrla v Ziljsko dolino in začela s političnim delom med Ziljani in z vojaškimi akcijami na progi Beljak — Trbiž. Zaradi spopada z Nemci v bližini Pod-gorij je skupina izgubila dva člana, med njimi komandirja, drugi pa so se pre-s bili skozi nemški obroč. Pod novim komandirjem Jožetom Frčejem — Boštjanom so krenili potem naprej v Ziljsko dolino čez vrh Kepe v Karavankah. Delo med ljudmi na Zilji pa takrat še ni bilo lahko. Strah pred Nemci jih je obvladoval tako močno, da se je »Boštjanc\a