VRHOVSKA Vas — včeraj
^ j^režiški pioniiji predali ku-wfi, ° toibo vrstnikom iz p ™ občine. Po slovesnosti v odbocju in Kostanjevici bodo posto oddali mladim Sentjemei-^anom na Prekopi.
SEVNICA — Danes bodo odporniki občinske skupščine med štirinajstimi točkami dnevnega ^aa sklepali o letošnjem občin-proračunu in poročilu temeljne izobraževalne skupnosti, veta otroškega varstva in kulturne skupnosti.
Mokrice - v gostišču Grad
mokrice bo jutri redni občni ZDor Društva knjigovodij iz Bre-
koCEVJE - Jutri bo volilna s emisija pri občinski konferenci' UL razpravljala o doslej evi-možnih kandidatih za ^ poslance.
^IHEL PRI NOVEM ME-
IniiV,,	športni	in	:
^iturm program jubilejne X.
vaiA	^	sodelo-	^
dnm	gojencev	dijaških	:
aomov IZ vse Slovenije. Srečanje w končano v nedeljo.
. krško - Jutri zvečer bo v
I	Svobode koncert, ki ga za
5ah: kje so Dolenjci?
aprila, je bilo v Za-stvn °P°^ezno Šahovsko prven-S	za	posameznike. Zma-
je Zupančič iz Maribora, Dolenj-
t/n^u ^	*^0= 4. Podkor-
tmik (peevje), 9. Komelj (N. m.), jiRakovič m 14. Cuk, oba iz Ko-cevja. {»lastopilo je 35 šahistov. - V M^iboru je bilo 16. aprUa člansko ^pvsko hitropotezno prvenstvo ^agal je Musil (Maribor), Oster-IZ Kočevja pa je bil tretji.
, preteklih dneh je pie- ’ Movalo precej oblačno in ; ®zevno vreme. Dnevne tem- I ^i^ture so bile blizu nor- , Jalnih vrednosti za ta letni cas. Tudi v naslednjih dneh bo : *®®stalno vreme, vendar bo , padavin vedno manj in proti « tedna bo vmes tudi ^ sončnega vremena. \ _^T®®Pcrature se bistveno ‘ bodo spremenfle.
^ r SiPPff II" ^
i
Kočevje: lep mesec mladosti
Kresovi, pohodi, tekmovanja, sprejemi
Tudi fetošnji mesec mladosti bo kočevska mlačna lepo prai^novala. Na predvečer 1. maja bo zakurila kresova na Mestnem in Lovskem vrhu. 20. maja bodo oiganizirali taborniki v sodelovanju z občinsko konferenco ZM pohod na Mestni vrh, kjer bodo izvedli tudi kulturni program. Od 18. do 25. maja bo tradicionalno tekmovanje mladinskih ekip v malem nogometu. Najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal občinske konference ZM. Od 25. do 31. maja pa bo šahovsko tekmovanje med mladinskimi aktivi.
V	tem mesecu bodo še nekatere druge prireditve, za katere pa še niso znani točni datumi. Tako bo med 14. in 18. majem pritekla v Kočevje zvezna štafeta s pozdravi za predsednika Tita. Imenovan je že posebni mladinski odbor, ki bo v sodelovanju s SZDL in ZZB organiziral sprejem štafete.
Mladinsko vodstvo in vodstva šol pa bodo uskladili še datume za sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Ti sprejemi bodo do 25. maja.
J. P.
Na Dolenjskem manj pritožb
Največ pritožb iz stanovanjskega področja - Za enotnejšo politiko reševanja pritožb
NEUMESTEN SEJEM — NEUMESTNA VPRAŠANJA. „Če avtomobilov ni moč prodajati, potem je tudi avtomobilski sejem bolj puhel,“ bi bilo moč povzeti iz odgovorov direktoija Levičnika na petkovi časnikarski konferenci v Beogradu. Še dobro, da imamo prikolice! (Foto: M. Moškon)
AVTOMOBILSKI BEOGRAD 1972
Prikolice vladajo austinom
Na sejmu malo novega: avtomobili stari, cene stare - draginja se šele obeta - Jurij Levičnik: »Letos za 400 milijonov prikolic!«
Letošnji XI. beograjski salon avtomobUov je sejem z zvenečim imenom in starimi uprizoritvami. Ničesar novega namreč niso pokazni ne naši in ne tuji izdelovalci in fotoreporter avtomobilistične revije Avto je>fazočyan vzdihnil: „K£y naj slikam, ko smo pa vse te avtomobile že objavih lani in predlan^im!** S tem je povedano vse. Ena sama izjema: revija Avto je pokazala prototip prvega jugoslovanskega športnega avtomobila RA 1 s karoserijo iz poliestrske smole. Na oko lepo — uporabne vrednosti pa gotovo nima.
in drugo, kaf je bilo zanimivo -tiskovna konferenca Industrije motornih vozil. Ne zaradi novosti, ampak zaradi duhovitih odgovorov in primeijav generalnega direktorja Jurija Levičnika. V nekaj minutah je povedal vse.
Pomembne novosti:	prikolice
bodo v letošnji proizvodnji prevla-dovde, saj jih bodo naredili za 400 milijonov dinaijev, avtomobilska proizvodnja bo manjša, ker še vedno niso odmrznjene cene. Za dostavne
avtomobile bodo kupcem pomagali s posojili.
In potem se je direktor razburil: „Imamo tako nespodbudne pogoje pii kreditiranju izvoza, da smo na slabšem, kot smo bili pred dvema letoma. Zraven pa.se hvalimo, da spodbujamo izvoz!“
Potem so deževala vprašanja, med njimi tudi tako: „Je avto luksus? “ Le^vičnik: „Za našera delavca gotovo, saj ga pred inflacijo in ogrožanjem življenjskega standarda bra-
nimo tako, da smo zamrznili cene avtomobilom, dražimo pa kruh, mleko in meso!“
Ob koncu pa še besede o tem, da bodo v IM V po najboljših močeh pomagali pri ustaljevanju našega gospodarstva. Zata bodo letos proizvodnjo povečali za 25 odstotkov in ne za 50, kot je bilo v navadi prejšnja leta, prav tako ne bo obsežnih investicij.**
J. SPUCHAL
INLES: 10 LET
Zvedeli smo, da bo predvidoma v juliju letos INLES v Ribnici slavil 10-letnico obstpja podjetja. Proslava bo v Ribnici, nanjo pa bodo povabljeni vsi člani delovnega kolektiva. •Ob tej priložnosti bodo izročili priznanja oziroma nagrade vsem zaposlenim, ki so v podjetju deset let. Več o proslavi bomo poročali.
V Novem mestu so se v ponedeljek dopoldne sešli predsedniki in tajniki komisij za vloge in pritožbe iz devetfi dolenjskih in posavskih občin na posvetovanje o enotnejši politiki reševanja pritožbene problematike in o u^sešnejšem sodelovanju med občinskimi in republiškimi pritožbenimi organi. Tudi na tem območju ugotavljajo, da se skupno število vlog in pritoži?, kijih občani in organizacije naslavljajo na razne pritožbene organe izven rednega upravnega ali sodnega postopka, zadnja leta zmanjšuje. Prav tako se tudi pritožbena problematika ni bistveno ^remenila. Se vedno prevladujejo vloge in pritožbe iz stanovanjskega in socialnovarstvenega področja ter gospodarsko-finančne in premoženjskopravne zadeve, medtem ko močno upadajo pritožbe iz delovnega razmerja,'kar pripisujejo večji in učinkovitejši pomoči pravnffi posvetovalnic, ki so jih za svoje člane odprli občinski sindikalni sveti.
V razpravi so opozorili, da kljub V5« večjem uveljavljanju komisij za vloge in pritožbe občani še vedno iščejo rešitev za posamezne zadeve mimo teh komisij. Sodijo, da sta poglavitna vzroka za to v premajhnem zaupanju občanov v pravično rešitev njihovega problema na občinski ravni na eni in v nevednosti, da v občinah obstaja tak pritožbeni organ, na drugi strani.
Na Dolenjskem in v Posavju imajo največ težav pri reševanju prošenj občanov za vrnitev nacionaliziranih podćvnih prostorov in arondiranih zemljišč. Menili so, da teh vprašanj ni mogoče enako uspešno reševati v vseh primerih, ampak je treba pri tem upoštevati pomembnost nacionaliziranega objekta ter socialno in pravno varnost lastnika takega objekta ali zemljišča.
Na posvetovanju so opozorili še
na počasno delovanje sodišč, ki v posameznih primerih otežujejo hitrejše reševanje ^omih zadev, in na potrebo po večjem sodelovanju občinskih komisij za vloge in pritožbe s komisijami za družbeno nadzorstvo.
R. S.
V	torek opoldne nam je Franc Kostrevc z Rateža prinesel v uredništvo prve tri letošnje jurčke; dva sta bila res bolj majhna, tretji pa je tehtal 170 gramov, visok je bfl 11 cm, ponašal pa se je tudi s trdim klobukom, širokim 10 cm. Kostrevc, ki sicer dela pri Kremenu na Ratežu, je našel jurčke 17. aprila na planjavi na Bukovem hribu, kjer je ^ravljal les.
Se obeta torej dobro leto za gobe?
DBH
NOVOMESTO
JEV/ASA BANKI.
trenutki SO MIMO — Kupola padala se je z glasnim
*	1 Pralec si že prizadeva, da bi pristal čim bliže točki. Preberite reportažo z letališča na sedmi strani!
n.
i w
MOST VZDIHLJAJEV — Leseni most pri gradu Otočec je v torek dopoklne stokal pod pritiskom vode, ki je že segla pod rob vozišča; če ne bo nehalo deževati, se bo razlila čez most (Fotor^S. Dokl).
Takole je, kadar so Slaki doma: tukajle so jo užgali prav po domače pred Cvelbarjevo zidanico na novomeški Trški gori. (Foto: Vivod — Fajon) Kako pa kadar so v Avstraliji — na 12. strani!
tedenski
mozaik
Izmed vseh ugrabitev, za katere smo zadnje čase slišali (in slišali smo prav pogosto!), je nemara najbolj nenavadna tista, ki jo je v začetku tega tedna uprizoril neki Italijan. Posadki švicarskega reaktivca DC-9, ki je letel iz Ženeve v Rim, je namreč ukazal, saj se spusti na rimsko vojaško letališče, ki je oddaljeno samo dvajset kilometrov od civilnega, na katerem bi se letalo sicer moralo spustiti po voznem redu. Ampak to še ni bilo vse: ugrabitelj je zahteval tudi, da ga sprejmeta papež Pavel VI in ameriški veleposlanik Martin. Ko je letalo pristalo, so ugrabitelja aretirali... nenavadna šala, ki pa ne bo poceni. ..
Današnji časi so prinesli marsikatero nadlego, ena izmed njih pa so tudi zobje, ki so pri večini ljudi vse slabši. Po neki statistični analizi mora kar 95 odstotkov vseh ljudi prej ali slej k zobozdravniku. Sedaj pa je neki švedski znanstvenik sporočil, da je iznašel snov, s katero je moč prevleči zobe in jih tako zaščititi za vse življenje. Mož se piše Per Ohf Glantz in dela na hndonski univerzi... če je znanstvenika (Glantz) količkaj porok za uspeh njegovega preparata, smo lahko brez skrbi za svoje zobe...
Hkrati pa so v Avstraliji odkrili nekaj čisto drugega: da bi namreč kmalu prodali neko sliko, ki naj bi bila delo znanega španskega slikarja Goye za velikansko vsoto 400.000 dolarjev, pa se je izkazalo, da jo je naslikal nekdo drug, ki ima bistveno manjšo ceno. Da pa bi bila stvar še bolj nenavadna, je sliko označila za original znana londonska firma za prodajo umetnin Christie’s, ki uživa svetovni sloves... ampak vsak se (očitno) lahko enkrat zmoti...
Toda če se je zmotilo ugledno londonsko podjetje, se nov stroj-robot, ki so ga izumili v Združenih državah Amerike, zanesljivo ne bo! Tako vsaj trdijo njegovi konstruktorji. In kaj bo delal ta novi robot? Nič drugega kot govoril, kar se doslej še ni posrečilo (vsaj zadovoljivo ne) nobenemu stroju ... imenitna ideja za tiste predstavnice ženskega spola, ki rade veliko klepetajo, pa nimajo s kom...
Kmetje še niso polnoletni?
Dvomljiv referendum - Kavelj in povodec za kmete? - Zaupanja ne moremo vsirEti!
Zapleti v republiški skupščini ob rojstvu novega zakona o združevanju kmetov v zadruge in v obratih za kooperacijo pri drugih delovnih organizacijah zbujajo sum, da se za lepo zvenečimi besedami o enakopravnosti kmetov in njihovem samoupravljanju nekaj skriva. Zakaj naj bi se poslanci sicer toliko in tako dolgo pričkali, kako naj se glasi 30. člen tega zakona? Ali je nekaj besed lahko tako pomembnih, če gre za res poštene odnose?
Gospodarski zbor se je na seji, ki je bila pred tedni, odločil za besedilo, da bo obrat za kooperacijo pravna oseba, če bo tako določeno s samoupravnim sporazumom o združevanju; če se ne bi mogli sporazumeti, pa bodo odločili z referendumom. Republiški zbor pa je s svojim dopolnilom tak predlog spremenil, in sicer da bo obrat za kooperacijo pravna oseba, če sam ne odloči drugače. To je treba uskladiti. Ali eden izmed zborov spremeni svojo različico besedila ali po-iščeta zlato sredino. Pa ne gre lahko. Republiški zbor je na naslednji seji vztrajal pri svojem in izvolil tričlansko komisijo, ki naj bi poskrbela za uskladitev.
Preprosti, pošteni kmetje niso niti opazili razlike, ki je povzročila v republiški skupšči-
TELEGRAMI BELJAK — Včeraj se je v Beljaku na Koroškem začel redni kongres avstrijske vladajoče socialistične stranke. Kongres bo izdelal novo ideološko osnovo stranke po volilni zmagi pred petimi letL
KAIRO — Egiptovski predsednik El Sadat je sinoči izjavil, da je dal Eg^t SZ vojaške olajšave ,Jci koristijo našim interesom". Zanikal pa je trditve, da so na egiptovskem ozemlju sovjetska vojaška oporišča.
- Ugani, kaj ao zraslo?
ni napete razprave. Po obeh besedilih je obrat za kooperacijo lahko pravna oseba s svojim žiro računom in vsemi pravicami temeljne organizacije združenega dela, le da se po enem lahko pride do tega cilja z leve, po drugem pa z desne strani. A kaj vidijo v tem poslanci, da se nočejo ali ne morejo sporazumeti?
Odgovor — sicer ne popoln — lahko najdemo v objavi kmetijskega poslovnega zdmženja v Ljubljani, ko omenja to vprašanje. Člani izvršnega odbora in zastopniki kmetijskih kombinatov so ,,opozorili na negativne posledice, če bi se obrati za kooperacijo kmetijskih kombinatov organizirali kot samostojne pravne osebe. Menijo, da pomeni organiziranje obrata za kooperacijo kot samostojne pravne osebe dezintegracijo kmetijskih kombinatov in družbenih kmetijskih posestev ...“ Ali je potreben natančnejši odgovor? Kmetijski kombinati so sicer „podpirali željo, da obrati za kooperacijo pridobijo čimvečje pravice in samostojnosti gjede odločanja in razpolaganja z dohodkom ...“ Gotovo pa ne vse pravice, sicer v zakonu ne bi bU potreben
Nekje v Vietnamu; topništvo osvobodilnih sil v akciji med boji južno od demilitarizirane cone. Top®* sliki je sovjetske proizvodnje, eden izmed stotin, ki jih, po ameri^h trditvah, uporabljajo sevemovietnamske enote v boju s saigonskimi in ameriškimi četami v Južnem Vietnamu. Američ«® doslej v tej ofenzivi še niso uporabili svojih kopenskih enot, ki jih je ostalo samo še nekaj manj 80.000. Izmed teh je borbenih enot samo 7000, ostalo pa so zaledne in specialne enote (letalst^' radarska moštva itd.).
tak prikrit kavelj, na katerega bi lahko obesili povodec, s katerim bi preprečili kmetom, da bi odločali po svoji volji. Na takem referendumu, kot je predviden po besedilu gospodarskega zbora, bft)ili namreč vedno v manjšini nasproti delavcem, torej že vnaprej poraženi. To bi čutili tudi pri samoupravnem sporazumevanju. Po besedilu republiškega zbora jih ne bi mogel ovirati nihče.
Nekatere kmetijske organizacije se bojijo, da bi se organizirani kmetje ločili od njih in s tem škodovali tudi sebi. Vsaj tako trdijo. Podobno menijo nekateri poslanci. Zato naj bi jim pravice, ki bi jim lahko ško-dov^e, omejili z zakonom.
Ali so taki ljudje že razmišlja-. li, kdaj bodo naši kmetje postali polnoletni? Polnoletni občani, ki niso umsko omejeni, namreč ne potrebujejo skrbnikov in jim jih po ustavi ni moči vsiliti.
Kdor želi s kmeti enakopravno sodelovati, naj se dogovarja z njimi brez kavljev in povodcev v zakonih. Namesto zakulisnih iger naj raje razmišlja, kako jih zadovoljiti in jim dokazati, da jih ne bo izkoriščal. Ko se bodo uveljavili enkopravni odnosi in medsebojno zaupanje, ne bo nevarnosti, da bi se kmetje odmikali in razbijali velike kmetijske organizacije.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
V minulem tednu dni smo že spet lahko opažih precej razgibano nbtranje - politično in gospodarsko dejavnost po vseh organih, ki se posebej posvečajo tej problematiki — pravimo spet, kajti v zadnjem obdobju je to dejavnost nekolikanj zavrla epidemija črnih koz (za katero lahko sedaj trdimo, da se je polena), ki je pač preprečila razna srečanja in sestanke na najvišji ravni. Tako sta se sredi prejšnjega tedna (preteklo sredo) na skupni seji na Brionih sestali OBE NAJVIŠJI PREDSEDSTVI v državi, se pravi predsedstvo SFRJ in ZKJ, ki sta imeU na dnevnem redu obravnavo nekaterih sedanjih najaktualnejših vprašanj.
Na skupni seji obeh predsedstev, ki jo je vodil predsednik Tito, so obravnavali sedanja GIBANJA V MEDNARODNIH ODNOSIH ter mednarodni položaj naše države. Ob tem so tudi določili smernice za nadaljnjo mednarodno aktivnost Jugoslavije ter smernice za dejavnost naših vodilnih družbeno-politič-nih organizacij. Ob tem lahko zapišemo nedvomno ugotovitev obeh predse^tev, da v sedanjem obdobju globokih svetovnih sprememb (tako v gospodarskem kot v družbe-no-političnem pogledu) pomeni NEODVISNOST IN NEUVRŠČENOST Jugoslavije pomemben dejavnik svetovne stabilnosti in miru v svetu. Predsedstvi sta ob tem izrazili tudi zaskrbljenost zaradi zaostrovanja stanja v Sredozemlju — kar pomeni nevarnost za neodvisnost in vam ost dežel tega območja, posebno v vzhodnem delu Sredozemlja.
Isti dan je bila na Brionih pod predsedstvom Tita tudi 31. seja predsedstva ZKJ — na kateri so predvsem razpravljali o uresničevanju že doslej sprejetih sklepov glede RAZVOJA NAŠEGA KMETIJSTVA. Skle-nih so, da bo .treba sprejeti medrepubliški sporazum o skupni dolgoročni politiki za kmetijsko-industrijsko področje, in še letos bo treba doseči sporazum o TEMELJNIH
DOLGOROČNIH REŠITVAH v gospodarskem sistemu in gospodarski politiki glede na področje kmetijstva.
Iz zveznih organov že prihajajo napovedi o bližnji delni sprostit\'i cen — saj bo po vesteh iz zveznega sekretariata za gospodarstvo zvezni izvršni svet še ta mes^ sprejel predloge in stališča pristojnih služb glede izvajanja temeljnili načel, po katerih naj bi
Bliža se odmrznitev
se v prihodnje oblikovale cene. Ker lahko pričakujemo, da bo novi zakon o DRUŽBENEM NADZORSTVU NAD CENAMI spre jet že do konca aprila, se bodo torej določeni popravki sedaj zamrznjenih cen lahko začeli že v maju. Spočetka (ob lanskoletni zamrznitvi) je bil sicer napovedani rok za ureditev tržnih vprašanj ^ede cen precej krajši — vsega tega obsežnega področja pa ZIS kajpak ni mogel urediti v tako kratkem času in si je zatorej s podaljševanjem zamrznitve pridobil nekaj dragocenega odloga. Seveda sedaj še ne moremo reči, če je zvezni vladi njen ekonomski manever v celoti uspel — drži pa eno, namreč da določene znake stabilizacije in tržne urejenosti v našem gospodarstvu vendarle začenjamo opažati. Upajmo, da se bodo ludi nadaljnja dogajanja odvijala v tem smislu, čeprav so pritiski gospodarstva (in nekateri tudi povsem upravičeni) zelo močni. Zahteve pp ureditvi in ustreznih spremembah celotnega našega GOSPODARSKEGA SISTEMA so sedaj otipljivejše kot kdajkoli doslej - in ureditev tržnega mehanizma cen je ob tem vsekakor sno ključnili vprašanj.
Zvezni izvršni svet je prejšnji teden (v četrtek) gornje napovedi o bližanju uresničevanja naše začrtane gospodarske politike
tudi potrdil - ko je odobril vrsto predlaganih novih gospodarskih predpisov, ki pomenijo del tako imenovane druge faze UKREPOV PROTI NELIKVIDNOSTI oziroma ukrepov za odstranjevanje njenili vzrokov. Gre za vrsto novili zakonov, ki utegnejo imeti v celotnem gospodarstvu zelo dalekosežne posledice (saj so nekateri med njimi izrazito radikalni v primeijavi s sedanjimi predpisi o poslovanju itd.), pa jih bo zategadelj tudi vse prej kot lahko uveljaviti, saj bodo nekateri za posameznike tudi hudo boleči.
Med temi zakoni je npr. novi zakon o rezervnih sredstvih podjetij, pa zakon o sanaciji delovnih organi^cij, zakon o obvezni zagotovitvi trajnih obratnih sredstev in še in še — skratka, cela vrsta zakonov, ki utegnejo korenito predrugačiti celotno poslovanje naše ekonomike. In tc je tudi njihov namen: zagotoviti našemu gospodarstvu stabilnejše POSLOVNE TEMELJE. Z uvajanjem novih (ostrejših) načel v naši ekonomiki bodo nedvomno še precejšnje težave - saj so npr. prav kmetijci glede t(^a že sporočih (prek poslovnega združenja ime-tijsko-industrijskih kombinatov Jugoslavije), da si kombinati spričo nizke akumulativnosti pač nikakor ne bodo mogli zagotoviti tolikšnih TRAJNIH OBRATNIH SREDSTEV, kot bo to predvideno v novem zakonu.
Ta ponedeljek je bil na obisku v Pulju predsednik Tito, ki je ob tej priložnosti na kratko spregovoril; omenil je težave, ki se v njih nahajamo -ne samo ekonomske ampak tudi politične težave -vendar te težave niso tolikšne, je poudaril, da jih ne bi mogli rešiti s skupnimi mmori. .J^Iekateri čakajo, da mene ne bo več,“ je dejal predsednik Tito, „da bo potem naša skupnost ze zelo trdna v svojih temeljih. To so SADOVI NASIH SKUPNIH NAPOROV, saj smo se vsi trudili, da bi bila naša skupnost vse trdnejša in lepša, da bi ostala za vzor - kot je bila med vojno in po vojni!“
Prejšnjo soboto je bil narejen tudi korak bliže k graditvi naše avtomobilske cestc od Maribora do meje z Italijo (cesto, ki jo sedaj na odseku Vrhni-ka-Postojna že pospešeno gradimo). Zvezni sekretar za finance Janko Smole je podpisal pogodbo o tistem delu posojila iz Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je namenjen za graditev cestnili odsekov POSTOJNA-RAZDRTO in HOCE-LEVEC. Hkrati so ob tem tudi podpisali pogodbo za posojili za izgradnjo turističnega središča BERNARDIN ob piranski obali.
tedenski zunanjepolitični pi’egle^
Zgodilo se je tisto, kar je bil Nixonov obisk v Moskvi, s še pred desetimi dnevi le malo- nier bi prizadejali izredno kdo pripravljen veijeti: ame- udarec sedanjemu ameri»® riško letalstvo je bombardiralo predsedniku, ki se vsekakor
pripravlja na jesenske voH*’
Hanoi in Haifong, glavno mesto in najvažnejše pristanišče Severnega Vietnama. AmeriSci bombnBci so bili zadnjič nad tema mestoma leta 1968. To je kajpak vneslo v vietnamsko vojno v tem trenutku povsem nove razsežnosti in dfleme. Richard Nixon se je odločil za tak korak kot odgovor na invazijo s severa, kot ameriški vojaški krogi označujejo zadnjo ofenzivo na-rodnoosvoL idihiih sil. Bombardiranje Hanoia in Haifonga je vsekakor ukrep, ki ima zelo malo zveze z neposredno taktično situacijo na fronti. To je bolj strateški in predvsem politični udarec — če je kakšno bombardiranje sploh lahko politično. Nixon želi s točo bomb na indokitajskem potoku, na Hanoi v najbolj možni otip- bil Nixonov predhodnik Ijivi obliki povedati, da bodo don Johnson, ki je prav Ždružene države Amerike, ki se sicer umikajo iz Vietnama, v vsakem primeru na silo odgovorile s silo. Teza, ki jo zagovarja VVashington, je, da je Severni Vietnam nenadoma začel doslej najT)olj skrbno priprav-
na katerih bo kandidiral jo, republikansko s Nixon se zanesljivo ni -za bombardiranje Hanoia ^ tako in brez treznega ^ misleka. Toda to je samo še ^ log več, da smo lahko Ijeni. Stvar je namreč v teio^ je že neki bivši ameriški P'T sednik spoznal vso pogubo dalje večjega vpletanja v vor
BOMBE NA HANOI
V4etnama moral dati slovi novni kandidaturi sednika. Njegovo slovo z J riške politične scene je ™ očitna
posledica neuspelega. ^ skovanja v Vietnamu. bilo to jasno vsem in
Ijeno ofenzivo z veliko množico je, da bo njegov nasledn^ sovjetskih tankov, raket in dru- vsekakor moral upošt^ gim modernim orožjem v tre- Nixon je bil dovolj nudcu, ko se ameriške sile po politik, da je spoznal resiu i vnaprej določenem načrtu umi- pokopala njegova P kajo iz dežele.'Ker so torej se- hodnika — toda njegove vemovietnamske enote vdrle v odločitve kakor da Južni Vietnam, mora narod se- t^^e trditve. Bombai^iraflf ^ vemo od demilitarizirane cone vernega Vietnama, ki je si ^ sprejeti nase tudi posledice. Te zvalo množico protesto ^ posledice pa so med drugim skoraj vseh koncih svetli . tudi stotine ton eksploziva, ki meni nevarno razširitev voj -i jim ga spuščajo na glave ameriška letala. Zelo strnjeno rečeno: ker so s severa napadli na
jug, jim jug z ameriško po- — ---------------------...	—	.^r
močjo vrača udarce. S tega me- kaj bo ukrenila Moskva sta je povsem nemogoče po- manj, kaj bo storil Pekii^S^^jj-bijati ali potrjevati trditve, da se zaveznika bombardiranega .j;# trenutno v Južnem Vietnamu nama. Moskva vsekakor res (ali pa ne) nahaja 50.000 marsikaj, predvsem pa, ^ (po ameriških trditvah) pri- že omenili, nekaj v zvezi padmkov rednih severno- rajsnjim obiskom ^ . vietnamskih čet, ki jim enote predsednika. Prav tako osvobodilne fronte pravzaprav kaj se bo zgodilo s pa*^yj;i le pomagajo. Možno je samo sklepati, da sovjetskih tankov in topov, ki jih med sedanjo ofenzivo zares množično uporabljajo, nikakor niso izdelali juž-novietnamski partizani in da je
Vietnamu — in nevarno za tistega, ki se je zanj oo' ^ , torej za Richarda Nixoi*^ tem trenutku še ni čisto
se
četvernimi pogajanji y a if namu, ki so jih America i
enote	^
armade za Južni
pustili zato, ker so, po trditvah,' vietnamske ofenzivo na
in pri tem postavil dva takojšnjo prekinitev diranj in omejitev v r akcij. VVashington še ^ voril na to ponudbo.
torej do neke vrste „vmeša- Hanoi je pozval Amenc -j
vanja“ s severa res prišlo — toda pridejo na nadaljevanje" to vsekakor odpira tudi razpravo o vzrokih za to, pri čemer je prisotnost Američanov eden izmed poglavitnih. Toda ne glede na to, kdo se res bojuje v Južnem Vietnamu na strani osvobodilnih enot, je mogoče ugotoviti, da se Nixon vpleta v neko igro, ki lahko postane zanj ne samo nevarna, marveč tudi usodna. Na dlani je namreč, da Sovjeti nikakor ne morajo mirno gledati tako množične letalske napade na sevemo-vietnamsko prestolnico in da utegnejo storiti to ali ono, da m te napade odgovorijo. Kaj in k:iko — je sev^a prepuščeno njim. Ena'izmed množice mcfS-nih inačic je tudi, da odpovedo
vlf
telegrami
WASHINGTON -da je potrdUa, da
kon
• i<*’
licJ'V'
Nixon 31. maja m obiskal Poljsko po obisku v SZ.
BILBAO -Bilbau aretirala	- yji
dicine, obtoženih, da ^ nezakonito organizacijo. .
NAKARA - Turjto K ^ Nihat Er im je včeraj L	;
sednik republike Sunai J
Španska	J
la 55 Študentovih
imenoval ha njegovo nicsto
nepa ministra
v konstrukcijskem oddelku semiške tovarne kon-denzatoijev, Podje^'e je v napredek in modemiza-djo vlagalo vsako leto poprečno 3,5 milijona di-naijev in uspešno raslo. Devalvacija j^ Iskro tako prizadela, da vlaganj letos ne bo. Pomeni to nazadovanje? (Foto: R. Bačer)
Vsako leto imajo v Šentjerneju pet sejmov; spomladanski je vš^ega 12. aprila. Tokrat kupci in prodajalci niso imeli sreče, saj je ves dan deževalo, zato je bil promet pri stojnicah bolj slab. Največ kupcev je bilo pri stojnicah s suho robo, ki so bile dobro založene. (Foto: S. Dokl)
SE VNICA-RE KONSTRUKCIJA	STILLESA:
Poleg nove proizvodne dvorane in preureditvenih del za tapetniško delavnico nastaja še hangar za skladišče in prirezovahiico lesa. Poleg lastnega denaija so morali -najeti posojila z izredno kratkimi odplačilnimi roki. (Foto: Železnik)
Takole so delavci iz tovarne papiija v Krškem prejšnji torek reševali bale papirja iz nekaj metrov globokega jarka pod cesto Krško—Brežice v Spodnji Libni. Na tovornjaku, ki se je večer prej prevrnil, je bilo 23 ton časopisnega papiija. (Foto: Jožica Teppey)
Kako drago?
Čeprav ni bilo dosti novega, so si obiskovalci na sejmu avtomobilov v Beogradu^ z zanimanjem ogledovali bleščeče avtomobile in ugibali, kakšne bodo njihove cene.
Gl^de cen njihova radovednost ni bila potolažena, ker so te ostale v hladilniku. Nihče ne ve povedati, kako dragi bodo avtomobili takrat, ko bodo cene odmrznjene. Vsekakor bodo za poprečen jugoslovanski žep zvečine predragi
Obiskovalec je celo komentiral: „Tako dragi, da bi se jih niti najhujša oblika črnih koz ne prijela!“
„V pehanju za tem, da bi mladino čimveč naučili, učiteljem zmanjka časa za vzgojo in tako' nam uhajajo iz rok celi
Sejmišča
BREŽICE - Na sobotni sejem so pripeljali 617 mlajših in 32 starejših prašičev. Prodali so 609 živali. Za starejše so zahtevali po 9 dinaijev za kg žive teže, za mlajše pa po 18 dinarjev.
NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo na prodaj 154 mlajših in 37 starejših prašičev. Prodali so jih 319, kupci pa so morali za mlajše odšteti 250 do 332 dinarjev, za starejše pa 330 do 440 dinarjev. Zaradi slabega vremena je bil promet srednje živahen, cene pa so bile višje kot na prejšnjem sejmu.
VESELA GORA - V četrtek, 27. aprila, bo na Veseli gori pri Šentrupertu živinski sejem za konje in govedi ter kramarski sejem. Prodajali bodo tudi semena ter kovaške in lesene izdelke. Za postrežbo bodo skrbeli v gostilni Turističnega društva.
Premalo časa za v/gojo?
rodovi,“ smo slišali minuli teden na posvetovanju v Krškem, ki ga je sklical medobčinski svet ZK Posavje.
Zakaj je tako? Zato, ker so zahteve po izobraževanju na vseh šolah daleč pred vzgojnimi zahtevami, merila uspešnosti pa spodbujajo tak način učiteljevega dela še naprej. Mnogi ocenjujejo šolo z odstotki učnega uspeha. Učitelji se trudijo, da bi jih izboljšali. V tem ni nič narobe, toda na račun časovne stiske izpustijo nekaj vzgoje. Otroci višjih razredov so v šoli po šest ali sedem ur, komaj še sprejmejo dodatno pomoč. Delovni teden je skrčen na pet
Kmetijski nasveti
Krvava griža piščancev
Kmalu bo začivkalo okoli kmečkih dvorišč in kmalu bo to čivkanje prineslo tudi razočaranje. Namesto da bi se mladež lepo razvijala, bodo nekateri piščanci začeli hirati, počepati po kotih, dremati, vse manj jesti, postajali bodo vse bolj kilavi in nazadnje bodo poginili. Rejci se bodo spet srečevali z boleznijo, krvavo grižo imenovano, ki na kmečkih dvoriščih sicer še ne naredi toliko škode kot v velikih obratih s tisoč piščanci.
Krvava griža, ki se strokovno imenuje kokcidioza, je nevarna bolezen piščancev, ki jo prenašajo tudi odrasle živali. Ob vlažnih, vročih poletjih je njena „žetev“ međ piščanci večja kot običajno, ker take razmere spodbujajo razvoj zajedalca. Zato je v tem času treba biti še posebej pazljiv in posredovati takoj, ko se pojavijo prva obolenja živali.
Pri m^okateri bolezni velja tako dobesedno kot pri tej, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Preprečevati pa pomeni predvsem skripti za red in čistočo v kumicah, za redno nastiljanje, razkuževanje, zračenje in za primemo toploto. Krmilniki in napajalniki ne smejo biti onesnaženi z iztrebki, saj so v njih povzročitelji griže, če gre za iztiebke bolnih živali. Ljudje, ki delajo pri bolnih piščancih, se morajo preoblačiti, razkuževati in redno umivati, sicer sami razšiijajo bolezen.
Za varstvo pred boleznijo, ki lahko uniči perutninarstvo ali občutno zmanjša njegovo donosnost, skrbijo po svoje že tudi tovarne močnih krmil. Te vmešajo med krmila tako imenovane kokcidiostatike, snovi, ki v živdih utijujejo odpornost proti bdezni. Ta sredstva morajo biti med krmili zelo dobro premešana.
Ce se je bolezen že pojavila, jo zdravimo s sulfonamidi, kijih dajemo nekaj dni v hrano ali vodo. Priporočajo sulfadimidin in amprolicum. Važno je vedeti, da je ob zdravljenju najbolje da-jati piščancem nekaj časa samo vodo z zdravilom. Inž. M. L.,
dni, zato je urnik bolj natrpan s količino, otroci pa sp prikrajšani za vzgojo.
Ko smo že v obdobju akcijskih programov, bi morali po mnenju komunistov prosvetnih delavcev sestaviti tak program tudi za področje vzgoje in izobraževanja in pravilno ovrednotiti njun odnos v šolskem delu.
In še na nekaj opozarjajo šolniki, ria zapostavljanje velikega dela mladine z nerazvitih območij. Kar poglejmo, kje imajo denar za financiranje B-programa in kje ostanejo praznih rok. Vse to so torej naloge, katerih ne bi smeli spustiti iz rok v obodbju, kije pred nami.
J. TEPPEV
Čakamo na podražitev!
IMV
Beograjslti avtomobilski sejem je za Jugoslovane nekakšno tradicionalno preverjanje novosti, ki si jih lahko v naslednjem letu obetamo. Medtem ko so se lani izkazali tako v IMV kot v Zastavi - z dvema nacionalnima voziloma, je letos novosti malo.
Industrija motornih vozil je napovedala, da se bo odločneje vrgla, v borbo na konvertibilnem zahodnem tržiš^lu, kjer se bo dcušala kot izdelovalec prikolic postaviti celo na prvo biesto. To naj bi pomagala tudi belgijsl^a tovarna za montažo, od katere si veliko obetajo.
Toda; prikolice potujejo na zahod in Jugodovani jih kupujejo v izredno n^ajhhih količinah. Kaj pa za domačega kupca? Sejem ni rešil uganke, ker ostajajo cene še naprej zamrznjene. Zato so Novomeščani potrdili samo to, da bodo poslali avtomobile tistim, ki so jih z devizami plačali lani, zd^u pa vplačil ne prejemajo.
In obeti? Na veliki beli tabli je z modrimi črkami pisalo: austin, mor-ris, mg. triumph, rover, jaguar, ley-land in IMV special. Ugibati velja, kaj bodo delali in kaj bo m^oče kupiti v konsignaciji. Takih, ki bi si lahko privoščili 4,2-litrskega jaguarja, vrednega okroglo 40 starih milijonov, bo najbrž malo. Razstavljen je pa bil!
Kot bi rekel Jurij Levičnik: „Počakati bo treba na sistemske rešitve." Po domače: na podražitve. Potem bo glede avtomobilov zadeva mnogo bolj jasna.
Bogomir Štefanič
biotiki v hrani - zlasti pogostni so v mleku in maslu - povzročajo lahko velike težave.
Ljudem, ki uživajo hrano, v kateri so antibiotiki, to zdravilo ne pomaga več, ker so se bacili v človeškem telesu navadili na antibiotike. Tako zapravljamo uporabnost tega sicer zelo dobrega zdravila.
Antibiotike uporabljajo zasebni in družbeni živinorejci za zdravljenje vnetja vimena krav. Pet dni po zadnji dozi Onjekciji) antibiotika mleko pravljene krave ne sme v prodajo. Žal pa ga nekateri iz neznanja, malomarnosti ali zaradi koristi le prodajajo.
Zaradi zaščite ljudskega zdravja je nujno potrebno okrepiti nadzor nad odkupljenim družbenim in zasebnim mlekom. Tiste, ki prodajajo tako mleko, pa je treba ostro kaznovati, saj ogrožajo zdravje občanov.
Posebno škodljivo delujejo na človeka tudi herbicidi in druge kemikalije, ki se vežejo na meso in maščobo in se izločajo tudi z mlekom.
Nekatere države so že prepovedale nekatere, najbolj nevarne herbicide, pri nas pa še ne, čeprav so raziskave pokazale, da je meso in mleko ponekod tako polno ktmikalij, daje že zelo nevarno zdravju.
Naša inšpekcija lovi in odkriva, kje je v živilih preveč kemikalij, namesto da bi z zakonom oziroma predpisi prepovedala uporabo najbolj nevarnih preparatov. Dogaja pa se celo, da zvezna inšpekcija dovoli prodajo uvoženega masla, ki vsebuje več kemikalij, kot bi jih po naših predpisih lahko.
Na področju varstva ljudskega, zdravja torej včasih Ic imamo pred-' pise, žal pa jih ne upoštevamo vedno.”
J. P.
Nevarno
Bogomir Štefanič, občinski veterinarski inšpektor Kočevje: „Anti-
Pripravnik
Pripravniki
Zakonska ureditev statusa pripravnika, kije bila sprejeta pred leti, je imela več namenov. Gotovo je bil eden glavnih namenov tega, da je vprašanje pripravništva načel zakon, večji red v tej pomembni obliki delovnega uvajanja bodočih strokovnjakov. Želeli smo gospodarstvo
in družbene dejavnosti spodbuditi k dolgoročnejS skrbi za nove strokovnjake ter jih hkrati spodbuditi, da bi mlade strokovnjake v delovnih organizacijah pravilno sprejemali in že od vsega začetka racionalno uporabljali. Zakon določa, kaj vse mora delovna organizacija urediti, da bo pridobila tiste ugodnosti, ki jili nudi 'namestitev pripravnika. Olajšave pri dajatvah za pripravnike so namreč neke vrste materialna spodbuda.
Resnici na ljubo moramo priznati, da o novih, mladih strokovnjakih do zakona o pripravnikih, razen v večjih delovnih organizacijah, nismo kaj prida razmišljali. V večini primerov smo jih pustili, da so se učili sami plavati v globoki vodi.
Kot nas je zakonska ureditev pripravništva gotovo spodbudila h globljemu razmišljanju o pripravnikih, ki povsod kaže dobre sadove, tako smo hkrati povsod uporabili določilo, ki zagotavlja pripravnikom nižji osebni dohodcK. V večini primerov so mladi strokovnjaki pri nas prizadeti zdaj tako, da je njihov začetni dohodek nižji kot je bil prej, ko so se o nastopu službe in o pogojih, lahko bi rekli, „svobodno" pogajali. To določilo je povsod dosledno upoštevano, precej manj doslednosti pa je pri uresničevanju drugih določil zakona, ki se tičejo uvajanja pripravnikov, skrajšanega pripravniškega staža in drugega. Olajšav pri dajatvah za pripravnike pa se kljub temu ne odrekamo.
M. J.
Lepe so možnosti
Fazanerija
O	raznih možnostih, da bi Bela krajina dobila fazanerijo, je bil že pred leti govor, toda zamisli so padle v vodo. Zdaj gre za nov načrt, po katerem bi na Tropinku pri Gradcu uredili vzrejališče za fazane, s čimer bi se belokranjski lovci vključili v turistično gospodarstvo. Tako dejavnost zdaj najbolj pogrešajo.
Gozdno gospodarstvo je zemljišče že dodelilo, zdaj lovske družine zbirajo denar, ker računajo na 100.000 din investicij. Lovska zveza Bele krajine bo primaknila 30.000 din iz svojih sredstev, dobrih 30.000 din nameravajo zbrati lovske družine iz obeh občin, za 35.000 din pa bo lovska družina Gradac prosila posojila pri banki.
Ce bo iz teh prizadevanj več sadov kot iz prejšnjih, potem bo gra-daška fazanerija že v letošnjem letu zaživela. Za Gradac sam bi to pomenilo prekinitev sedanjega mrtvila in začetek turizma. Z drupmi besedami: Gradac bi v tem primeru čez nekaj let zrasel, verjetno bi se pa tudi za preureditev gradu v turistične namene laže našla možnost.
redno
stipistštM..*
V	Beogradu so v soboto odprli enajsti salon avtomobilov, osmo povojno prireditev te vrste pri nas. Zaradi hitre rasti avtomobilizma je za sejem vedno veliko zanimanja Zanimivo je namreč, da je bilo 1965 v Jugoslaviji 280.477 motornih vozil, letos pa jih je že 1,056.137.
Avtomobili
Medtem ko je bilo pred sedmimi leti na vsakih 70 prebivalcev eno vozilo, se zdaj vozi že vsak 19 prebivalec Jugoslavije. Potniških avtomobilov imamo že blizu
900.000.
Jugoslovanska avtomobilska industrija je bržkone tako navdušena nad 'silnim zanimanjem Jugoslovanov za nakup avtomobila, da načrtuje rhnožico novih tovarn, ki naj bi sestavljale najrazličnejše tipe vozil
Hkrati pa menda ni nikogar, ki bi najprej dobro preučil trg in pregledal, kakšne so možnosti za prodajo teh izdelkov. Kmalu bodo morali miniti časi, ko bo Crvena zastava s svojimi partnerji zaščitena pred vsemi konkurenčnimi firmami, in kmalu bomo tudi pri nas morali sprejefti vsaj nekaj konkurenčne bitke. Takrat pa naši proizvajalci gotovo ne bodo imeli dovolj sape, ker so njihovi avtomobili odločno predragi", dobavni roki pa samo za občane z najboljšimi živci.
Kdor ne verjame tem ugotovitvam, naj si ogleda sejem v Beogradu: 321 podjetij, med katerimi je 178 jugoslovanskih, razstavlja v vseh dvoranah sejma. Avtomobili so na ogled vsepovsod, a med njimi so le redki dosegljivi poprečnemu žepu. Še vedno os taja ^dejstvo, da je potrebnih za nakup fička 15 poprečnih jugoslovanskih plač. O vsem drugem je mogoče samo sanjati - tudi zato, ker je večina avtomobilov postavljena samo na ogled, kupiti pa jih ni mogoče.
Kdor se sprehodi po dvoranah, odhaja z glavobolom, ko se spomni na naše dobavne roke, na obvezna vplačila v devizah (kaj ni naša valuta dinar?) in na nove podražitve, ki se obetajo. Avto je zares pri nas zelo cenjen -luksus!.
UJV IN SDK: USPEŠNEJŠI PRI ODKRIVANJU
CELJE:
IGOR LOTRIČ, vralec dolžnosti načelnika uprave javne varnosti v Celju:
L
UJV Celje zajema 11 občin, med njimi tudi sevniško, krško in brežiško. Prejšnja leta smo na vsem območju uprave obravnavali 4000 do 4300 kaznivih dejanj. Tu mislim na delo delavcev uprave in delavcev postaje milice, niso pa všteta kazniva dejanja, storjena v prometu. Lani je bilo kaznivih dejanj že 4700, v posavskih občinali 838. V primerjavi z jugoslovanskim povprečjem je uspešnost odkrivanja kaznivih dejanj zelo dobra. Gospodarskih kaznivili dejanj odkrijemo na območju celjske uprave 350 do 400 na leto, na območju treh posavskih občinah pa 90 do 120. Večino kaznivih dejanj odkrijejo naši delavci, le manjše število prijavijo podjetja. Delovne organizacije namreč prijavljajo le navadne oblike tatvin in vlomov, manj pa gospodarske delikte ali bolj zapletene primere.
2.
Vodstva podjetij pomagajo pri odkrivanju gospodarskega kriminala navadno tako, da nam dajo na razpolago dokumentacijo in morebitno pomoč. Velikokrat pa moramo pritegniti k sodelovanju inšpekcijske službe in strokovnjake, da lahko raziščemo zamotane primere. Taka kazniva dejanja navadno niso vezana na eno listino, ampak na številne papirje, potrebno pa je tudi precej časa, da te primere raziščemo. Pri primanjkljajih v trgovinah često sumimo, da gre za nevestno poslovanje ali osebno okoriščanje.
3.
Zadnje mesece se še posebej trudimo pri odkrivanju gospodarskega kriminala. Naleteli smo na različne gospodarske prestopke in prekrške, ki smo jih v nadaljnji postopek prepuščali ustreznim inšpekcijskim službam. Začeli smo postopek proti nekaterim občanom, ki so močno bogateli, sumimo pa, da so prišh do premoženja z utajo družbenih obveznosti. Preverjanja so bila uspešna, saj smo ugotovili, da so nekateri utajili po 100.000 in celo po 300.000 dinarjev. Nekaj zadev smo že končali in jih odstopili tožilstvu, nekaj jih je še v postopku pri davčnih organih, ki bodo morali odmeriti stopnjo družbenih ćbveznosti in ugotoviti višino utajenih obveznosti, potem pa bo sprožen kazenski postopek. Ob trenutnem pomanjkanju poljedeljskih strojev na našem trgu se je hudo razvila nedovoljena trgovina. Prekupčevalci izkoriščajo trenutno pomanjkanje in prodajajo tudi stare stroje in s tem mastno zaslužijo. Obravnavali smo tudi več carinskih prekrškov: nekateri občani so bili žrtve prekupčevalcev s tovornimi in osebnimi avtomobili. Sumimo, da so bili nekateri avtomobili ukradeni v-tujini, nekateri pa so bili uvoženi brez plačila carinskih dajatev, dokumentacija in številke na motornih vozilih pa so ponarejene.
Mimo odkrivanja kaznivih dejanj pa moramo odkrivati še vrsto dogodkov, pri katerih ne vemo, čc so podani elementi kaznivih dejanj. To ugotovimo šele v postopku. Mislim na požare, delovne nezgode, samomore in podobno. Od skupno 500 takih dogodkov na celem območju odpade na Posavje ena četrtina.
UUBUANA:
JANEZ VINKLER, načelnik UJV Ljubljana:
1.
Po tretji seji konference ZKS naše politike do gospodarskega kriminala in s tem v zvezi do zadev, ki vodijo do neupravičenih socialnih razlik, ni bilo treba spreminjati. Vendar prav ta seja mobilizira tudi druge činitelje, ki so doslej stali ob strani.
Naša služba obdela in nato odstopi pristojnim oiganom okoli 500 do 600 ovadb na leto. Tak obseg dela nam omogoča sedanje število zaposlenih na naši upravi. Ce bi imeli več zaposlenih, bi opravili gotovo še več dela. Prejemamo namreč neprimerno več prijav, kot jih lahko obdelamo. Vendar nismo mi edini, ki smo dolžni te zadeve reševati.
V	zadnjem obdobju dobimo precej anonimnih informacij, ki zaslužijo našo pozornost in pozornost drugih. Anonimne prijave in prijave delovnih organizacij pa ne presegajo skupno 20 odstotkov vseh prijav.
2. -
Ce sem dejal, da opažamo v zadnjem obdobju večjo pripravljenost dižavljanov, da sodelujejo pri odkrivanju kriminala - četudi so prijave najpogosteje anonimne — pa te pripravljenosti ne čutimo dovolj v delovnih organizacijah. Kontrole v podjetjih so žal v podrejenem položaju z ozirom na vodstvo podjetja. Tako te kontrole odkrivajo predvsem m.ale „ribe“, večjih pa običajno ne.
Delovne organizacije pogosto rešujejo tudi večje nepravilnosti kar same, s sporazumno odpovedjo. Boje se namreč, da nepravilnosti ne bi prišle v javnost in da bi bil tako prizadet ugled podjetja. Tak „postopek" pa ima to slabo stran, da se kriminalci selijo iz podjetja v podjetje.
Dogaja se tudi, da delovne organizacije sprejemajo na odgovorna delovna mesta, celo direktorska, ljudi, ki so kaznovani s prepovedjo opravljanja odgovornih funkcij. Delovne organizacije se pri sprejemanju ljudi na odgovorna mesta premalo poslužujejo evidence UJV. V sodobnem poslovnem svetu pa je tako informiranje o ljudeh že' običaj.
Samozaščite je premalo: naša podjetja slabo hranijo dokumentacijo, slabo varujejo poslovno tajnost, običajno ne kontrolirajo, če je poslovni partner likviden, ni prave zaščite proti grabežu, premalo previdnosti je pri poslovanju z ,,GG“ (grupa gradjana) podjetij itd.
V svoji 6-letni mandatni dobi nisem naletel, da bi posameznik ali ustanova direktno poizkušala ovirati delo naših ljudi. To pa ne pomeni, da se ne srečujemo z raznimi ovirami
Primeri, da so bili nekateri bolj odgovorni ljudje iz gospodarstva v zadnjih letih predmet našega zanimanja, ne pomnijo kampanjske akcije zoper določeno vrsto ljudi, ampak le akcijo zoper tiste, ki si hočejo na nezakonit način pridobiti korist.
3.
Naša UJV pokriva 17 občin. Napori naše službe so usmerjeni na odkrivanje težjih primerov, teh pa je največ v Ljubljani, kije gospodarsko središče.
V kočevski in ribniški občini smo v prvih treh mesecih letos obravnavali iz gospodarskega območja le dve kaznivi dejanji, v istem obdobju lani pa pet. Težjih kaznivih dejanj v teh občinah ni bilo. Trenutno pa obdelujemo v obeh občinah nekaj zanimivih- problemov, o katerih bomo laliko podrobneje spregovorili kasneje, ko bodo „dozoreli.**
KOČEVJE;
V nadaljevanju naših reportaž o današnjem političnem trenutku smo po odgovorih sekretarjev komitejev občinskih konferenc ZK in po odgovorih načelnikov dolenjskih davčnih uprav tokrat anketirali načelnike uprav javne varnosti in direktorje službe družbenega knjigovodstva.
Prosili smo jih za odgovore na tri vprašanja:
1. štiri mesece je že minilo od pomembne tretje seje republiške konference Zveze komunistov, na kateri so spregovorili o socialnem razslojevanju. Zanima nas, kako ste se vključili v delo, ki naj bi pomagalo k večji socialni enakosti v naši družbi. Povejte nam, prosimo, s kakšnimi problemi se srečujete pri odkrivanju gospodarskega kriminala. Radi bi zvedeli, kakšen uspeh imate pri delu in kakšne so vaše možnosti za odkrivanje.
2. Zanima nas, kakšna je pripravljenost do sodelovanja pri odkrivanju gospodarskega kriminala v delovnih organizacijah.
3. S katero vrsto stvari se najpogosteje srečujete, kolil^o primerov in kakšne vrste ste v zadnjem letu odkrili? Te podatke primerjajte s položajem in številkami iz prejšnjih let!
NOVO MESTO:
LOJZE TURK, načelnik uprave javne varnosti Novo mesto:
1.
Tretja konferenca ZKS je naši službi široko odprla vrata za odkri-^ vanje vseh tistih kaznivih dejanj„ki omogočajo posameznikom neupravičeno bogatenje, v naši družbi pa delajo velike sotialne razlike. Vseskozi si prizadevamo za učinkovitost pri odkrivanju nepravilnosti. Letos smo obravnavali-56 kaznivih dejanj s tega področja, lani v istem obdobju pa le 19. Poneverb je bilo 8; kaznivili dejanj zaradi ponareditev uradnih listin je bilo 5, 7 zaradi gozdnih tatvin, 7 zaradi zlorabe uradnega položaja in koristoljubja, 8 zaradi ponareditev listin, 9 zaradi golufij, po 2 zaradi nakupa tuje valute in overovitve lažne vsebine, po eno kaznivo dejanje pa zaradi grabeža, zatajitve, davčne utaje, nezakonitega lova, nevestnega gospodarskega položaja, zlorabe pooblastil v gospodarstvu, zavzetja zemlje in nedovoljene trgovine. Zadnji mesec smo svoje napore razširiU tudi na odkrivanje prestopkov v zunanjetrgovinskih poslih (devizni, carinski prekrški). Ugotavljamo, da si nekatera podjetja v tujini ustvarjajo čme fonde, o čemer so seznanjeni le posamezniki v podjetju, to pa omogoča tudi osebno okoriščanje. Odkrivanje teh vrst kaznivih dejanj zahteva od naših delavcev veliko naporov, specializirano znanje in čas.
Zaščiti družbenega premoženja mora naša družba posvetiti vso skrb. Z učinkovito družbeno samozaščito bi lahko vse nepravilnosti odpravljali hitreje, velikokrat bi jih lahko tudi preprečili.
2.
Družbeno in politično ozračje ^ vsekakor zelo ugodno za odkrivanje vseh nepravilnosti. Mnogi so pripravljeni sodelovati pri odpravljanju teh nepravilnosti, mnogo pa je takih, ki svojo osebnost, ugled in sposobnost enačijo s tako poslovnostjo, ki je v škodo “naši družbi. Dobra poslovna ■ morala pomeni spoštovanje predpisov, dosledno izpolnjevanje obveznosti in medseiKjjno poštenost. Ko bomo spremenili o^os do teh osnov gospodarskega življenja, bo tudi odkrivanje prestopkov lažje in hitrejše, preprečevanje pa učinkovitejše.	_
«)•
O	kaznivih dejanjih v gospodarskem kriminalu sem že povedal. Imamo pa še vrsto kaznivih dejanj s področja premoženjskih prekrškov, kaznivih dejanj zoper življenje in telo, prekrškov zoper javni red in mir, kršitev prometnih predpisov -torej vseh tistih dejanj, ki kakorkoli motijo ali ogrožajo občane, njihovo osebno varnost in varnost njihovega premoženja. O takih pojavih pa vaš Ust sproti piše.
IGOR LOTRIČ
JINEZ VINKLER
LOJZE TURK
KRŠKO:
IVAN GLOGOVŠEK, direktor SDK v Krškem:
1.
Lani smo vse svoje moči v treh posavskih občinali zastavih, da smo dosledno pregledovali izpolnjevanje predpisov. Še posebno skrbno smo pregledovali tiste primere, kjer so poslovali z izgubo, na meji rentabilnosti ali pa zaradi morebitnili drugih vzrokov. Lahko trdim, da smo delo uspešno opravili, kar nam je omogočila tudi ustrezna zasedba delovnih mest v kontroli.
2.
Učinkovitemu delu naše SDK je pomagala prizadevnost in delovna disciplina zaposlenih delavcev v kontroli. S pripravljenostjo do sodelovanja s SDK pri odkrivanju nepravilnosti v delovnih organizacijah pa se žal. ne morem pohvaliti. V delovnih oiganizacijah doslej namreč ni bilo čutiti potrebne pripravljenosti do sodelovanja, kadar smo odkrivali napake. Nismo razkrivah, če je temu vzrok nezaupanje ali kaj drugega.
3.
v kontrolnih postopkih najpogosteje ugotovimo nezakonitosti v gospodarskih prestopkih, manjkrat prekrške in kazniva dejanja. Za ilustracijo o ugotovitvah nezakonitosti v lanskem letu naj navedem naslednje podatke: v krški občini smo zaradi gospodarskih prestopkov vložili
11	prijav, zaradi gospodarskih prekrškov 3 in zaradi gospodarskih Kaznivih dejanj 4. V brežiški občini smo vložili 9 prijav zaradi prestopkov, 2 pa zaradi prekrškov. V sev-nišld občini pa je bilo 7 prijav zaradi prestopkov in 1 zaradi prekrška.
Od vloženih prijav oiganom za pregon smo največkrat ukrepali zaradi nezakonitosti pri kršitvah predpisov prometnega davka, blagajniškega poslovanja, investicijske potrošnje, prodaje družbenih stanovanj in nenamenske uporabe sredstev. Osebnih zlorab in okoriščanja posameznikov z družbenimi sredstvi SDK doslej v delovnih organizacijah ni odkrila.
Spraševali so: MILOŠ JAKOPEC, JOŽE PRIMC, JOŽE SPLICHAL IN JOŽICA TEPPEY. Vprašanja je pripravil in stran uredil: JOŽE SPLICHAL.
FRANCE PER, direktor podružnice službe družbenega knjigovodstva v Kočevju:
1.
Naloga službe družbenega knjigovodstva je, da pri opravljanju svojih osnovnih nalog - sem sodi tudi inšpekcija pri uporabnikih - skrbi za enotno in dosledno izvrševanje predpisov, ki urejajo materialno oziroma finančno poslovanje. Ta naloga je bila glavna pred sejo ZKS o socialnem razslojevanju in po njej.
Naša podružnica je lani izdala 12 odločb v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Okrožnemu javnemu tožilstvu smo prijavili 11 gospodarskih prestopkov, sodniku za prekrške pa 3 prekrške.
Kaznivi dejanji sta se nanašali na sklenitev škodljive pogodbe in na nedovoljeno trgovino. Prijavo škodljive pogodbe je tožilstvo zavrnilo; kako daleč pa je primer ,,nedovoljena trgovina", ne vemo, ker nismo dobili o tem nobenega obvestila.
Prestopki se nanašajo predvsem na nepravilnosti, ugotovljene pri pregledu zaključnih računov za leto 1970. Take nepravilnosti so: nepravilen obračun obresti na poslovni sklad, nepravilen obračun prometnega davka, nepravilna delitev dohodka, napačen obračun amortizacije, nepravočasno aktiviranje osnovnih sredstev itd.
Za območje občin Kočevje in Ribnice imamo le dva inšpektorja. Glede obsega dela, zlasti zaradi vedno novih nalog, bi bil podružnico nujno potreben še en inšpektor. Že dolgo se trudimo, da bi ga dobili, a so bila doslej vsa naša prizadevanja zaman.
2.
v delovnih organizacijah ne naletimo pri svojem delu na poseben odpor. Nekatere delovne organizacije si celo žele obiskov inšpektorjev. Njihove napotke sprejemajo z razumevanjem. Četudi gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali gospodarskih prestopkov, pri vsem dosedanjem delu nismo naleteli na odpor, celo nasprotno: pripravljeni so bili z nami tesno sodelovati.
Čutimo celo, da želijo, naj jim pom«]gamo postaviti stvari, ki so jih zagrešili najpogosteje iz neznanja, na pravo mesto. Oteževali nam niso dela nikjer.
Tudi občani nam po svojih močeh pomagajo s prijavami, nekateri celo anonimno. Prav zdaj preiskujemo primer, za katerega smo dobili namig z anonimnim telefonskim klicem. Se pravi, da imamo posluh tudi na anonimne prijave, če nam čas in delo omogočata, da jih gremo preverjat.
3.
Do konca marca letos, sc pravi v prvem četrtletju, smo predali okrožnemu javnemu tožilstvu eno prijavo za kaznivo dejanje, 7 prijav za gospodarske prestopke, sodniku za prekrške pa še 4 prijave prekrškov.
Ce te številke primerjamo s podatki, ki sem jih navedel v odgovoru na prvo vprašanje, se vidi, da število kaznivih dejanj narašča.
Glavni vzrok za gospodarske prestopke je splošna nelikvidnost. Gospodarski kriminal je pri nas redkost. Imamo le en tak primer, ki ga še raziskujemo, zanj pa smo izvedeli na podlagi anonimne telefonske prijave.
Ob zaključku lahko povem še, da so bili vsi krivci za gospodarske prestopke, ki smo jih prijavili tožilstvu lani, kaznovani. Samo v enem primeru je bila kazen pogojna. Kako pa bo sodišče razsodilo o letošnjih prijavah, še ne vemo.
NOVO MESTO:
JOŽE PADOVAN, direktor SDK Novo mesto:
1.
Ce hočemo biti odkriti, nismo glede vprašanj, ki jih omenjate, delali po 3. konferenci ZKS nič bolj kot prej, ker smo že prej delali z vsemi silami. SDK je pač služba, ki ji je takšno delo naloga, uspehi, ki smo jih pri tem dosegli, pa zato niso majhni, čeprav moram v isti sapi dodati, da smo glede dejanj, ki jih omenjate, lahko odkrili le tisto, kar je v okviru naših strokovnih in kadrovskih zmogljivosti.
Glede kadrovske zasedbe; delo, ki ga opravljamo ni prikupno, in ker je v naši službi treba prijavljati kazniva dejanja in druge prestopke, tudi ni prijetno. Toliko manj, ker prizadeti naše službene dolžnosti nemalokrat ne pojmujejo pravilno-in prihaja po nepotrebnem do osebnih zamer.
Tudi zato težko dobimo kadre. Predpisi so premalo učinkoviti in premalo natančni, organi, ki naj jih uresničujejo, pa imajo premalo pravic in pristojnosti. Kljub naštetim težavam pa bi si upal reči, da je bila naša SDK doslej uspešna.
2.
Ugotavljanje kriminala, po katerem med drugim povprašujete, je bolj področje UJV, kadar pa mi pri svojem delu naletimo nanj, v prizadetih delovnih oiganizacijah ne po- M grešamo sodelovanja. Drugače je, kadar gre za odkrivanje prekrškov.
Ti so žal nemalokrat v interesu ekonomske politike, ki jo prizadeta delovna organizacija vodi, zato pri odkrivanju prekrškov takšnega sodelovanja ni. Prizadeti se na vse načine trudijo opravičiti ugotovljeno stanje in nam seveda ne pomagajo.
3.
Najbolj pogostni so prekrški (tudi napake!) pri obračunu prispevkov in davkov in s področja zakonov o investicijah, drugo pa so bolj posamični primeri.
V obdobju zadnjih treh let smo ugotovili naslednja dejanja, ki so bila v nasprotju s predpisi: 1969. leta 35, od tega 8 kaznivih dejanj,
23 gosp. prestopkov in 4 gosp. prekrške; 1970. leta: 31, od tega 4 kazniva dejanja, 24 gosp. prestopkov in
3	gosp. prekrške; 1971. leta: 55, od tega 3 kazniva dejanja, 46 gosp. prestopkov in 6 gosp. prekrškov.
V zadnjih treh letih smo torej odkrili skupaj 15 kaznivih dejanj. V tej skupini je bilo največ primerov (8) zlorabe uradnega položaja. Gospodarskih prestopkov smo odkrili skupno 93. V tej skupini je bilo največ prestopkov (33) zaradi opustitve obračuna davka. Preostanejo nam še gospodarski prekrški: teh smo v zadnjih treh letih odkrili 13, v tej skupini pa posebej ne izstopa nobena vrsta prekrškov.
Za vsa pravkar našteta protizakonita dejanja smo vlomili po službeni dolžnosti ovadbe organom za pregon. Leta 1970 je bil v 20 primerih na našo ovadbo nato vložen obtožni predlog, v 2 primerih je bila pozneje ^ izrečena oprostilna sodba, v 10 primerih so bile obsojene pravne osebe, v 13 primerih pa odgovorne osebe. Pravnim osebam je bilo izrečenih skupno za 67.480 din, odgovornim osebam pa skupno za 2920 din denarnih kazni. V letu 1971 je bil na našo ovadbo vložen v 14 primerih obtožni predlog, izrečena je bila 1 oprostilna sodba, obsojenih je bilo
12	pravnih oseb in 17 odgovornih oseb. Pravnim osebam je bilo izrečeno skupno za 46.500 din, odgovornim osebam pa za 2050 din.
S pregledqm za letos žal ne morem postreči, ker smo nekaj prijav že oddali, nekaj pa jih je še v pripravi.
IVIN GLOGOVŠEK
PRINCE PER
JOŽE PIDOVIN
DOLENJSKI LIST
St. 16 (1151) - 20. apiilo 1972
VELIKO
POMLADANSKO
ČIŠČEINUE
VELIKI
POMLADANSKI
MANEVRI!
■
■
čiščen]e v velikem slogu se prične vedno od zgoraj
Tla: vsak po svojem sistemu Olepševalna kura za okna in vrata Tedenska, mesečna in letna strategija čiščenja Koledar posebnili opravil
naSdoh
št. 4 je že v prodaji
s posebno barvno prilogo o zdravilniii zeliščili Barvne slike zdravilnih rastlin Kdaj, kje in kako jih nabiramo Recepti za uporabo pri posameznih boleznih in tegobah
NAŠ DOM
je vodilna jugoslovanska revija za kulturo stanovanja V številki 4:
Ali je Venera res Botticellijeva?
Fantastične kombinacije s kuhinjskimi elementi v vseh prostorih, samo v kuhinji ne. To so izvirne ideje strokovnjakov revije Naš dom Prti za okrogle mize Kič v Torinu
Test sredstev za čiščenje in nasveti za čiščenje Kako vzgojimo dobro 'irato in še Velika nagradna križanka
NAŠ DOM
je revija, ki ji je v treh mesecih noklada na-rastla za 21.000 izvodov!
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO
razpisuje LICITACIJO za prodajo;
1. avta IMV 1.000 KURIR
nosilnost 1.250 kg, letnik 1964, v voznem stanju. Izklicna cena 5.000 din.
2. avta IMV 1.000 FURGON
nosilnost 1.000 kg;, letnik 1963, v voznem stanju. Izklicna cena 4.000 din.
3. podvozja camping prikolic ADRIA Izklicna cena 1.000 din.
Avtomobila sta registrirana od marca leta 1:972. Licitacija bo 26. 4. 1972 ob 7., uri v avtogaražah PTT, Cesta herojev 28.
in natakarica
Pred dnevi sem s kolegicama obiskala Brežice. Po nakupovanju smo odšle v ,,Bife.pri pošti“. Temnolasa natakarica nas ni preveč vljudno vprašala, kaj želimo. Naročile smo dve kaviin sok. Ugotovile smo, daje sok pokvarjen. Ko smo to povedale natakarici, je nekaj časa zatrjevala, da so pošiljko šele zdaj dobili in da je sok svež, kasneje pa je popustila in priznala, da ga je tudi ona poskusila in ugotovila, da je pokvarjen. Kljub temu pa ga je računala, čeprav smo vsega pustile. Prijateljica je povedala, da je tam že trikrat naročila enak sok in da je bil vedno pokvarjen. Ko bi ne bila prej nikoli pila borovničevega soka, bi bila prepričana, da mu pri pripravi dodajajo polovico ocetne kisline. Potem pa se včasih sprašujemo, zakaj imamo pokvarjene žclodce!
MARJANA PETERCiC, Ljubljana, Šmartinska 131
»Hvala iz dna srca«
Mislim, da je malo ljudi, ki v najtežjih trenutkih doživijo iskreno in tovariško pomoč, zato se oglašam.
V	času težke bolezni so mi sodelavci iz ISKRE v Šentjerneju ves čas stali ob strani. Posebej sta se izkazala Helena Jerele in Franci Janževič, ki sta poskrbela za akcijo v podjelu.
Kupili so mi pralni stroj in še druge potrebne reči, kijih potrebujem doma pri treh majhnih otrocih. Prav tako, kot so me razveselila darila, pa sem bila vesela pozornosti. Veliko mi je pomenila zavest„da me v bolezni kolektiv ni pozabil.
SLAVKA CEKUTA, p. Šentjernej Šmarje 24,
v čast pionirske pofle, ki so jo v Artičah sprejeli 14. aprila, so pripravili posebno prireditev, na kateri so bili tudi borci NOV. Po končanem zborovanju je udeležencem še posebno teknil partizanski golaž. (Foto: M. Zupančič)
AKCIJA V LETU KVALITETE
v vinu je resnica (in vino veritas)
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
Objavlja
prosto delovno mesto
vodje počitniškega doma IMV no Gorjancih
Kandidati za zaposlitev naj vlože pismene ponudbe ali se zglase v kadrovskem oddelku, kjer bodo seznanjeni s pogo'jl dela.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
V	resnici pa je vino le proizvod alkoholnega vrenja mošta plemenite vinske trte in vsebuje okrog 250 organskih in anorganskih spojin, kot so; alkoholi, sladkorji, organske kisline, soli organskih kislin, dušične in ta-ninske snovi, vitamini, encimi ter rudninske snovi.
Po zakonu o označevanju vina razvrščamo vino po kakovosti v:
1. namizno vino
2. namizno vino z geografskim poreklom
3. kakovostno vino z geografskim poreklom
4. vrhunsko vino z geografskim poreklom
Spoznavaj svojo domovino!
Pristopne cene za mladino, ki Ima plitev žep!
v deseti številki Dolenjskega lista, ki je izšla 9. marca, sta mi aktiv mladine ZMS Straža in Mladinski klub Straža s pismom: Zato tako, tovariš Florjančič! skušala odgovoriti na nekatera moja vprašanja, ki sem jih, kot kaže, zastonj zastavil tovarišu Antončiču. Zakaj tovariš Antončič ni na moja vprašanja sam odgovori?
Čutim se dolžnega, da na zgoraj omenjeno pismo oziroma članek, tovarišem iz Straže, kljub temu da nerad, le odgovorim.
Obtožili so me z besedico nemoralno obnašanje ... Mislim, da ne vedo njenega pravega pomena. Morda so me videli, kako sem v prostorih kluba zehal, ne da bi si z roko, kot to zahteva olika, fakril usta. Ali je to nemoralnost? Nadalje me obtožujejo in še nekatere druge, da smo si prostor mladinskega kluba privoščili v nedovoljenem času in da smo za zaklenjenimi vrati počeli, po mnenju nekaterih tečajnikov, ki so obiskovali seminar prve pomoči (to so videli skozi tamkaj slučajno okno) čudne prizore. Krasno! Želim in tudi vsi ostali, ki so mi tisti dan prostovoljno pomagali pri popravljanju in čiščenju prostora, zvedeti za te tečajnike, da bi tudi meni v obraz povedali, kaj so videli, če so sploh imeli kaj videti! Mislim, da popravljanje in čiščenje prostora ni nemoralna dejavnost.
Čutim se odgovornega, da v imenu odbora, ki vodi sekcijo disko kluba pri novomeškem mladinskem klubu, odgovorim še na naslednji stavek: ,.Žalosten vzor pa nam je bil tudi novomeški klub (verjetno so mislili na sekcijo disko kluba), ki so ga zaradi takih ns^jak morali zapreti! Kluba zaradi takih n^ak niso zaprii, kajti take napake se niti v Straži niti v Novem mestu niso dogajale! Zatorej ne obsojajte fantov in njihovega dela, saj so novomeški mladini želeli le dobro. Spoštujem njihovo delo, ki je bio prekinjeno zaradi drugih, umestnih razlogov in težav, in niti najmanj ne zato, kot menjjo podpisanci članka, ki je^bil mišljen kot odgovor na moje pismo.
Pa še nekaj! Na sestanku so sklenili, da me odstavijo s položaja disko džokeja. Zakaj mi ni odbor kluba povedal za razlog odvzema funkcije in zakaj so pooblastili tov. Antončiča, da me prav on obtoži za neresnične stvari in daje on zahteval v imenu odbora kazen! Glede moralne nečistosti pa se mi zdi, da je v odboru kluba marsikdo bolj ne-
moralno čist izven kluba, kot pa sem jaz.
Na koncu naj omenim še to, da tovariša Antončiča nisem obtoževal, pač pa sem se podužil pravice tiska, da bi zvedel odgovore na nekatera vprašanja. Zanima me še, kaj so menili s stavkom: „Ce s tem ne bo končal, ga bomo morali še bolj razkrinkati! Mislim, da nisem huligan ali baraba, da bi me moral kdo razkrinkavati! Zaupam prijateljem in ljudem, ki me dobro poznajo, da ob njihovem hudem obrekovanju ne bodo razmiSjali, in da bodo nanj hitro pozabili, kot se trudim tudi
jaz'
Jože Florjančič-Flori Novo mesto
5.	peneče vino z geografskim poreklom
Namizno vino je mešanica vina iz različnih vinorodnih okolišev in nima organoleptičnih lastnosti določenega vinorodnega okohša. Namizno vino z geografskim poreklom je vino le iz določenega vinorodnega okoliša, iz	določenih sort
grozdja,	z	organoleptičnimi
značilnostmi vina tega okoliša.
Kakovostno vino je ustekleničeno vino z geografskim poreklom s pogojem, da doseže najmanj 70 % možnih točk po mednarodni ocenjevalni lestvici. Vrhunsko vino z geografskim poreklom je vino, pridelano iz grozdja visokokvalitetnih sort določenega vinorodnega okoliša, doseči pa mora najmanj 85 % možnih točk po mednarodni ocenjevalni lestvici. V promet se daje lahko le ustekleničeno. Peneče se vino z geografskim porekom se lahko daje v promet pod oznako „kakovostno peneče vino“ in „vrhunsko peneče vino“. Kot cviček se daje v promet vino, pridelano iz grozdja modre frankinje, žametne črnine in kraljevine, pridelane le na določenih vinorodnih okoliših.
Vino smejo označevati delovne organizacije in zasebni kmetovalci kot kakovostno vino, so;tno vino in vino z geografskim poreklom le tedaj, če so registrirani kot pridelovalci ta-
Se enkrat: »Zakaj tako?«
Kljub temu, da nerad, moram odgovoriti!
Počitniško gibanje v Sloveniji je staro več kot 80 let. Začelo se je z organizacijo skupin mladih potnikov, ki so jih sestavljali v glavnem študentje. Počasi je organizacija naraščala in se je razširfla tudi prek slovenskih mej ter opozorila na svojo pravo vrednost.
Počitniška zveza je začela vsebolj organizirano prevzemati skrb za mladinski turizem, ki je obenem predstavljal tudi družbeno vzgojo mladih. V nekaterih večjih slovenskih mestih mladindce turistične poslovalnice samostojno in upešnp delujejo že več let, v našem mestu pa za take podovalnk:e mladi v večini ploh niso vedeli.
V	Novem mestu so pred kratkim na podlagi proučene problematike mladinskega turizma v občini, ugotovili obupno stanje. Tako je OK ZMS sprejela sklep, da mora v letošnjem letu to pomembno področje mladinskega delovanja poživiti. 'Povezala se je s Počitniško zvezo Slovenije, ker novomeška zveza po njihovem mnenju ne deluje tako„ kot bi morala. Po pogovorih so v okviru novome.^ke zveze ustanovili zaenkrat samo sekcijo za mladinski turizem. Upravni odbor sekcije je sestavljen iz predstavnikov interesnih mladinskih organizacij, kot so taborniki, zveza prijateljev mladine, radioamaterski klub, iz mladinskega kluba in iz nekaterih predstavnikov družbeno-političnh organizacij. Na-
men te sekcije jc dobro organizirati in razviti'mladinski turizem na Dolenjskem, ki bo v pomoč vsem mladim, ki imajo plitev žep, takih mladih pa, kot je ^lošno znano, ni rnalo. Pri OK ZMS Novo mesto želijo, da bi mladina v naši občini kar najbolj poznala svojo domovino, njene kulturne, zgodovinske in ekonomske znamenitosti, dogodke iz NOV ... Drug tak namen je, da bi se mladina iz najrazličnejših krajev in socialnih sredin zbližda in poznala. S tem bi se uresničevalo eno starejših gesel - bratstvo in enotnost narodov.
Pomoč pa bi bila precejšnja. Do 60 odstotkov popusta za vse člane mladinske organizacije ali člane Počitniške zveze na avtobusih in vlakih, posojanje šotorov, smuči itd. Največ pozornosti bodo organizatorji v Novem mestu poa^etfli osnovnim in srednjim šolam. Organizirali bodo kompletne končne izlete s pomočjo podobnih mladinskih podo-v^nic po celi Jugoslaviji. Tako mladini nudijo lepe možnosti poznati našo deželo od Triglava do Gev-gelije.
Vse naštete ugodnosti bodo verjetno privabie veliko mladih,hkrati pa kažejo tudi na to, da se bo mladinski turizem končno tudi v Novem mestu premaknil z mrtve točke.
J. PEZELJ, Novo mesto
kih vin pri občinski skupščini. Vinarski strokovnjaki pogosto pravijo: „Vino je otrok.“ S tem hočejo reči, da moramo z vinom ravnati kot z otrokom. In je res: vino je polno življenja, zato so v njem biološko-kemič-ni in fiziološki procesi. Obvarovati ga moramo pred delovanjem škodljivili mikroorganizmov in vplivom tujih snovi.
Po vrsti k/arnih vplivov v vinu ločimo: bolezni vina in napake. Bolezni vina povzročijo mikroorganizmi tako, da spreminjajo sestavino vina kot kvarne produkte za človeško zdravje in kvarijo organoleptične lastnosti vina. Napake vina pa povzroči delovanje encimov ali vinu tuje in škodljive kemične snovi. Bolezni vina povzročijo škodljivi mikroorganizmi, ki živijo v vinu. Ti organizmi živijo v različnih pogojih. Tako živijo kanove glivice in ocetne bakterije le v prisotnosti zraka. Da se i/ognemo tej vinski bolezni, moramo vino obvarovati pred pristopom zraka. Kan povzroča kanova glivica, ki razkraja alkohol. Ta glivica tvori na površini bele prevleke, po čemer bolezen vina zanesljivo poznamo. Bolezen napada vina z nizko alkoholno stopnjo, hitreje pa se razvija pri višji temperaturi. Kan preprečimo tako, da imamo vedno zaprt poln sod, vino pa mora biti 'primerno žveplano. -
Ocetni cik je pri nas najbolj razširjena bolezen vina, hkrati pa najbolj nevarna, ker se cika-sta vina ne dajo več popraviti, lahko pa le začasno zaustavimo napredovanje cika. Pogoj za razvoj cika sta dostop zraka in višja temperatura. Cik povzročajo ocetne bakterije, ki razkrajajo alkohol v ocetno kislino in vodo. Zdravo vino se okuži s cikom, če ga damo v sod, ki je okužen s cikom. Vino pogosto okužimo s cikom, ko točimo vino v nepomito in s cikom okuženo gumijasto cevjo. Veha na sodu ne sme biti nikoh ovita s krpami, ker so leglo cika.
Po zakonu o vinu je dopustna maksimalna količina hlapnih kislin in znaša: za bela vina 1,2 g/liter, za rdeča vina pa 1,4 g/liter. Inž. JOŽE ŠKOF
LOVSKA DRUŽINA SMUK — SEMIC
razpisuje
prosto delovno mesto
poklicnega lovskego čuvaja
Poleg moralnih kvalifikacij mora Imeti kandidat tudi lovski izpit. Prednost Imajo kandidati, ki poznajo teren družine.
Pismene prijave pošljite do 1. maja 1972 na naslov: Lovska družina Smuk, Semifi.
DOl ENJSKI LIST
Cesta do 1. maja?
Zapora prometa zaradi modernizacije ceste Impoljca - Krško povzroča negodovanje občanov. Potekel je lanski rok, ravno tako tudi 15. april. Kot je zagotovil vodja gradbišča novomeškega Cestnega podjetja Miran Bidovec, bodo do 1. maja asfaltirali 1.200 metrov cestišča od Pijavškega proti Impoljci in 1.000 metrov od Impoljce dalje. Hude preglavice jim povzroča im-poljški klanec, kjer se trasa vedno znova poseda, zaradi tega bodo cestišče na tem delu premaknili za 7 metrov proti hribu.
A. Z.
ASFALT DO PIROŠICE
Tri kilometre dolgi odsek ceste, ki povezuje Zasap, Crešnjice, Cerklje in Pirošico, bi občani krajevne skupnosti Cerklje radi asfaltirdi že letos. Po predračunu bi to delo veljalo 900 tisoč din. Prebivalci bi z navozom gramoza, urejanjem bankin ter ročnim delom prispevali 60 odstotkov vrednosti. Od občinskega cestnega sklada pričakujejo delež 360 tisoč din.
V. P.
ZA VODO, ZA LUC SO ODŠTEVALI IN Sl SPRAZNILI ZEPE
Pod Gorjanci je prepočasen utrip
Enajst krajevnih skupnosti se druži, ker liočejo poslej več od dneva
v odboru za razvoj goijanskega dela Posavja je zastopanih enajst krajevnih skupnosti iz sevniške, krške in brežiške občine. Prvo sejo je sklical predsednik sveta posavskih občin Jože Radej 13. aprila. Odbor bo imel sedež v Krškem, za njegovega predsednika pa so izvolili Staneta Božiča iz Podbočja.
Štafeta
že
mladosti
teče
štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu za njegov 80. rojstni danje že na poti. Trenutno se nahaja v Banatu, Kjer so ji v Novem Bečeju, Ki-kindi, Zrenjaninu, Vrščcu in drugod kljub slabanu vremenu pripravili veličastne prejeme. Čez kakšen dan bo prišla v smederevsko občino, od tam pa bo tekla proti jugu Srbije.
Letošnjo zvezno štafeto bomo lahko pozdravili tudi v dolenjskih občinah.
Pobuda za ustanovitev takega odbora izvira iz gorjanskih vasi. Prebivalci so spoznali, da napredek prepočasi prodira do njih in lahko izpraznijo žepe do kraja, pa jim bo kljub vsemu zmanjkio denarja za ceste, vodovod in druge komunalne potrebe.
V odboru so predstavniki krajevnih skupnosti Veliki Trn, Raka, Kostanjevica, Podbočje, Bučka, Tržišče, Šentjanž, Cerklje, Mrzlava vas, Čatež in Velika Dolina. Do konca maja bo tričlanski izvršni odbor zbral podatke o socialnih in gospodarskih razmerah na tem območju in dosedanjih naporih občanov za boljšo cestno povezavo, za napeljavo vodovodov, elektrike in drugfli komunalnih dobrin.
V zadnjih desetletjih in že prej so ljudje v teh krajih veliko vlagali za komunalno ureditev in pri tem izčrpali možnosti. Ker pa ne bi radi ponovno zaostali, upajo, da jim bo skupna akcija prinesla koristi in jim odprla poti do novih finančnih vi-
BOGAT PROGRAM
Na športnem igrišču v Artičah so pionirji 14. aprila priredili pisan kulturni spored ob sprejemu kurirčkove pošte. Slovesnosti so prisostvovali tudi nekdanji borci, ki so jili za to priložnost povabili zraven.
rov. Za sevniško in brežiško občino ima medobčinski komite ZK precej
Eodatkov, za krško bodo zbrani v ratkem. Nadejajo se zanimivih prikazov o moči in številu kmetij, o ostarelih ljudeh na kmečki zemlji, o šolanju kmečke mladine, zaposlovanju in begu ljudi iz teh krajev v industrijska središča doma ali na tujem.
To bo osnova za akcijski program, ki ga bo sprejel odbor za mandatno obdobje štirih let ali celo za daljši čas. Prednost bo imelo urejanje komunalnih objektov, vodovodov, poti in cest. Potem bodo na vrsti preusmerjanje kmetij, specializacija, turizem in druge naložbe, ki naj bi ob pomoči širše skupnosti pomagale na noge predelu od Šentjanža do Kostanjevice in Velike Doline.	J. TEPPEV
Stane Božič izvoljen za predsednika odbora.
Ribničan o Ribničanih
Izšla so »široka usta« Mihe Mateta
revija
ve naročnike za revijo m v svojem, domačem kroju. Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo razložil prav vse o novi akciji.
Tekmovanje bo trajalo do 31. marca letos, uspešnejše razrede čakajo zanimive nagrade. Več zbronih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in končni iziet celotnega razredo.
J
8. aprila so v kočevski knjigarni začeli prodajati knjigo „Široka usta“, ki jo je napisal Miha Mate iz Goriče vasi pri Hibnici. Posvetil jo je „svojim rojakom doma in na tu-jem“.
Miha Mate se je rodil 1942 v Goriči vasi, končal gimnazijo v Kočevju in diplomiral na ljubljanski slavistiki. S svojimi prispevki je sodeloval v nekdanjih kočevskih „Novicah" in „Dolenjskem listu“, s humorističnimi prispevki pa največ v „Pavlihi" in „Nedeljskem".
Ker je knjiga komaj izšla, bo treba na oceno še malo počakati. Zdaj pa le toliko: opisuje predvsem žitje
IZGUBA V TOPLICAH
Zdravilišče Cateške Toplice računa na precejšnjo izgubo zaradi pojava črnih koz v Jugoslaviji. V- kritičnem obdobju so bili bazeni in sobe skoraj prazni. Te dni so gostje začeli prihajati na novo in blagajna se spet polni. Finančno izgubo zaradi koz cenijo na 200 tisoč dinarjev.
NAGRAJUJE! | Pika in konec za pojasnila?
o uresničevanju ustavnih dopolnil so 12. aprila razpravljali v motelu Jasnica pri Ko^Jevju predsedniki in tajniki občinskfli sindikalnih svetov Dolenjske in Spod. Posavja. Navzoči pa so bili tudi Jože Marolt, Vinko Kastelic in Humbi Gačnik, predstavniki slovenskih sindikatov.
V razpravi so ugotovili, daje bilo že precej pojasnjevanja, čemu temeljne organizacije zdnjženega dela, od tam nj^rej pa se ni še nič premaknilo. Naloga političnih dejavnikov je, da začno takoj organizirati temeljne organizacije združenega dela.
in bitje Ribničanov, in to po ribniško, se pravi, da domiselno in humoristično obravnava vse, tudi resne stvari. Zato bo bralcem še posebno všeč. Tudi v resnem obdobju ,,reformiranih reform" je ljudem humor potreben.
Cena knjige, ki šteje okoli 70 strani, ni pretirana, saj je treba za obilo dobre volje odšteti le 28 din.
J. PRIMC NOV REKORD GAZVODOVE
V nedeljo je bil v Novi Gorici otvoritveni atletski miting, na katerem je sodelovalo okrog 150 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Italije. Med tekmovalci je bilo tudi 10 Novomeščanov, ki so se v zahtevni konkurenci odlično postavili. Največ sta dosegla prekaljena atleta Maijan Špilar, ki je kopje zalučal 68,75 metra in osvojil prvo mesto, ter Gazvodova na 100 m, ki je bila druga. Tatjana je v skoku v daljino bila četrta, postavila pa je tudi nov dolenjski rekord 5,32 metra.
Vodstva občinskih sindikatov širnega dolenjskega območja menijo, da mora uresničevanje ustavnih dopolnil čimprej zaživeti v praksi
Obravnavali so še vrsto vsakdanjili težav, s katerimi se srečujejo sindikati. Kritizirali so razne nepravilnosti na področju go^odarstva in se zavzeli za večjo odgovornost tistih, ki kršijo predpise v zvezi z ustalitvijo gospodarstva. Prav tako so razpravljali o sklepanju pogodb med zasebnimi delodajalci in njihovimi delavci. Kot kaže, poteka sklepanje pogodb^ dokaj ugodno in v skladu s kolektivno pogodbo, ki sta jo v imenu delodajalcev in delavcev v zasebni obrti ddenila Gomodarska zbornica SRS in republiški sindikat storitvenih dejavnosti.
NOVOMESTO
Q zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemoj od 7,5 do 10 odst.
S vodimo žiro račune in devizne račune občanov
• opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
• dajemo kredite za stano^ vanjsko gradnjo, pospe-Sevanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi	^ nomenskega varčevanja^
# odobravamo kratkoročne, in dolgoročne kredite
# opravljamo vse druge bančne posle.
Zaupajte nam svoje de narne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno In zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Vsak varčevalec, ki Ima pri svoji
banki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zavarovan.
DOLENJSKA BANKA
IN HRANILNICA
NOVO MESTO
S poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU in TREBNJEM
UBi
'---' ^BREŽICE
Ste v
za darilo?
Šopek nagelj čkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbli;l^i cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
FRANCI ŠALI:
Pobude, znanje in samoupravljanje
Pobude lahko ovrednotimo kot zelo pomemben element samoupravljanja. Obravnavali bomo samo tiste, ki so kakorkoli v zvezi z delovanjem delavskega sveta, kot osrednjega organa socialistične samoupravne demokracije v delovnih organizacijah. Razdelili jih bomo na pobude, ki nastajajo v zvezi s sklicem DS, in na pobude, ki nastajajo na sejah.
V	dajanju pobud za sklic DS so navadno najaktivnejši direktor, računovodja in sekretar. Zanimivo je, da nihče izmed anketiranih predsednikov DS ni navedel, da bi tudi sam ali člani DS bili kdaj pobudniki sklica. Kaže, da člani DS niso dovolj motivirani za takšno aktivno vlogo v procesu gospodarjenja. Cesto so premalo seznanjeni s tistimi problemi in vprašanji, ki bi jih bilo treba obravnavati na sejah in tako vsa skrb za sklic sloni na tistih zaposlenili, ki vedo, kaj in kdaj mora kaj iti na sejo DS v razpravo, sklepanje, potiditev.
Ce že poskušamo razumeti neaktivnost članov DS v času dajanja pobud za sejo, pa težje razumemo neaktivnost nekaterih na samih sejah. Na eni strani imamo opraviti s člani, ki na sejah razpravljajo, dajejo predloge, usmerjajo tok razprave itd., na drugih pa s tistimi, ki so bolj tiho - da ne rečem pasivni in često tudi povsem nesamostojni v razmišljanju. Vse lestvice pobud, s katerimi sem se imel priložnost seznaniti, kažejo, da so na sejah DS najaktivnejši tisti zaposleni, ki imajo več izobrazbe in višje položaje ne glede na to, ali so ali pa tudi niso njegovi člani.
Med tistimi, ki so na sejah, so ponavadi najživahnejši vodje enot služb, člani kolegija, direktorji itd. Velja pravilo: čim manj je DS izkušen, tem težje ohranja svojo samostojnost. O sami aktivnosti oz. vplivu posameznih članov DS ali povabljenih si bomo najlažje ustvarili pobudo, če zabeležimo (ne da bi hoteli pretiravati) nekaj
mnenj predsednikov DS o tem, katere osebe so na sejah DS najbolj dejavne in vplivne.
Mnenja predsednikov DS;
— „Težko je spremljati in kontrolirati vpliv vodilnih delavcev na sejah DS. Najaktivnejši so direktor, računovodja in prodajalni.“
— „Največji vpliv na DS imajo direktor, računovodja, kvalificirani pomočniki. V prejšnjem obdobju je imel glavno besedo predvseiu^ direktor. Ker se stanje po odhodu direktorja stalno zboljšuje, so delavci dobUi zaupanje v samoupravljanje. Posebno novi direktor skuša na demokratičen način razvijati odnose v kolektivu.“
— „Največji vpliv na DS imajo direktor, računovodja, vodja enot, sekretar, predsednik UO. Ena tretjina DS je pasivna. To so predvsem tisti, ki imajo ,niž-ja delovna mesta in nižjo izobrazbo*. Ovira v delu DS so predvsem poizkusi vodilnih ljudi, ki skušajo često uveljaviti predvsem svoje interese, dalje
pojavi familiarnosti in sorodstvenih privilegijev.“
— „Največji vpliv na DS imata direktor in računovodja. Težave v delu so tudi v tem, da skušajo posamezni člani osebne probleme reševati preko samoupravnega organa, dalje v neznanju, nerazumevanju poslovnih materialov itd.“
„Največji vpliv na DS ima seveda direktor. Vendar so člani do njegovih predlogov in misli kritični. O problemih se že pred sejo pogovarjamo in ponavadi tudi sporazumemo. Med člani DS so tudi taki, ki se oglašajo le takrat, kadar so neposredno prizadeti. Oni niso zainteresirani za stvari, kijih posebno ne občutijo. Od njih pride zelo malo pobud in predlogov.'*
— ,,Največji vpliv na delo DS imajo strokovne službe in posamezni vodilni ljudje. VčasUi skušajo vsiliti tudi take predloge, rešitve, ki niso sprejemljive. Moti me nizka razgledanost nekaterih članov DS “
Iz odgovorov je razvidno, da
na delo DS ne vpliva le položajni, ampak tudi izobrazbeni status. Podatke, ki kažejo na zvezo med izobrazbo in upravljavskim znanjem, bomo prikazali iz neke novomeške delovne organizacije. Testirani so bili 4 DS. Ugotovljeno je bilo, da delavci z višjo izobrazbo bolj obvladujejo upravljavsko znanje kot tisti z nižjo izobrazbo. Tako obstajajo med tistimi, ki imajo nepopolno OŠ, in tistimi, ki imajo S, V ali visoko šolo, znatne razlike o znanju o upravljanju. Med prvimi je bilo le 30% pravilnih odgovorov, pri drugih pa kar 74 %. Tisti z dokončano osemletko ali strokovno šolo se nahajajo nekje v sredini. Med njimi je 50% oz. 54 % pravilnih odgovorov. Predsedniki DS so navajali, da so ženske manj aktivne na sejah kot moški. Delno lahko to opravičimo z njihovim manjšim upravljavskim znanjem (28 %) kot pa ga imajo moški (59 %).
Seveda te razlike niso rezultat različnili mentalnih sposobnosti, ampak le odraz položaja, v katerem se pretežna večina žena nahaja. Na splošno imajo moški boljšo izobrazbeno strukturo kot ženske in ugodnejši položaj v družini.
Tako nastopa izobrazba kot pomemben participativni činitelj v procesu upravljanja. Od upravljavca danes zahtevamo, da pozna osnovna načela našega gospodarjenja, jasna mu morajo biti načela poslovanja, organizacije dela ipd. Mnogim šola niti malo tega ne nudi. Dodatno izobraževanje je nujno, tega pa smo močno zanemarili. Nasprotja med zahtevami samoupravne prakse in možnostjo upravljavcev, da jo obvladujejo, se ne zmanjšujejo; nasprotno, težnje so tu in tam celo obratne. Pri tem pa moramo vedeti:" čimvečje je neznanje neposrednih upravljavcev o upravljanju, temvečje so možnosti, da si posamezniki znotraj delovne o^a-nizacijć vsebino upravljanja in oblike upravljanja prilagodijo svojim interesom. To sicer ne more obrniti procesa demokratizacije, lahko pa ga močno zavre.
Nad tem se bomo morali bolj zamisHti, še posebno, ko so pred nami ustavna dopolnila, ki grade vlogo delavca v združenem delu tudi na pogoju, da je delavec sposoben obvladovati družbeno-ekonomsko in ostalo prakso v sleherni enot zdiužo-ncga dela.
[8T-
St. 16 (1151) - 20. aprila iy/a 4
»Hitrost nad hlevi sto, pazi Icalco boš poravnal!«
Velilco pričakovanje in trema sta ta trenutek do-sezola vrhunec. Bojan mi je spodbudno pokimal in se odmaknil od letala, pomočnik na koncu krila pa me je vprašujoče pogledal. Pokimal sem še som in dvignil levo roko, kar je pomenilo: pripravljen! Poprijel sem krmilno polico kot edino rešilno bilko, pomočnik je dvignil krilo, starter pa je rdečo zastavico zamenjal z belo. Moj prvi polet...
Težko je opisati mešanico občutkov od čisto razumljivega strahu do ponosa, da so ti zaupali čudovito in drago napravo za letanje po zraku, da ti priznajo tisto osnovno znanje, ki je potrebno za vodenje letalo, da ti je končno dovoljeno prestopiti legendarni prag človekovega hrepenenja in - leteti...
Kako se počutiš, ko si prvič sam v letalu? - Zakaj sl že od davnih dni človeške zgodovine tako ti^masto želimo leteti? - Kdor lašira, jih nabira ... - Novo mesto bo med prvimi slovenskimi mesti s svojim poslovnim letališčem
Motor vlečnega letala je zahrumel, napela se je vrv in začeli smo drseti po travniku. Urice na plošči pred menoj so oživele. Hitrost 40 ... 60 ... dviganje 2 metra ... hitrost 80...
,,Pre visoko!“
Kot da slišim Bojana' za seboj, čeprav je ostal spodaj... Palico rahlo naprej!
Letališča zmanjkuje, pred visokimi smrekami je treba zaviti v desno. Težak manever za začetnika. Pravijo, da kdor se nauči leteti na novomeškem letališču, ta ne bo imel težav nikjer v Jugoslaviji! Več noge . .. koordinacija ... prenizko!
„Zakrilca!“ seje zadrl Bojan, včeraj, predvčerajšnjim, zadnjič. Zdaj sem se moral spomniti sam. Morda je nekaj podobnega zamrmral tudi danes tam doli na startu. Najbrž učitelj pri prvem učenčevem samostojnem poletu ni nič manj razburjen. Zaprl sem zakrilca. »
Hitrost 100 ... višina 55 metrov ... dviganje 1,5 .,.
... obzoije ... nagib ... ko-ordinacp^oge in palice ...
... s kotom levega očesa sem ujel bisemi lesket fokinega traku ...
...hitrost 100... višina
120.,.
... Novo mesto ... orhideja ...
... dviganje 2 ... koordina-cga...
... Kal... kako je pravzaprav nizek!
... končno se je kroglica tega prekletega instrumenta za koordinacijo ustavila v sredini ... dviganje 2,5 ...
... preleteli smo orientacijsko točko na letališču.
Zagrabil sem vzvod za odpenjanje. Višina 280 metrov. Vlečno letalo je zamahnilo s krili, potegnil sem in — ža-jadrd!
Ropot motorja se je izgubil nekam navzdol, okrog kabine je še bolj zapiskal zrak .. .
... hitrost 85 ... nagib .. . smer 40 stopinj .. . padanje 1,5...
Krožil sem nad „točko“. Mor ral sem se pravočasno odločiti za pristanek. Prva resna samostojna odločitev v letalu! Višina 220, smer 220 stopinj. Torej je konec šolskega kroga. Drugi šolski zavoj, hitrost 80, zakrilca ven, ,pred menoj je 200 metrov visok Straški breg, tretji zavoj, hitrost 90, na koncu levega krila drse vinogradi, izvlekel sem polovico zavor ,..
„Hitrost 100!“ se je zdajci oglasil radio za mojim hrbtom.
Hlevi. Četrti zavoj. Spodaj dve hiši. Temenica, travnik se mi je bliskovito bližal. Spet Bojan po radiu:
„Polne zavore!“
Kljun letala se je še bolj povesil. Obzoije je lezlo po kabini navzgor.
Zdelo se mije, da'vidim že vsako travico posebej. Potegnil sem palico „nase“. Obzorje je spet padlo, letalo se je umirilo in začutil sem rahel udarec ob tla. Seveda sem se odpeljal daleč mimo kraja, kjer bi se moral ustaviti, čeprav sem potegnil tudi ročno zavoro podvoga — vendar to ni bilo več tako važno. Bil sem na tleh!
Kako čuden trenutek! Oddahnil sem si, da sem spet cel in zdrav na deh, in se hkrati zavedel vse tragike človekove suž-nosti, ki je od rojstva do smrti priklenjen na ta tako nevarna tla. Tla, ki nam dajo samo toliko svobode, da gremo lahko naprej ali nazaj, na levo ali na desno. In vendar nas na vseh štirih koncih čaka smrt. Morda* zato ljudje tolikanj hrepenimo po letenju, da bi ušU temu elementarnemu suženjstvu? Ali smo vsaj na pol poti?
Minilo je nekaj čudovitih minut in spet sem navaden smrtnik. Čeprav sem pozneje jadral desetkrat dalj na pobočnem vetru, čeprav me je toplotni steber z letalom dvignil visoko med oblake, lepote teh prvih minut ne bom nikoli pozabil. In če človek lahko doživi nekaj takega, česar ne bo nikoli pozabil, se splača tudi nekaj tvegati. Tudi v zraku smo namreč
Znak „srebrni C“ — priznanje pilotu, ki je z jadralnim letalom preletel 50 kin, dosegel višino 1000 metrov od višine, kjer se je odpel od vlečnega letala in jadral neprekinjeno 5 ur.
K/ '	^	■
2e samo po^ed iz zraka na Novo mesto je nepozabno doživetje.
»	/	s'
k
i
Še vedno navadni smrtniki. Naš kratkotrajni beg pred zemeljsko smrtjo se na ždost še vedno včasih konča prav z zemeljsko smrtjo. Naš pravi beg pred njo nas še čaka, morda z raketo, morda kako drugače ... Pionirji letenja od sumerskega kralja Etana, grških Dedala in Ikarusa, matematika Arhita, kitajskega generala Han Sina, srbskega vojvode Momčila, Angleža Rogerja Bacona, Italijana Leonarda da Vincija, mimo poskusov s padali in baloni, s prvimi francoskimi in angleškimi jadralnimi in motornimi letii, do Lillienthala, bratov VVright, Slovenca Edvarda Rusjana, Rusa Gagarina in ameriških astronavtov — prav vsi so žrtvovali vse, da bi nam odprH pot, ki nas čaka . . .
Pri vsem tem razmišljanju pa nam ostane tudi nekaj čisto preproste lepote in sreče, dosegljive pravzaprav vsakomur izmed nas. Če so bili pred dobrimi desetimi leti letalci še dokaj redki, je danes razmeroma enostavno postati član letalskega kluba in leteti. Skromen dokaz za to je že naš domači Aeroklub v Prečni pri Novem mestu. Kmalu po vojni ga je ustanovila peščica navdušencev, danes pa šteje več kot sto ljubiteljev, med katerimi so delavci in kmetje,' inženirji in zdravniki, vojaki in dijaki, direktorji in pedagogi, fantje in dekleta. Pet motornih in dvanajst jadralnih letal...
Ko sem po tistem prvem letu zlezel iz kabine in odpel padalo, so že pritekli tovariši ter mi pomagali poriniti letalo nazaj na start. Vsi po vrsti so mi čestitali, najprej seveda učitelj Bojan. Bilo je v teh stiskih rok nekaj več kot gola navada. To je bila tovariška zaobljuba, mešanje krvi, če hočete, pristop k ^udem, ki ne priznavajo strahu,
čeprav ga poznajo, k ljudem, ki jim neodločnost pomeni pogubo, športno letalstvo pa beg pred izgubljenostjo in nečlovečnostjo vsakdanjega dne. Morda se vsi tega niti ne zavedajo, vendar sem prepričan, da je v tem kal iskrene bratovščine, ki je zrasla na prečen-skem in na vseh drugih podobnih letališčih.
Kdor prvič samostojno leti z letalom, ta je v letalcem žargonu „laširal“. To pa pomeni, da ga imajo vsi tisti, ki so enako letalo že leteli, pravico prav krepko — brcniti v zadnjico! Nemalo smeha in temeljita telesna sprostitev preženeta živčno napetost, ki je vladala še pred nekaj minutami. Zvrste se Bojan, Klemen, Dolfi, Golobček, Pero, Zdene, Marta, Slave, Zmago, Gustelj, Džozef in vsi drugi, ki se jih že več ne spomnim, tako, da sem potem tisti Štefan vina v letališkem bifeju raje kar stoje naročil. ..
Taka je navada tudi pri padalcih, ki so poleg jadralcev lani ovekovečili ime našega mesta v državnem in slovenskem okviru s kolajno jugoslovanskega prvaka in z drugim mestom med moštvi.
Življenje Dolenjskega letalskega centra v Prečni je sicer malo odmaknjeno od drugih razboritih prizadevanj dolenjske metropole. Poznajo ga komaj tisti, ki si v prostem popoldnevu privoščijo izlet na letališče aU celo turistični polet nad mestom in Otočcem. Če pa dodamo, da imajo prav skromni in požrtvovalni novomeški letalci največ zaslug za obsežno gradnjo novega novomeškega poslovnega in športnega letališča, potem je razumljivo, da ima njihovo ljubiteljstvo tudi družbeno in gospodarsko težo! O tem pa kdaj arugič.
M. MOŠKON
Na startu v Prečni, kjer je bilo lani republiško jadralno prvenstvo
NAJSTAREJSI IN NAJMLAJŠI — Najbolj priljubljeni letali na našem letališču sta stari dobri dvokrilec PO-2 (na tieh) in o|retna, vsestransko uporabna CITABRIA (v zraku).
\
Vsak »DA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otrok!
STOPISKI SPORAZUM:
60:40 za šolo
Tone Rauh: »Denarju za komunalo se ne moremo odreči kar za 7 let«
Tone Rauh, tajnik krajevne skupnosti Stopiče: „V sklepu, ob^ javljenem prejšnji teden, smo napisali, da bomo 60 odstotkov samoprispevka namenili za dograditev in ureditev osnovne šole v Stopičah, 40 odstptkov pa bo ostalo krajevni skupnosti za komunalno urejanje krajev. Potreb na tem področju je toliko, da krajevna skupnost ne bi mogla biti sedem let brez denaija-“
Računajo, da bi jim predlagani samoprispevek (ob vseh oprostitvah) dal že letos 70 do 80 tisoč dinaqev. Denarju za komunalno ureditev se ne morejo odreči. Tajnik Rauh je navedel razloge:
„Kraji tod okrog so v hribovitih predelili. Dejal bi, da je to Suha krajina v malem. Denar potrebujemo za vzdrževanje poti, oranje snega (pozimi so visoki zameti), obnoviti moramo elektriko, urejati pokopališča. Težave so tudi s pitno vodo. V načrtu je vodovod do Pangrč grma in Šentjošta, očistiti je treba studence v Malem Orehku in na Zajčjem vrhu. Socialnih problemov tod tudi ni malo in krajevna skupnost za to ne odrine samo simboličnega dinarja. Poleg tep pričakujejo od nas pomoč gasilci, Rdeči križ.-in druge organizacije.“
V	Podgradu, kjer je podružnica stopiške šole, že imajo samoprispevek. Denar zbirajo za pokopališča, poti in druga komunalna dela.
Vsak za — kmak bliže k sodobnemu pouku v Brusnicah
s ČEŠNJAMI V RAZCVETU TUDI ZAVEST LJUDI:
V Brusnicah tako ne sme naprej!
V več kot 60 let stori šoli je prostor le za goli pouk, po še ta je blstve^ no okrnjen - S samoprispevkom so ljudje pripravljeni podpreti dozidavo - Solidarnostni glos liodo dali v skrinjico 14. maja
Ko so pred nekaj več kot desetimi leti brusniško šolo povzdignili iz nižjerazrcdnice v popolno osnovno šolo, seveda niso mogli predvideti, kaj bo prinesel priliod-nji čas.
Težave so se pokazale, koje nekaj generacjj učencev končalo osmi razred: šola je postala premajhna. Razredi so bih polni od jutra do večera. Šolska kuhinja se je stisnila v kot v pritličju.
/•Tako je še danes. Nič se ni spremenilo na boljše, na slabše pa marsikaj. Ker je zmanjkalo učilnic, se je šola zatekla v bližnjo zadružno stavbo. „Nova učilnica“ je še manj podobna sodobnemu razredu kot sobe v šolski zgradbi.
Prostorska stiska je pokazala ostre zobe. Pouk pod streho, kjer je vse bolj podobno čebeljemu panju kot Soli, seveda ni tak, kot ga zahtevajo učni načrti (marsikaj morajo izpustiti, praktičnih vaj skoroda ne poznajo).
Podatki zadnjih let kažejo tudi, da pri eni gsneraciji končata osnovno šolanje v osmem razredu
v rednem času komaj dve tretjini učencev.
NAJVECJI RAZRED VOBCINI!
Od 311 letos vpisanih učencev jih je 75 na podružnici v Gabrju, drugi obiskujejo pouk v matični brusniški šoh. Za te so v Brusnicah na voljo tri učilnice pod streho šolske zgradbe, ena pa, kot smo že navedli, v zadružni hiši. Vse je polno od jutra do večera. Se več.
Ob hudi stiski s prostori razredov ni bilo možno deliti. Sola se je tretji izmeni izognila tako, da je v peti razred natlačila 46 otrok. To je, zatrjujejo, največji razred v občini.
Težave pa niso samo z učilnicami. V šoli, zgrajeni 1910, ni niti zbornice niti prostorov za učila in knjižnico, da o kabinetih ne govorimo. Kotiček za šolsko kuhinjo so še našli, za jedilnico pa prostora ni, zato učenci malicajo kar v razredih. Seveda je treba k senčnim stranem šole prišteti še tele pomanjkljivosti: šola nima telovad-
nice, pitne vode, centralne kuija-ve, stranišči pa samo dve.
Pomanjkljivosti je seveda še več in zanje ljudje vedo. V Brusnicali ni bilo sestanka, na katerem bi ne govorili o tem in zahtevali izboljšanja ozijoma razširitev šole v takem obsegu, da bi bil pouk normalen.
Že letos bi potrebovali 10 učilnic. To se ujema z načrtom, ki predvideva, da bi brusniški šoli prizidali štiri nove učilnice, kabinete, telovadnico, uredili ogrevanje, sanitarije, učiteljske prostore in seveda kulrinjo z jedilnico. Vse to bi šoli omogočilo enoinpol-izmenski pouk.
Predlagani samoprispevek, o katerem se bodo v brusniški krajevni skupnosti izrekli na tajnem ljudskem glasovanju 14. maja, bodo zbirali v celoti za dograditev šole. Tako so se odločili ljudje, ki razumejo težave šole in so pripravljeni s posegom v svoje žepe pospešiti ureditev šolstva v tem podgorjan-skem kraju.
Bo dovolj znanja?
Branko že no poti, ko Ivan šele vstane
Učenca 8. razreda Ivan Kralj in Branko Matko sta skomignila z rameni, ko sem ju vprašal, ali sta že bila v taki šoli, kot je v Novem mestu grmska. Morda vsaj takrat, kadar so šli na izlet? Spogledala sta se in spet skomignila z rameni. „Res nisva videla, slišala pa sva, da so nove, velike šole ..
pri peči, drugi učenci pa so se pritoževali. Obiskujem dva krožka: dramskega in literarnega. V krožkih smo zlasti učenci iz Brusnic in drugih bližnjih krajev. Zbiramo se zjutraj pred poukom ali zvečer, ko so spet prazni razredi, večkrat pa tudi ob sobotah, ki so proste.“ Branko Matko pripešači vsako jutro iz uro hoda oddaljenega Su-
Ivan Kralj je doma iz Brusnic. „V gradbeno šolo bom šel, ker me veseli stroka. Vseskozi izdelujem s prav dobrim uspehom, tudi ob koncu minulega polletja sera prinesel domov prav dobro spričevalo. Najraje se učim slovenščine pa kemije. Malo se bojim, da v šoli nisem dobil tistega znanja, ki ga bodo zahtevah v srednji šoli.. Veste, ni lahko. Pozimi je mrzlo, čeprav pokurimo veliko drv. Jaz mraza nisem občutil, ker sedim
hadola. ,,Vstajam ob pol šestih, ob pol dveh pa pridem domov, kjer me čaka kosilo. Od hoje sem utrujen, zato kosilo hitro pospravim. Dobro je, da v šoli dobivamo malico. Malicamo V razredu, ker šola nima jedilnice. Šolska kuhinja je majhna. Učim se rad in se lahko, izdelujem pa z dobrim uspehom.
V	krožkih ne sodelujem, ker sem predaleč doma. Namesto tega zbiram značke. Nimam jili še veliko.“ 1. ZORAN
»Potrudili se bomo«
Silva Gornik, učiteljica in predsednica krajevne organizacije SZDL v Stopicali: „Ljudje, ki smo jih sklicali na sestanke v naši krajevni skupnosti, so nas spodbudili, da smo se odločili za referendum. Že vnaprej smo se dogovorili, da bomo nekaj denarja obdržali za potrebe krajevne skupnosti. Ceste na našem območju so šibka točka in se trudimo z njimi, kakor vemo in znamo. Naj pripomnim, da se je januarja iztekel samoprispevek, ki smo ga v ta namen zbirali več let. Zavedamo se, da nas čaka do referenduma trdo delo. Sc bomo morali iti med ljudi in jim razlagati, zakaj bi bilo pametno uvesti ta sedemletni samoprispevek. Svoj delež pri. tem bo morala dati tudi
šola, ki ima neposredne stike s starši. Upamo, da naše besede o tej pomembni akciji'ne bodo šle mimo ljudi.“
Panj, ne pa šola...
Odbornik Jože Gazvoda iz Gabrja: »Mislim, da vsi vidimo stisko v brusniški osemletki«
„Aja, zaradi referenduma ste tu! Prav, saj je res treba kaj reči,“ je zategnil Jože Gazvoda, mož, h katerernu vodijo vse poti v Gabrju.-Primahal jo je iz vinograda
„Takole mislim," je razkladal v kuhinji, pred katero visi priznanje OF. „Če ima tukajšnji otrok srečo, da pride v mestno šolo, mora znati in nihče ga ne vpraša, s katere šole je prišel, ali so tam vse vzeli, kar je bilo v načrtu, in podobno. Zato mislim, da moramo tem učencem omogočiti, Habodo dobiU čimveč znanja. Ne bom posebej poudarjal, da ga v taki šoli, kot je že leta in leta brusniška, ne more biti kaj prida. Saj to je panj, ne šola!“
Nekaj minut zatem: „Nižje-razrednica v Gabiju je še kar urejena. ObnoviH so jo pred leti za proslavo Gorjanskega bataljona. Ta nas zdaj toliko ne skrbi. Bolj nas pekli, da povečuje brusniško stisko tudi okoli 40 otrok s tega konca, se pravi iz Gabrja, Jugotja in drugih vasi v naši krajevni skupnosti. To je res neznosno.”
Jože Gazvoda je odbornik občinske skupščine, zato ima krajevno pioblematiko v mezincu. „Samoprispevek, za katerega bomo razpisali referendum, smo že vnaprej razpolovili: pol za šolo, pol za komundo. Veliko poti ima-
mo, ki jih je treba popravljati. Zbiramo tudi za prosvetni dom, ki ga bomo zidali nad trgovino. Načrte smo dobih in odšteli zanje 15.000 din. Tudi to bo za mladino, saj zdaj razen gostilne nima drugega prostora. Sicer pa samoprispevek
za nas ne bo novost: že peto leto ga imamo, prvi dve leti smo dajali za cesto Brusnice-Gabrje.“
Kot mnogi v Gabiju in okolici tudi tovariš Gazvoda upa, da bo njihov referendum uspel. ,,Bo, bo,“ pravi prepričan o uspehu.
Otroci se mi smilijo
Neža Biček, upokojenka iz Gabija: „Brusniško Solo je pa res treba urediti. Verjemite mi, da se mi otroci smilijo, kojih slišim pripovedovati, da jih pozimi v razredu zebe. Zato pravim: zaradi tistih nekaj starih juijev, ki naj bi ji dali za dograditev, ne bo nihče obubožal!"
Misliti na jutri
Matična šola Janeza Trdine v Stopičah sicer ni na spisku tistih, ki jih je treba takoj urediti, vendar dolgo ne bo tako. Pravočasno misliti na težavo, ki bodo slej ali prej prišle, in se pripraviti nanje - to bodi program!
Samoprispevek v stopiški krajevni skupnosti bodo uvedli, da bi
pripravili svoj delež, ko bO prišla na vrsto dozidava šole Janeza Trdine. Za 299 učencev v 12 oddelkih premore Šola 6 učilnic. Za enoinpolizmenski pouk, ki ga predvidevajo s programom, bi potrebovali štiri nove učinice oziroma: dve navadni in dve specialni učilnici.
Dograditev bo potrebna tudi zato, ker vpisi prvošoli;ev opozarjajo, da bo učencev vsako leto
več, ne pa manj. Računati je treba tudi s feni, da pride čeddje več učencev v Stopiče z nižjerazred-nili podružnic na Dolžu in v Podgradu.
Ravnatelj Ljubo Miloševič pravi: „Sposobnih šol sama občina ne bo zagotovila. To vemo. Zato je vprašanje šolstva nujno reševati na način, ki ga je predlagala Socialistična zveza - to je s samo-prispevkom.“
n
Ali i£ vedo, da bodo tudi stopiško šolo povečali?
,,Na brusniško šolo sem prišla pred šestimi, sedmimi leti s Sel-Hinj. Zdelo sc mi je, da sem prišla na boljše, in sprva je res bilo tako. Razmere pa so se kmalu poslabšale: ker ni bilo stanovanj, so začeli učitelji odhajari. Kateri smo ostali, smo dobili na ramena njihovo obveznost. I*rostega časa jć zmanjkalo, tudi za krožke.** Kristina llngel si želi, da bi v Bnisnicah učila v prostornejši in šoli bolj podobni šoli,'kot je sedanja, in da bi naposled učitelji le dobili toliko let obljubljani biok.
REFER;
Tudi vaia osnovna iola je majhna, zastarela, neprimvrna. Po obćinskem načrtu bi jo posodobili v naslednjih sedmih letih, vendar pa moralo o tem odločiti vi, ker brei vaiega prispevka tega občina tli zmoina uresničiti. Odločali boste na tajnem ljudskem glasovanju, ki bo 14. maja na podeželju, 15. maja pa v Novem mestu. Zato; vsak vai DA — glas za boljio iolo!
Vsak »DA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otrok!
Zdaj smo že na repu
JOŽE ŠVIRT, KMET IZ JELŠ PRI OTOCCU: „Na svetu krajevne skupnosti smo predlagali, da bi ključ delitve bil malce drugačpn, kot ga predlaga vodstvo referenduma. Ogreli smo se, da bi šlo 1,5 odstotka za skupne potrebe, 0,5 odstotka sredstev pa naj bi ostalo v krajevni skupnosti za zadovoljevanje najnujnejših potreb. Kar zadeva otoško šolo, skoraj ne morem verjeti, da se stanje tako hitro spreminja. Pred leti sem imel občutek, da smo med boljšimi v naši občini, zdaj pa smo že na repu. Napredek gre res hitro naprej in ga pozdravljam. Razumljivo, da je za hitri razvoj treba marsikaj prispevati, zato tudi odgovorni trkajo na našo zavest. Prepričan sem, da bo v otoški krajevni skupnosti šlo ..
Bolje vrabec v roki kot...
PETER DURJAVA, KMET IZ ŠENTJERNEJA: „Menim, da smo ga polomili tedaj, ko smo v Šentjerneju gradili premajhno šolo; kaj hočeš, ko pa še vedno drži pregovor ,Bolje vrabc' v roki, kot golob na strehi'. Že nekaj let je stanje več kot kritično, res bo treba čimprej izpeljati dozidavo, drugače bo naša šola, ki sicer dosega lepe uspehe, začela pešati. Na referendumu bom brez pomislekov glasoval z DA; seveda bi podprl še kakšno drugo gospodarsko dejavnost v Šentjerneju. V mislili imam gradnjo večje tigovine, uitditev bencinske črpalke in konjskega dirkališča. Ravno tako me moti sama ureditev Šentjerneja, ki ni taka, kot bi morala biti; saj naselje ne kaže podobe prijaznega podeželskega kraja.“
Skrbeti moramo za potomce
I	RANC KIRN, PREDSEDNIK KRAJI VNE SKUPNOSll OTO-Ci;C: „Vse naloge, ki smo jili do zdaj sprejeli, smo več ali manj uspe.šno izpeljali. Prepričan sem, da nas bodo občani tudi pri tom referendumu razumeli, kol so nas vedno. Le s skupnimi napori bomo dosegli to, kar smo si /H' rtitslili. Trdno sem prepričan, da nam je skrb za naSc potomce najvažnejša, zato bomo podprli prizadevanja za izgradnjo sol."
»
"iss-s:?;-;
Učenci šentjemejske in otoške šole se stiskajo v pretesnih prostorih. Posnetek ponazarja gnečo, v kateri se res ne da delati. Vendar otroci vedrih in nasmejanih obrazkov pričakujejo, da jih starejši na referendumu ne bodo razočarali...
USODA OTROK JE V NAŠIH ROKAH
Občani krajevnih skupnosti Šentjernej, Orehovica in Otočec se bodo na referendumu 14. maja odločili za podporo samoprispevku za gradnjo šol v novomeški občini v obdobju 1972-78. Nekaj zbranih sredstev bodo namenili tudi za ureditev svojih komunalnih vprašanj.
ŠOLA V ŠENTJERNEJU je po številu učencev največja v novomeški občini; v letošnjem letu jih ima 1000, od tega jih 800 obiskuje matično šolo, drugi pa so na podružnicah. Teh' 800 učencev je razdeljenih na 27 oddelkov, ki imajo na voljo le 9 učilnic, v novem poslopju in 3 učilnice v poslopju bivše kmetijske gospodarske šole. Gradbena inšpekcija je zahtevala v tej stavbi ureditev novih stropov, ker so leseni tramovi
dotrajali in učilnice niso vame.
Na voljo imajo torej le 12 učilnic, kar da v dveh izmenah prostor za 24 oddelkov. Za preostale tri oddelke so ure dih prostore v kleti, kabinet v pritličju pa so spremenili v manjši razred. Ob vsem tem je znano, da nimajo primernih prostorov za učila, delavnice, kuhinjo, jedilnico, da o telovadnici sploh ne govorimo.
Šentjemejska šola v danih pogojih ne more nuditi učencem dovolj kakovostnega pouka, ki bi bil možen le v eni izmeni. Pouk v eni izmeni namreč omogoča organizacijo podaljšanega bivanja v šoli, ko otrok takoj po rednem pouku opravi vse potrebne domače naloge ob'učiteljevi pomoči in se vrne domov že pripravljen za pouk. Tudi izvenšolsko izobraže-
vanje in vzgoja se lahko organizirata le tam, kjer imajo prostor. Za tako dejavnost predvideva občinski program približno 3900 kv. m površine; trenutno pa jo imajo le 1600. Ta dva podatka zgovorno pričata o stanju, ki je trenutno na tej šoli.
NIČ BOLJŠE STANJE NI NA ŠOLI OTOCEC. Tudi tukaj imajo dvoizmenski pouk, v 12 učilnicah pa se stiska 12 oddelkov. Šola je ena najstafejših v novomeški občini, saj je že slavila stoletnico. Poleg neustreznih prostorov za učenje, nimajo pisarne, prostorov za učila, izvenšolske dejavnosti pa tudi ne morejo imeti. Stavba je v izredno slabem stanju, saj je bila prenovljena 1931. leta. Strop je preperel, streha pušča, peči so dotrajale, električna napeljava ni več
varna in podobno. Težko je tudi s telovadbo, saj telovadijo v bližnjem domu TVD Partizan, ki je vse prej kot primeren za zdravo telesno vzgojo. Vse to opozarja, da je treba na Otočcu računati na novo šolo, ker se v sedanjo stavbo skoraj ne spjača več vlagati sredstev.
ČEPRAV IMAJO V ORE-HOVŠKI KRAJEVNI SKUPNOSTI polne roke načrtov, jim največ preglavic dela gradnja vodovoda, ki bo do letošnje jeseni pripeljal vodo v 15 vasi v dveh krajevnih skupnostih. Ob vsem tem pa so si začrtali še nove naloge, poleg tega pa bodo pomagali tudi osnovni šoli Šentjernej, saj otroci iz teh krajev obiskujejo višje razrede šentjemejske šole.
V sodobnejših šolah: več znanja! Odločitev:
14. In 15. maja 1972
Prepričan sem, da bo šlo...
FRANC ZAGORC, TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI OREHOVICA; „Na zboru volivcev, ki smo ga imeU pred kratkim v Orehovici, smo bih enotni, daje treba referendum za uvedbo samoprispevka podpreti. Ob znanih dejstvih, da smo v naši krajevni skupnosti kljub pičlim sredstvom naredili precej — omenim naj samo izgradnjo družbenega doma, napeljavo telefona in drugo - sem trdno prepričan, da bodo naši občani razumeli potrebe, da se s skupnimi močmi še hitreje razvijamo. Pri nas smo mnenja, da bomo dobili več, kot bomo dah! Upam, da bomo v tem obdobju uredili stanovanja za prosvetne lavce in popravili pokopališče. Drug denar pa naj gre za izgradnjo šole v Šentjerneju, ker tam res delajo v slabih pogojih."
V razredu smo se dogovorili
IDA ZAGORC, UČENKA 8. RAZREDA OŠ „MARTI.N TCO-TAR“ V ŠENTJERNEJU: „Nimam bratca niti sestrice, vendar bom starše nagovorila, da bodo glasovali z DA. Tako smo se namreč dogovorili v razredu. Prepričana sem, da bodo tudi moji sošolci znali prepričati svoje starše. Čeprav sem mlada, mije tisto preseljevanje iz razreda v razred, počasi šlo na živce, saj sem dobila občutek, kot da bi nas nekdo preganjal. Enakega mnenja so tudi moji sošolci, ki se tudi ne morejo sprijazniti z dejstvom, da smo na podeželju za marsikaj prikrajšani."
Izpit našega humanizma
IVAN GRIČAR, MIZAR Z OTOČCA: „Podpiram to solidarnostno akcijo, saj bo naš prispevek res bolj simboličen, kajti za večja dela potrebujemo veliko denarja, tega pa s samoprispevkom ne bomo zbrali. V našem kraju smo s prizadevnostjo vseh precej naredili. Če bomo imeli še tako skrbno vodstvo, kot ga imamo ^sedaj, bodo ljudje radi podprh njegove predloge. Čeprav bom plačeval sedem let, ne razmišljam 6 tem, da bi glasoval proti.“
Trepetam za otroka ...
TONČKA TURK, GOSPODINJA IZ DOL. MAMAROVCA: „Moja hčerkica hodi v drugi razred. Nikoli nisem brez skrbi, ker me preganja misel, kaj bo če se podre strop v starem 1'arovžu. Človek dobi nehote take občutke, ki jih ne more izbiti iz g|ave, ker vem, tla bi nekoč kmalu prišlo do nesreče. Ni treba posebej poudarjati. da si želim lepo in sodobno urejeno šolsko poslopje, ki bo v vcsi-lje otrokom, učiteljem m nam. Kot mati dveh otrok bom vedno na strani tistili, ki podpirajo napredek. I'reprič;uia sem, da bodo naši občani podprli skupna prizadevanja."
Računam na zavest občanov
TONE KOVAČIČ, pred-sednik KS ŠENTJERNEJ: „Trdno sem prepričan, da me naši občani ne bodo razočarali. Mislim, dani treba s prstom kazati na našo šolo, ki je tesna kot škatlica za vžigalice. Starši ne moremo zahtevati, da bi prosvetni delavci v takih pogojih delali čudeže. Treba jim je pomagati, potem bodo tudi uspehi boljši. Ob znanem dejstvu, da se prosvetni delavci zelo trudijo otrokom nuditi čim več znanja, smo dolžni podpreti njihova prizadevanja in jim omogočiti ustrezne učne pogoje. Ce bomo i >peli dobro zastaviti akcijski program in bo naš klic prišel do slehernih ušes, potem ni treba biti v skrbeh za uspešno izvedbo referenduma."
Mislim na svojo Marijo
MARIJA lABJANČlČ, GOSPODINJA IZ MAHAROVCA: „Če pomislim samo na svojo malo Marijo, ki jo držim v rokah, in na njeno bodočnost, potem nti trenutek ne pomišljam, da ne bi podprla referenduma. Želim, da bo moj otrok obiskoval urejeno šolo in da ga za življenje čim bolj usposobijo. Seveda pa je treba učiteljem omogočiti dobre delovne pogoje."
mmmm;
Zaupam
organizatorjem!
LUDVIK NOVAK, KMET IZ DOLENJE VASI: „Vem, daje treba še veliko narediti, čeprav smo s skupnimi napori v zadnjih letih res veliko ustvarili. Če sredstva drobimo, bo težje uspeti, kot da jih damo skupaj in pomagamo tam, kjer je najbolj potrebno. Naši ljudje imajo zaupanje v vodstvo krajevne skupnosti, zato se mi zdi nemogoče, da referendum na otoškem območju ne bi uspeL Ljudje so se na lastne oči prepričali. da imajo od krajevne skupnosti koristi, zato njen program vedno podpirajo."
Ljudje imajo zaupanje...
I	RANČlSKA JAKŠi;, (lOSPO-DINJA IZ OREHOVICI;: ..Čeprav kot gospodinja v gospodarske zadeve nimam velikega pogleda, vem, da denarja ni in ga tudi ne bo, če ga ne bomo s skupnimi napori sami zbrali. Naši ljudje so vedno podprli vsako pametno in koristno akcijo, ".ato sem' tudi ob tem referendumu prepričana, da bo pri nas uspel. V luiši krajevni skupnosti so rezultati skupnega dela in naporov vseh obč;uiov lepo vidni, zato imajo ljudje zaupanje ..."
Samoprispevek - za srečo mladine! Odločitev:
14. in 15. majo 1972
tura
n
bra-
anje
JAKOPIČEV
NAGRAJENEC
Prejšnji teden so v slovenski prestolnici podelili letošnjo Jakopičevo nagrado. Žirya se je soglasno odločila, da to visoko priznanje prejme k^ar Drago Tršar. Temu znanemu slovenskemu, umetniku mlajšega rodu so prisodili nagrado za vrsto izvrstnih dosežkov v kiparjenju, s katerimi se je uveljavil doma in v tujini.
DVE GLASILI
Pred kratkim sta izšli dve šolski glasili:	bregov	Krke“, ki ga izdaja
novinarski krožek žužemberške osemletke, in „Iz naših logov“, ki ga
Eišejo čl^i literamo-novinarskega rožka bršlinske šole. Obe nosita na naslovni strani št. 2, vendar izhaja žužemberško že tretje, bršlinsko pa (razumljivo) šele prvo leto. Številki sta posvečeni dnevu žena.
ZA ŠTIRISTOLETNICO
Posavski muzej se skrbno pripravlja na bližnje praznovanje štiristoletnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Zbirko, ki prikazuje kmečke punte, prav zdaj dopolnjujejo z novim razstavnim gradivom, da bodo dobili obiskovalci na-zornejšo sliko o tistih dneh.
7. TV FESTIVAL
Na Bledu bo od 29. maja do 4. junya že 7. festival jugoslovanske televizije. Udeležilo se ga bo šest televizijskih hiš — iz vsake republike po ena, sodelovale pa bodo lahko z oddajami iz zadnjega leta. Za najboljše oddaje so predvideli nadednja priznanja; zlato, srebrno in bronasto statueto za najboljšo TV premiero, statueto za najboljši izbor, denarno nagrada za oddajo, ki bo pokazala nov televizijski izraz, in denarne nagrade za posameznike - ustvarjalce televizijskega sporeda in posameznSi oddaj. Prijave za festival bodo zbirali do 5. maja.
^ TREBNJE - Ivanka Pavlin^ predsednica občinske konference SZDL, je za jutri popoldne sklicala drugo sejo občinske konference. Obravnavali bodo kulturno dejavnost v občini, osnutek delovnega programa za letos in predlog žirije za podeli-^tev priznanj OF.	^
»Sprehodi«
V torek, 25. aprila ob 19. uri, bo Stane Suklje v novomeškem sindikalnem domu predaval o kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivostih Novega mesta in okolice. Predavatelj bo govoril ob ;?)remljavi 250 barvnih diapozitivov.
DUrer do 3. maja
Duereijevo razstavo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so zaradi izrednega zanimanja podaljšali in bo odprta do vključno 3. maja. Minule dni jo je obiskalo za več avtobusov ljubiteljev likovne umetnosti, od tega tudi precej šolarjev. Zaradi dežja je bil zadnje dni obisk slabši. Več šol in skupin je obisk napovedalo za^ prihodnje dni.
v NOVEM MESTU 2E V NOVEM ŠOLSKEM LETU:
Oddelek pedagoške akademije
V njem se bodo na pedagoški poklic (za razredni pouk) pripravljali mladi Dolenjci, Belokranjci in študenti iz spodnjeposavskih občin
Do leta 1968 so osnovne šole na Dolenjskem, Beli krajini in delno v Posavju dobivale učitelje za razredni pouk iz učiteljišča v Novem mestu. Po reorganizaciji kadrovskih šol za učitelje so skrb za šolanje učiteljev prevzele pedagoške gimnazije in pedagoški akademiji v Mariboru in Ljubljani. Ta ^remamba je povzročila občutno zmanjšanje priliva razrednih učiteljev na področju cele Slovenije, tudi pri nas.
To in druge okoliščine (povečanje potreb po razrednih učiteljih zaradi malih sol, podaljšanega bivanja, zmanjšanja števila kombiniranih oddelkov, zaradi upokojevanja starejših učiteljev) so povzročile akcijo, da bi pedagoško akadem^o kot kadrovsko šolo približali področjem, kjer je primanjkljaj učiteljev večji, in tako zajezili naraščanje primanjkljaja.
Zato je pedagoška akademija (PA) v Ljubljani na predlog občinskih skupščin ožje Dolenjske, Bele krajine in Posavja sklenila ustanoviti v Novem mestu redni oddelek PA za razredni pouk. Dokončni sklep o tem je bfl sprejet na sestanku predstavnikov občin našega področja, predstavnikov TIS in predstavnikov pedagoške akademije iz Ljubljane. Le-to sta zastopala prof. Franc Galič, namestnik dekana, in prtjf. dr. Leon Žlebnflc, predstojnik oddelka za razredni pouk.
Na sestanku, ki je bil 5. aprila v Novem mestu, je bilo sklenjeno:
1. Ustanovi se oddelek pedagoške akademije za razredni pouk v. Novem mestu.
2. Prostore in učitelje za hospita-cije bo dala osnovna šola Katje Ru-pene v Novem mestu, ki ima take pogoje, da to lahko stori. Ta šola je bila namreč ves čas delovanja učiteljišča v Novem mestu vadnica za bodoče učitelje, zato imajo njeni učitelji dovolj znanja, ^osobnosti, primerne volje in izkušenj, da bodo zadovoljili tudi potrebam novega oblikovanja učiteljev.
3. Predstavniki občinske skupščine v Novem mestu so zagotovili, da bodo uredili vse potrebno za bivanje študentov PA v Novem mestu.
'	4. Predstavniki TIS prizadetih
občin so obljubili začetno finančno pomoč za opremo prostorov, ki jih
Mlade v šolo
Pri INLESU v Ribnici in delovnih enotah zapodujejo skupno okoli 50 delovnih invalidov. To je precej, saj je v podjetju zapodenih dcupno okoli 850 ljudi. Podjetje se trudi, da delovni invalidi, zaradi manjše delovne sposobnosti, ne bi bili materialno prikrajšani. Tako politiko zastopa tudi sindikat, ki se je zavzel, da bi delovne invalide, mlajše od 25 let, podali na šolanje, če imajo za to pogoje in voljo za študij.	-r
»Učimo se za življenje«
je poudaril dr. Boris Majer na sobotnem zboru prosvetnih delavcev na Otočcu
Minulo soboto je bil na Otočcu že peti tradfcionalni zbor prosvetnih delavcev novomeške občine, ki sta ga pripravila občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in temeljna izobraževalna skupnost v Novem mestu.
Osrednja zanimivost zbora je bilo predavanje člana CK ZKS in profesorja filozofske fakultete v Ljubljani dr. Borisa Majerja o idejnosti pouka in patriotični vzgoji. Dr. Majer je med drugim poudaril, da je razvijanje samoupravne zavesti v mladem človeku poglavitna naloga naše šole, ki mora vzgajati mlade rodove za bodoče samoupravljavce. Da bi to dosegli, moramo že v osnovni šoli nameniti več časa seznanjanju mladih ljudi s socialističnimi človeškimi in medčloveškimi odnosi ter spodbujanju logičnega mišljenja in ustvarjalne domišljije. Tudi preverjanje znanja zdaj preveč temelji le na ^omin^em obnavljanju in premalo na razvijanju spoznavnega interesa mladega človeKa. Dr. Majer meni, da je treba ta vprašanja že v osnovni šoli postaviti na drugačne osnove, saj se učimo za življenje, in ne za šolo. To načelo postaja čedalje pomembnejše, zakaj prav osnovna šola kroji usodo za vse nadaljnje človekovo življenje. Zato idejne vzgoje ni mogoče ločevati od učnovzgojnega procesa, ampak mora biti vtkana v ta proces.
Zatem je zbranim spregovoril predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Vinko Kastelic o samoupravnem dogovarjanju v družbenih dejavnostih. Med drugim je poudaril napredek, ki smo ga na tem
področju že dosegli s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in. osebnfli dohodkov, ter opisal neka-tere^jj^robleme, ki se ob tem še porajajo, in naloge prosvetnih delavcev pri nadaljnjem oblikovanju meril za vrednotenje dela na področju vzgoje in izobraževanja. Predsednik izvršnega odbora novomeške temeljne izobraževalne skupnosti prof. Veljko Troha je ob koncu mregovoril o pripravah na referendum za uvedbo icrajevnega samoprispevka za gradnjo osnovnih šol v občini. Prosvetni delavci so ta prizadevanja v celoti podprli.	R.	S.
Mali kulturni barometer
POJE STANE MANCINI - Drevi ob 20. uri bo v novomeškem Domu kulture zabavno glasbena prireditev iz abonmajskega sporeda. S sporedom narodnih, narodnozabavnih in zabavnih melodij se bo občinstvu predstavil na celovečernem koncertu pevec Stane Mancini s svojim ansamblom (Combo quartet).
Obletnica
Skoraj neopazno drsi mimo prva obletnica kulturnih skupnosti. Nihče ne kliče fanfar in slavnostnh govorov na ta dogodek in sploh kaže, da ta prvi jubilej nikjer ne dobiva posebnega obeležja. Nekaj pa je temu na rob le treba reči.
Letos prvič - se pravi ob prvi obletnici - se je kultura otresla izrazito administrativno proračunskih odnosov. Na denar, ki se posebej nabira v kulturnih skladih, oblastveni organi nimajo več tolikšnega vpliva kot v prejšnjih časih. Gospodarjenje je prepuščeno samoupravnim organom, izvoljenim v posameznih kulturnih skupnostih. Pripomniti je še treba, da nihče več ne dobiva denarja na up, ampak samo za delovni načrt po načelu: pokaži, kaj si predvidel, pa yboš dobil!
DARILO KNJIŽNICI - Belokranjski rojak dr. Oton Berkopec je novomeški Studgski knjižnk:i ^et daroval nekaj dragocenih knjig.
KRSKO: Se danes IN JUTRI - Razstava gvašev in akvarelov akademskega slikarja Franceta Peršina bo v krški galeriji odprta še jutri.
ZA CUSSIGHOM PERKO - V Dolenjski galeriji bo še danes odprta razstava del italijanskega slikarja Artura C!ussigha. Prihodnji teden pa bodo v galeriji odprli razstavo del slikarja Tomaža Perka, sina znanega slovenskega slikarja Lojzeta Perka.
OKTET IN ZBOR ZA PROSVETNE DELAVCE - Na petem zboru prometnih delavcev novomeške občine, ki je bil 15. aprila na Otočcu, sta v kulturnem delu sodelovala Dolenjski oktet in moški pev-•ski zbor DPD Dušan Jereb iz Novega me.sta.
KULTURNI DAN V KOSTANJEVICI - V okviru XVII. prireditev Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici so minulo soboto izvedli v domu kulture Partljičev recital „Pre.šernu z ljubeznijo*', zvečer pa so si obiskovalci lahko ogledali Linhartovo komedijo „Ta veseli dan ali Matiček se ženi“, s katero je na kostanjev iškem odru gostovala mariborska Drama.
„DIVJI LOVEC" V STRAŽI -Minulo nedeljo so igralci Straške Svobode spet prijetno presenetili občinstvo: uprizorili so 1'inžgarjevo igro „Divji lovec".
Ko so pnid petimi leti Črnomaljci vpeljali Župančičev natečaj in svojevrsten način financiranja kulturno-prosvetne dejavnosti v občini, so bili za tako obliko delovanja zelo navdušeni. Tako organizatorji kot dramski, glasbeni in folklorni amateiji iz mesta in s podeželja. Ob koncu natečaja so imeli tudi občinsko kulturno revijo s precej blišča, podelitev nagrad itd. Zatrjevali
Usihanje?
so, da se bo tak način dela uveljavil in da bodo sistem tega dela še izpopolnjevali.
Po štirih letih kaže, da kulturnikom zmanjkuje sape. Ob jesenskem razpisu je bilo sicer precej prijav za sodelovanje (tudi te so morali še in še spodbujati), veliko manj pa so pribavljani pokazali. Doslej je bilo samo 9 dramskih predstav, glasbene še nobene, če izvzamemo viniški veseli večer. S predstavami kasni 5 prijavljenih sicupin iz metliške občine in 6 iz črnomaljske.
Najbrž letos tudi natečaj ne bo več zaključen z občinsko kulturno revijo. Rečeno je bilo, naj 'bi bila prej kot običajno, si-,a*r hodi v zelje organizatorjem jurjevanja, toda zamisel ni izvedljiva. Ker niso nastopili vsi prijavljeni, jih komisija ne more oceniti in izbrati za nastop na reviji. Natečaj bi potrebov^ močne spodbude, sicer bo usahnil, kot večkrat presahnejo belokranjski studenci.	R.	B.
bo potreboval oddelek. Za poznejše redno delo pa bo skrbela PA iz Ljubljane z rednim proračunom.
5. Republiška izobraževalna skupnost je zagotovila PA iz Ljubljane redna finančna sredstva za nemoteno delo tega oddelka.
6. Predstavniki TIS so izrazili pripravljenost, da bo vsak študent na oddelku za razredni pouk prejel primerno štipendijo, če se bo ugotovilo, daje potreben.
7. Predstavnika PA iz Ljubljane pa sta zagotovila, da bo PA v skladu s svojim statutom najkasneje v maju razpisala vpis v oddelek PA za razredni pouk v Novem mestu ter potrebna delovna mesta učiteljev PA. Z razpisom za vpis študentov bodo objavljeni tudi pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati študenti PA za razredni pouk.
8. Predstavniki gimnazij na Dolenjskem so poročili tudi število kandidatov za študij na oddelku za razredni pouk v Novem mestu.
S temi zagotovili so dani pogojj za začetek dela tega oddelka z novim šolskim letom.
Poleg Novega mesta bo tak oddelek imela tudi Nova Gorica, v Celju pa je začel delovati že v tem šolskem letu.
Z ustanovitvijo oddelka PA v Novem mestu se odpirajo možnosti za mlade ljudi, ki so primemo posebni, prizadevni in nagnjeni' k opravljanju pedagoškega poklica, da v boljših pogojih pridejo do zaželenega poklica. S službovanjem v prosveti, ki ni več tako zapostavljeno področje, kot je bilo nekdaj, bodo pomagii dvigati kulturno raven prebivalstva v deželi, iz katere izhajajo, ter bodo tako prispevali k širfcmu razvoju Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Novo mesto bo z oddelkom PA dobilo novo razsežnost v razvoju šolstva, ki mu glede na hiter razvoj na drugih področjih tudi gre.
Ustanovitev oddelka za razredni pouk je pokazala, da so prizadevanja za tako obliko šolanja učiteljev razrednega pouka obrodia sadove, hkrati pa zavezuje vse, ki tako ali drugače skrbe za razvoj šolstva na našem področju, da bodo stalno skrbeli za rast in nemoteno delo tega oddelka. Ta skrb je tako naloga osnovnih šol, da bodo bolj poklicno usmerjale učence za učiteljski poklic, kakor tudi gimnazij, ki naj s primernim pedagoškim delom budijo interes za tako delo. Hkrati je to tudi naloga temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki n^ vsebinsko in materialno ^odbujajo delo novega oddelka. Na tak način bi lahko v določenem času krili vsaj potrebe po učiteljih razrednega pouka. Ostane pa nam še vedno nenehno prizadevanje, da bi izpolnili vrzeli, ki se kažejo na predmetni stopnji osnovne šole. prof. VELJKO TROHA
UČITELJICA, ZBOROVODJA, ŠTUDENTKA
Glasba je magnet
Slavka Kukman iz Stopič: »Prihodnje leto diploma iz glasbe - konec napora«
Imeti šolski pevski zbor - to je dandanes obveznost, dopolnilo ^asbenega pouka. Nemalokrat sreča odloči, koliko ml^ih grl se zbere v zboru, koliko zborov lahko osnujejo. „Tako je bilo tudi pri nas,“ se spominja Slavka Kukman, učiteljica za glasbeni pouk v osnovni šoli Janeza Trdine v Stopičah.
„Imamo dva zbora: mladinski je večji in šteje 45 pevcev, v manjšem in mlajšem jih je 25. Delata že več let, malone od ti-stihmal, ko sem jaz prišla na šolo.“
Spominjam se lanskega parti-zan^ega davja v Podgradu. Eno od kultumOi točk so dali tudi stopi3ci pevci. Sonce jih je žgalo v obraze, ko so ob spremljavi harmonikarja dedili gu>om rok
jami. Tudi te so okrnjene, zberemo se enkrat na teden.“
Zbora pojeta zlasti eno in dvoglasne narodne pesmi. Večglasnih se brez inštrumentov ne morejo naučiti. Inštrumenti so obljubljeni in jih pričakujejo. „Imate radi glasbo? “
„Glasba me je vedno zanimala. Ko sem začela 1966 na pedagoški akademiji študirati do-venski jezik, nisem dolgo vzdr-
Slavka Kukman s stopi^im zborom v Podgradu
svojega dirigenta - tovarišice Slavke Kukman. Zapeli so nekaj partizanskih.
„Nastopamo na vsaki šolski prodavi, večkrat tudi v tovarni Labod, ki je pokroviteljica naše šole. VčasŽi smo se udeleževali revij pevskih zborov, dokler so bile.“
„Kako nastane zbor? “
,J*ri nas učencev ni treba siliti k petju. Prišli so prostovoljno, celo več, kot je bilo potrebno. Značilno je, da fantje manj radi sodelujejo. Praviloma bi morala glasove preizkusiti pred vstopom v zbor, ker pa ne poučujem samo glasbe, mi je zmanjkalo časa, pa storim to kar med va-
žala. Pritegnila me je glasba, zato sem na akademiji presedlala in obrdžala samo ta študij. Zdaj so predavanja mimo, prihodnje leto, če bo posreči, bom diplo-mirda.“
„Je izredni študij naporen? “ ,J>a še kako! Ce bi morala še enfoat začeti, se najbrž ne bi več odločila. Marsičemu sem se morala odreči, prostega časa nisem poznala. Šola mi je pri tem precej pomagala, plačala je del stro-škov.“
„Boste ostali v Stopičah tudi po diplomi? “
„Tu sem pred desetimi leti začela poučevati, navadila sem se in bom n^brž ostala tudi po končanem študiju.“ l. ZORAN
Leto slovensko-hrvaških revij
Okrepljeno sodelovanje amaterskih kulturnih skupin iz obmejnih slovenskih In hrvaških občin - Obeta se pisana sezona kulturnih prireditev -V Kostanjevici sprejeli med članice tri hrvaške občine
Povezovanje slovenskih in hrvatskih amaterskih kulturnih delavcev ni nič novega, čeprav je pred leti pomenilo samo sodelovanje s slovenskim kulturnim društvom v Karlovcu. Prav na pobudo Karlovčanov so sodelovanje pred dvema letoma razširili na več sosednjih občin z obeh bregov Kolpe in Krke.
Tako je lani nastala Kultumo-prosvetna zveza posavskih, dolenjskih, belokranjskih, obkolpskih in kordunskih občin. Vanjo se je vključilo po šest hrvatskih in slovenskih občin.
borsko, vrgininoščansko in vojničko občino. Kultura res ne pozna meja!
Ž. SEBEK
Ze lani je nova „organizacija" izmenjala obiske amaterskih kulturnih skupin in povezala v medobčinske revije. Na teh so do zdaj uspešno nastopile folklorne skupine, pevski zbori, pihalne godbe in likovni amaterji. Po prvih uspehih bodo letos tako obliko skupnega ifastopanja še razširili.
Na nedavnem posvetu v Kostanjevici so se dogovorili, da bodo število medobčinskfli revij še letos povećali na deset, hkrati pa so izbrali tudi kraje, kjer naj bi se dejavnost „dogajala". Tako so sklenili, da bo v Ogulinu nastop zabavnoglasbenih ansamblov, tamburaši se bodo zbrali v Samoboru, „odrasle" folklorne skupine pa bodo imele revijo v Vojniču in Vrgin mostu. Karlovac bo prevzel organizacijo revije godb na pihala,* razstava del likovnih amaterjev pa bo spet v Dugi Resi. Moški, ženski in mešani pevski zbori bodo tokrat peli v Črnomlju, pionirski in
Uspeh na Poljskem
v soboto sta se vrnila s Poljskega Janez Gartner in Roman Ogrin, ki sta se s predstavnikom Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije Martinom Zakonjškom udeležila otvoritve razstave 10 članov Tabora likovnih samorastnikov v Bytomu. Razstava se .naliaja v gornješlezij-skem muzeju - eni izmed riajstarej-ših kulturnih ustnov v Sleziji. Odprl jo je sekretar za kulturo vo^odstva Katovvice Zbysko Mikolajski. Bila je deležna velike pozornosti tiska in radia; tudi prve kritike so bile izredno laskave. Poljaki želijo, da bi razstava ostala na Poljskem do konca leta, med tem časom bi jo poka-
zali v petih mestih, med drugim tudi v Moderni galeriji in razstavnem paviljonu v Parku kulture v Kato-wicah- Pričakujejo, da si bo razstavo ogledalo preko mil^on ljudi. Verjetno jo bodb prenesli še v vojvodstvo Krakowo,
Med obiskom so se dogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju; že letos prideta dva poljska samorastnika na trebanjski tabor, v letu 1973 se obeta razstava poljskih samorastnikov v Trebnjem in drugih krajili .Slovenije, ravno tako bi Poljaki želeli, da bi na Poljskem razstavljali posamezni naši umetniki.
A. ŽELEZNIK
mladinski zbori pa prvič v Novem mestu. Novost bo tudi medobčinska revija pionirskih in mladinskih fcJklomih skupin v Krhkem. Harmonikarji bodo imeli skupen nastop v Trebnjem. Dc^ovorili so se že, da dramske skupine ne bodo imele revije, ampak se bodo medsebojno obiskovale.
Poleg organizacije medobčinskih revij čica kulturno-prosvetno zvezo še obilica drugega dela. Svoj delež bo namreč pristavila k številnim proslavam pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so v bližnji in davni preteklosti družili slovenski in hrvatski narod na teh obmejnih področjih. Predvsem bo kulturno-pro-svetna zveza sodelovala na slovesnostih ob 4(X)-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora, na priređivah v počastitev 80-letnice rojstva tovariša Tita In na proslavah v počastitev dogodkov iz NOB.
Na koncu naj pristavimo, da so na kostanjeviškeni posvetu v kulturno-prosvetno zvezo sprejeli še samo-
kidriCevi
NAGRAJENCI
Kidričevo nagrado so letos podelili štirim zadužnim slovenskim znanstvenikom: dobili so jo: prof. dr. Anton Kuhelj za življenjsko delo na področju mehanike, belokranjski rojak prot. dr. Lujo Suklje za dognanja na področju mehanike tal, prof. dr. l-ranc Celesnik za dognanja na področju pojavljanja in obravnavanja zajčje ustnice in volčjega žrela ter prof. dr. Alojz. Finžgar za Življenjsko delo na področju pravnih ved^ Poleg tega so podelili večje število nagrad Kidričevega sklada.
Knjige v letu knjige
Šolske knjižnice - Zelo pomembno izobraževalno nalogo opravljajo šolske knjižnice zlasti se zato, ker posredujejo knjigo mlademu bralcu. Te knjižnice morajo vsebovati knjige, ki so v zvezi z učnim načrtom, in pa zadostno število knjig za domače čtivo. Vsaka šola v novomeški občini ima po eno knjižnico. Na osemletkah ima knjižnica običajno po dva oddelka: za učitelje in šolarje. Večje osemletke pa delijo šolarski oddelek na pionirski del in del za cicibane. Srednješolske knjižnice nimajo oddelkov ločenih za profesorje in dijake, ampak je knjižnica skupna. Vsaka šolska knjižnica mora šteti najmanj 3000 knjig, nadaljnja rast naj bi dosegla 8 do 10 knjig na učenca. Koje to število doseženo, naj znaša letni prirastek po eno knjigo na enega učenca. V novomeški občini se knjižnice na osemletkah močno približujejo tem zahtevam, medtem ko pride v srednješolskih knjižnicah že povprečno po 17 knjig na učenca.
V letu 1971 je bilo v občini 39 knjižnic s 103.650 knjigami. Naročene so bile na 349 revij, kupile so 17.073 novih knjig. Imele so 7.877 bralcev, ki so si izposodili pri 35.270 obiskih 69.622 knjig. Za nabavil novih knjig so knjižnice plačale 260.770,00 N-din. Izposoja knjig je načeloma brezplačna, le nekatere knjižnice pobirajo malenkostno izposojnino, in ta je znesla 2.787,30 novih din. Vedeti pa moramo, da teh knjig ne berejo samo šolarji in dijaki, temveč tudi drugi člani družine, ker v šolskih knjižnicah izposojajo na dom.
10
DOLENJSKI LIST
Slr.»n uredil: IVAN ZORAN
St. 16
IZ VSE H STRANI
METLIKA - Pred kratkim so ustanovili v mestu aktiv mladih, ki šteje okrog 250 članov. Na osnovnem občnem zboru so izdelali program dela, izvolili 17-člansko predsedstvo in ožje vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Božo Kopinič, za tajnika Karel Ružič in za blagajnika Jože Matjašič (T. G.).
Šmihel pri novem mestu -
v Domu Majde Sile dela že dalj časa pod vodstvom gimnazijca Janeza Bambiča krožek OZN. Gojenci, ki se udeležujejo rednih sestankov, so zelo aktivni. Zanima jih zunanja, pa tudi notranja politika. (I. K.)
NOVO MESTO - V okviru vsakoletne akcije „Kaj veš o prometu? “ so pionirji - prometniki imeli pred dnevi občinsko tekmovanje. Udeležilo se gaje 48 pionirjev in pionirk iz Šentjerneja, Šmihela, Novega mesta in Vavte vasi. V nižji skm)ini je zmagala skupina pionirjev iz Sen^emeja, drugi je bil Grm. Med posamezniki je v tej skupini postal prvak Miran Vučko iz Bršlina, srebro je osvojil Marjan Simonič, bron pa Rudi Lipar iz Šentjerneja. V skupini starejših tekmovalcev so že tretjič zapored zmagali pionirji iz Šentjerneja, drugi so bili učenci „Katje Rupene“ in tretji iz Bršlina. Med posamezniki je bil najboljši Ma^'až Simonič, sledita Tugo Plut in Marjan Gorišek (vsi Šentjernej). Najboljši tekmovalci "se bodo udeležili medobčinskega tekmovanja, ki bo prihodnjo soboto v Brežicah (M. T.)
BRESTANICA - Začelo se je prvenstvo mladih športnikov v počastitev dneva mladosti, ki ga organizira občinska konferenca ZMS Krško. Najprej so se srečali šahisti. Zmagala je ekipa Leskovca, dedijo TSS, Prekopa, Rožine, Dolenja vas in Brestanica (Ž. S.)
Šmihel pri novem mestu -
v petek se bo začelo tekmovanje v okviru desete jubilejne domiade pod pokroviteljstvom republiške konference ZMS. V petek popoldan star-tajo namiznoteniški igralci in šahisti, zvečer pa bo kulturni program. Tekmovanja se nadaljujejo v soboto in nedeljo, ko bodo na ^oredu športne igre' atletika in izlet v naravo.
NOVO MESTO - Odbor aktiva mladih novinarjev .v Novem mestu bo v torek, 25. aprila, pripravil že drugo srečanje s Tonetom Gošni-kom, glavnim urednikom Dolenjskega lista. V prostorih občinske skupščine bodo člani aktiva podu-šali predavanje o novinarskih zvrsteh
PODZEMELJ - Podzemeljčani so zadnji v občini, ki so ustanovili mladinci aktiv, v katerem je 50 članov. Mladina postaja povsod bolj delavna, zlasti v krajevni skupnosti (T.
NOVO MESTO - Komisija za družbenoekonomske, odnose pri občinski konferenci ZMS Novo mesto ustanavlja aktiv mladih, zaposlenih v zasebnem sektorju. Aktiv ustanavljajo zaradi najrazličnejših nepravilnosti, ki jih mladi doživljajo v tem delovnem sektorju (J. P.).
NOVOTEKS ; LESONIT 69:61
Novomeški košarkarji so v prijateljski tekmi premagali dosedanjega člana slovenske lige Lesonit, ki pa je v kvalifikacijah izgubil z Radensko in izpadel iz lige. V Ilirski Bistrici so Novomeščani na ^olzkem betonu igrali dokaj nezanesljivo, kljub temu pa so brez posebnih težav zmagali.
Za Novoteks so igrali: Splichal 15, 2. Kovačevič 9, S. Kovačevič 26, Ivančič 6, Sroetavc 5, Sobar 2, Počrvina 2, Papič 4, Bencik, Blažič in Spiler.
Za plodnejše sodelovanje!
Posvetovanje o dijaški samoupravi v dijaških domovih je bilo v nedeljo, 16. aprila, v Šmihelu pri Novem mestu - 50 udeležencev
v nedeljo dopoldne je bilo v dijaškem domu Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu posvetovanje o samoupravnem položaju gojencev v dijaškil) domovih, ki ga je vodil član predsedstva republiške konference ZMS Boris Kralj. Na posvetovanju, ki sodi v sklop prireditev X. jubilejne „domiade 72“, je sodelovalo okoli 50 mladincev, vzgojiteljev in gostov.
V živahni razpravi so ugotovUi, da je sodelovanje med šolami in dijaškimi domovi dobro, vendar je zlasti na področju samoupravljanja treba najti še druge stične točke. Zavzeli so se tudi, da bi samoupravljanje v dijaških domovih dobilo še bogatejšo samoupravno vsebino, ki naj vzgaja mlade v bodoče samoupravljavce.
Zavzeli so se tudi, da bi mlade vključili v samoupravljanje na podlagi delegatskega sistema, tako da bodo čimbolj seznanjeni z vsem življenjem v domovih.
Govorili so o tem, da je treba mladinske organizacije ustanoviti v
dijaških domovih, saj je delo mladine na šolah dosti težje.
Razpravljali so tudi o odnosih gojencev do vzgojiteljev in obratno ter se zavzeli, da morajo ti temeljiti na osnovi medsebojnega spoštovanja.
Udeleženci posvetovanja so obsodili samovoljno potezo dijaškega doma v Kranju, ki se je odpovedal sodelovanju na domiadah z utemeljitvijo, da nimajo nikakršne vrednosti za mladino. .Menili so, da takšen odnos kvari dobre odnose med gojenci slovenskih dijaških domov, najbolj prikrajšani pa so kranjski gojenci, saj so ob lepo prireditev. K. T.
MLADI IN SVET
Znak »Tisoč radostiu je osvojen!
Na osnovni šoli »Martin Kotar« v Šentjerneju imajo že pogoje za osvojitev znaka »Tisoč radosti« ~ V kratkem prva lutkovna igrica
Prosvetna delavka Zdenka Godec je skupaj z učiteljem Vilijem Petelinom mentorica pionirske organizacije na osnovni šoli „Martin Kotar" v Šentjerneju. Oba mentoija sta zelo prizadevna, zato je tudi pionirski odred med najboljšimi v novomeški občini. Imajo zelo razvejeno kulturno, športno, izobraževalno in ostalo dejavnost, skoraj ni učenca, ki ne bi delal vsaj v enem krožku.
- Na vaši šoli tarnate, da težko delate, ker ni ustreznih prostorov za šolsko, še manj pa za izvenšolsko delo, kljub temu pa ste med najboljšimi. Kako gre to dvoje skupaj?
„Mislim, da so doseženi uspehi plod podvojenih naporov, ki jih vlagamo prosvetni delavci kot tudi otroci v izvenšolsko in drugo dejavnost. Ce bi imeli ustrezne pogoje, verjamem, da bi bili dosežki še boljši.“
. - Kako je z znakom pionirske organizacije „Tisoč radosti"?
„V letošnjem šolskem letu smo imeli že tako razgiban program, da smo izpolnili pogoje za osvojitev znaka, vendar ne mislimo odnehati, kajti v programu imamo še marsikaj.
- Za kaj se učenci najbolj zanimajo?
„Največ jim je za športno in kulturno dejavnost, čeprav tudi za druge zanimanje ni majhno. Precej smo dosegli zlasti v tekmovanju „Vesele šole“, saj smo imeli rekordno udeležbo; 315 udeležencev.
- Kako je z učenci, ki imajo slabe ocene?
„Tisti, ki se udejstvujejo v raznih krožkih, so na srečo večinoma tudi dobri dijaki. V primeru, da komu ob konferenci spodrsne, se potem mora bolj posvetiti učenju!**
- Ali imate na šoli še kakšne posebne krožke?
„Lotili smo se zbiranja zgodovinskega gradiva o nastanku pionirske organizacije na Sentjemejskem polju. Ko bo delo končano, mislimo zbrano gradivo razstaviti na posebni razstavi. Ustanovili smo tudi lutkovni krožek; mladi se bodo predstavili z lutkovno igrico naše upokojene učiteljice Vlaste Tavčarjeve, „Jurček kurir**.
- Kaj pa razumevanje zdelo pionirske organizacije *na terenu oziroma v vrstah prosvetnih delavcev?
,,Nimam se kaj pritožiti, podpora je občutna, zato se vsem zahvalju-• jem za pomoč.**	S. DOKL
Sevnica »potopila« Izolo!
ŠTIRI odliCja ZA GAJIČEVO
v soboto je bilo v Ljubljani letošnje republiško prvenstvo osnovnih in srednjih šol v gimnastiki, na katerem so se mladi dolenjski telovadci dobro postavili. Tekmovanje je v celoti izredno uspelo, čeprav so tekmujoči izven Ljubljane imeli precej pripomb na sojenje ljubljanskih sodnikov. Od naših tekmovalcev je med posameznicami najbolj uspela srednješolka Anita Gajič, ki je osvojila štiri odličja, oziroma brežiški gimnazijci, ki so biU med ekipami drugi. Pionirke z Grma pa so osvojile tretje mesto.
Rezultati - pionirke ekipno: 1. OS Hinko Smrekar (Ljubljana) 190, 4 točke, 3. OS Grm (N. m.) 181,8; posameznice:	1. Težak (OS J.
Moškrič - Lj) 39,4, 4. do 5. M. Dokl (Grm) 38,5 točke, itd. Pionirji; 1. OS Boris Kidrič (Kidričevo). V tej konkurenci so nastopili tudi učenci z osnovne šole Krško, vendar njihove uvrstitve ne vemo. V konkurenci mladincev je zmagala ekipa TSS Maribor 231,3 točke, drugo mesto pa je osvojila ^mnazija Brežice 228,1. Brežiški gimnazijci so sc tudi med posamezniki dobro uvrstili, vendar do 5. mesta ni bilo nobenega. Med mladinkami ekipa novomeške gimnazije ni nastopila, ker niso mogli zbrati tekmovalk. Med posameznicami je Anita Gajič (Sola za zdravstvene delavce N. m.) delila 3. do 4. mesto, zbrala pa je 37,8 točk.
Z nastopom smo laliko v celoti zadovoljni, saj so naši tekmovalci dosegli več, kot smo lahko od njih pričakovali.	(M.	M.)
m
Kam v šolo?
Do konca pouka na naših šolah je še dobra dvd meseca, zato se je večina učencev in dijakov že odločila za nadaljnji življenjski korak: veliko jih bo nadaljevalo šolanje, so pa tudi taki, ki bodo zapustili šolske klopi. Marsikdo bo uresničil življenjski cijj, verjetno pa bodo tudi razočaranja, kajti šolanje precej stane, družinski proračuni pa ne prenesejo dodatnih obremenitev. Učenci osmih razredov trebanjske šole sp se v glavnem že odločili. Kam bodo šli nekateri, bomo zvedeli iz njihovili odgovorov :
BOŽA PUNGARTNIK - „Nadaljevala bom šolanje na novomeški gimnaziji. Moje prizadevanje, da pridem do poklica, pa bodo starši podprli.**
MIRO AVGUSTINCiC - „V šoli mi ne ^ preveč dobro, zato sem se odločil za poklicno šolo v Ljubljani. Navdušen sem za avto kleparski poklic. Ce mi bo šolanje šlo dobro, se bom vpisal še na srednjo tehnično šolo.**
GABRIJELA ZIDAR - „Kolegice so me navdušile za šolanje na srednji ekonomski šoli; rada delam v pisarni. Starši mi bodo pomagali, da doštudiram."
J02E SMOUC -• „V sedmem razredu sem se odločil za študij kemije na STS v Ljubljani. Kemija me je vedno veselila, upam, da s poklicem ne bom razočaran.**
MIRA STRAJNAR - „Ce bom izdelala s prav dobrim, bom šla na ESS, drugače se bom odločila za poklicno šolo. Starši mi bodo pomagali, da se dokopljem do poklica.*'
STANE BECELE - „Ker je oče miličnik, sem se odločil za kadetsko šolo v Ljubljani. Poklic me veseli, poleg tega so pa pogoji za šolanje odlični. Starši z menoj ne bodo imeli več skrbi** (Naši sogovorniki so na slikah od leve proti desni).
Čeprav so nas Brežičani v soboto precej razočarali, saj so igrali s poprečno ekipo Radeč neodločeno 19:19, so nas toliko bolj presenetili in razveselili prodorni Sevničani, ki so v Izoli ugnali jesenskega republiškega prvaka in ga popolnoma potolkli. Sevničani so se pokazali v najlepši luči in postali strah in trepet vsem ekipam v republiški ligi. Ribničani so gostovali v Mariboru,
Nogometaši so začeli
Začel se je spomladanski del občinske lige v malem nogometu, v kateri sodeluje 7 klubov. Rezultati prvega kola: Stara cerkev : Dolga vas 3:4 in Mahovnik : Kolodvorska 3:3. V vodstvu je še naprej Stara cerkev.
Spet kegljišče
Precej ostrih besed je bilo že izrečenih in napisanih, ker je kočevsko kegljišče zaprto. Kegljači in keg-Ijalke, ki so dosegali lepe uspehe v republiki in državi, so ostali brez kegljišča.
Zdaj kaže, da se bodo le začeli lepši časi. Kegljišče je prevzela NAMA. Prav zdaj ga preurejajo, in če bo šlo vse po sreči, ga bodo odprli še ta mesec. Kegljišče je 4-stezno in bo zdaj avtomatično.
Zvedeli smo že, da bo veljalo 15 • minut kegljanja 5 din in da bo pri kegljišču bife, ki bo razen s pijačami postregel tudi z'jedili na žaru. Kegljišče bo odprto vsak dan od 15. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9- do 22. ure.
kjer so pustili obe točki, čeprav bi lahko iztržili kaj več. Brežičanke so doma zamudile priložnost, da se utrdijo na tretjem mestu, vendar so s porazom proti ljubljanski Olimpiji zapravile enkratno priložnost.
BREŽICE : RADECE 19:19
Brežičani so se proti koncu srečanja morali krepko potruditi, da so osvojili vsaj točko, čeprav se nihče ni nadejal, da bodo imeli težave z Radečani. Brežice: Berglez, Rovan 1, Šetinc 2, Novosele 3, Gorišek, Bosina 5, Iskra 4, Pavlič, Jurišič, Zore, Blatnik 4 in Mars. (V. P.)
IZOLA : SEVNICA 7:13
Prizadevanja Izolčanov, da bi se oddolžili Sevničanom za jesenski poraz, niso uspela. Gostje so se izkazali v vseh pogledih in zasluženo zmagali. Najboljši v vrstah Sevni-čanov je bil Trbovc, ki je dosegel tudi 6 zadetkov. SEVNICA: Sirk 1, Bizjak, Simončič, Tržan 1, Svažič 2, Koprivnik 2, Stojs 1, Sile, Trbovc 6 in Možic. (J. R.)
BRANIK: RIBNICA 21:16
Branikovci so po zaslugi razpoloženega Damjana uspeli razbiti črvsto obrambo Ribničanov in doseči zanesljivo zmago. Ribničani niso igrali slabo, vendar so bili Mariborčani bolj razigrani. RIBNICA: Lovšin, Žuk, Mikulin 4, Erčulj, Matelič 1, Kersnič 3, S. Kersnič 2, Puželj, Ponikvar 4, Radič 2. (F. L.)
BREŽICE: OLIMPIJA 6:10
V nezanimivi igri so gostje brez težav zmagali Ljubljančanke so bile ves čas srečanja v vodstvu. (V. P.)
Novomeščani ugnali Trebnje
Začelo se je tekmovanje v republiški moški in ženski odbojkarski ligi. Najzanimivejše je bilo srečanje dolenjskih odbojkarskih ekip Novega mesta in Trebnjega, ki so ga odirali v bršlinski telovadnici, ker je bilo igrišče v Trebnjem preplavljeno. Srečanje je bilo zanimivo in borbeno, čeprav sta obe ekipi delali precej začetniških napak. Proti koncu srečanja so biU Novomeščani boljši in so zasluženo zmagali s 3:2. Novomeščanke so gostovale v Ljubljani in so dobro igrale. Z malo več sreče bi lahko celo osvojile dve točki. Brestaničanke so gostovale na Jesenicah in srečanje izgubile s 3:0, najboljša pa je bila Marina Fila, vendar sama ni mogla narediti vsega.
TREBNJE : NOVO MESTO 2:3 Srečanje je bilo zelo zanimivo in napeto, razveselila nas je igra nekaterih mlajših igralcev, med katetri nam je najbolj ugajal Novo meščan Weiss. Trebanjci so se pokazali izredno borbene in požrtvovalne.
LJUBLJANA : NOVO MESTO 3:2 Ljubljančanke so morale aktivirati vse stare igralke, da so lahko ugnale mlado in prodorno ekipo No-v^a mesta, ki se je tudi v Ljubljani pokazala v najlepši luči. Ce bi dekleta imela več izkušenj, bi lahko zmagala brez težav.
JESENICE : BRESTANICA 3:0
Brestaničanke, ki nastopajo z mlado ekipo, še nimajo dovolj izkušenj, zato so srečanje v Jesenicah gladko izgubile s 3:0. Verjetno pa bodo mlade Dolenjke trd oreh ekipam, s katerimi se bodo srečale na domačem terenu.
KOCEVJE : LEK (LJUBLJANA) 3:1
Borbeni Kočevci so v štirih nizih ugnali prizadevne Ljubljančane. Domačini so pokazali dobro in prodorno igro. (A. A.)
nasi znanci
špilarjeva pomlad
Poldek se ni zmotil!
Znani športnik iz Brežic Poldek Rovan, kj je že več let steber brežiške rokometne ekipe, je v nedeljo na srečanju pionirjev košarkarjev na Grmu pravilno napovedal, da bodo Sevničani ugnali vodilrK) ekipo v republiški ligi Izolo^ Skoraj neverjetna napoved se je uresničila, saj so Sevničani s sedmimi goli razlike porazili ob moiju Izolo, ki se ne da kar tako presenetiti. Svojo napoved je utemeljeval s prepričanjem, da so Sevničai.i v stalnem vzponu in bodo za vsakega trd oreh. Torej ni slučaj,, da se trenutno nahajajo na četrtem mestu razpredelnice, čeprav so še novinci v ligi
BELOKRANJCI SO TEKLI
V soboto so imeli v Črnomlju prvenstvo Bele krajine v krosu. Nastopilo je okrog 50 tekmovalcev, večjo udeležbo pa je preprečilo deževno vreme. Zmagovalci so bili: pionirke - 600 m: 1. Sterk, 2. Giz-davec, 3. Stonič (vse Črnomelj); pionirji - 6(X)m; 1. Adlešič (Cm.),
2. Mušič (Dragatuš), 3. Kralj (Cmo-melj); mladinke - 800 m: 1. Skar-jak, 2. Marucelj (obe Cm.); mladinci - 1300 m: 1. Hudelja, 2. Stopar, 3. Baumgartner (vsi Cm.).	‘
IZENAČEN DVOĆOJ NOVOMEŠČANOV
IN Črnomaljcev
v grmski telovadnici je bilo v nedeljo področno košarkarsko prvenstvo za pionirje. Nastopilo je 7 ekip.
V finalnem delu so odločali o najboljši uvrstitvi pionirji z Grma, Črnomlja, Brežic in Metlike. Najboljšo ijjro so pokazali mladi Novomeščani in Cmomaljčani, ki so se v finalnem srečanju razšli z neodločenim izidom 25:25. V podaljšku pa so bili Novomeščani boljši, saj so srečanje odločili v svojo korist s 35:27. Dvoboj za tretje in četrto mesto med Brežičani in Črnomaljci se je končal z zmago Brežičanov s 33:29. Končni vrstni red: 1. Grm, 2. Črnomelj, 3. Brežice, 4. Metlika, 5. do 7. Krško, Mirna, Stična.
M. KOLARIČ
Eden najboljših dolenjskfii atletov vseh časov, Novomeščan Marjan Spilar, ki so ga nekateri že odpisdi s seznama naših najboljših atletov, je prijetno presenetil na prvem letošnjem atletskem mitingu v Novi Gorici. Marjan, kije čez zimo pridno vadil novomeške atlet& in seveda tudi sam nabiral moči, je.ko'pje zalučal kar 68,75 metra in osvojil prvo mesto. Za začetek sezone je to odličen dosežek, morda pa je to tudi znamenje, da Spilar doživlja drugo pomlad. Marjan je mlajšim tekmovalcem lahko za vzgled; da se z marljivim delom da veliko doseči!
KRKA ŠE VEDNO VODI
V četrtem kolu občinske kegljaške lige so bfli doseženi naslednji rezultati: Iskra : Krka 659:757, Novoteks : Stari devet 646:586, Luknja : Vseh devet 774:659. Vodi novomeška Krka z osmimi točkami, sledi Luknja s 6 itd. Med posamezniki je vodstvo prevzel Krušič s 360 ke^ji, sledijo: Jarc, Eržen, Turk (vsi iz ekipe Krka).	J-M.
KARLINA TRATAR PRVAKINJA NOVEGA MESTA
Odprto kegljtfško prvenstvo Novega mesta za člane v disciplini I X 200 in za članice 1 x 100 lučajev še ni v celoti končano. Med 13 posamez*nicami je prvo mesto osvojila K. Tratar (Krka) 369 kegljev, sledijo: Vebec (Trebnje) 250, 3. Vaš (Pionir) 342, itd. V moški konkurenci nastopa 68 kegljačev, trenutni vrstni red pa je naslednji: 1. Rožič (Krka) 847, 2. Hren (Pionir) 835, 3. Jarc (Krka) 831 itd.	J.	M.
RAKEK - Nogometaši novomeške^ Elana so gostovali na Rakeku in srečanje ^adko izgubili s 3:0. (J. M.)
SENOVO - V derbiju celjske nogometne podzvezne lige sta se v nedeljo na Senovem srečali enajsterici Rudaija in krškega Celulozarja. Srečanje je bilo zanimivo, končalo pa se je s 3:2 za Senovčane. (Ž. S.)
KRSKO - V telovadnici osnovne šole je bilo občinsko prvenstvo v košarki. Prvouvrščena ekipa Krškega je prejala pokal v trajno last. Rezultati: Krško : Leskovec 28:19, Brestanica : Senovo 13:30, Krško : Senovo 19:27, Leskovec : Brestanica 22:17, Krško : Brestanica 36:10, Senovo : Leskovec 20:27. Končni vrstni red; 1. Krško, 2. Senovo, 3. Leskovec, 4. Brestanica. (G. R.)
NOVO MESTO - V soboto in nedeljo bo v Ljubljani gimnastično prvenstvo Slovenije za pionirke in picHiirje. Nastopila bo ekipa novomeških telovadk, ki ima lepe mož- * nosti za solidno uvrstitev med posameznicami ravno tako pa tudi med ekipami (C. R.)
SEVNICA - Srečanje zasavske lige med Sevnico B in Krmeljem se je končalo z zmago 'Krmeljčanov z 18:14.	D.)
BREŽICE - Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v košarki je sodelovalo 6 ekip. Tekmovanje je vzorno pripravilo PSSD „Bratov Ribarjev**. Fantje - rezultati; Brežice ; Artiče 89:21, Bržeice : Cerklje 50:4 in Artiče : Cerklje 20:19. Končni vrstni red: 1. Brežice, 2. Artiče, 3. Cerklje. Najboljši strelec je bil Kalin, kije dosegel 38 košev. Dekleta - rezultati: Brežice : Artiče 36:22, Brežice : Cerklje 30:10 in Artiče : Cerklje 26:14. Korični vrstni red: 1. Brežice, 2. Artiče, 3. Cerklje. Najboljša strelka je bila Her-volova, dosegla je 20 košev. (P. R.)
STARI TRG OB KOLPI - Odigran je bil šahovski turnir, na Icate-rem so nastopili najboljši šahisti Poljanske doline. Prvo mesto sta si razdelila Peter Sterk in Vinko Kobe z 9 točkami sledijo Antič, Ster-benc, Stular, Mihalič, itd. (B. K.)
KRSKO - Rokometaši Krškega •so med tednom odigrali prvenstveno srečanje s Cerkljami in remizirali (16:16), v nedeljo pa so premagali Brestanico z 22:19. (Ž. S.)
RIBNICA - V prvem kolu jesenskega dela dolenjske rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Inles : Gradišče 16:24, Itas : Ribnica B 13:11 in Vidovo : Sodražica 12:17. (F. L.)
Črnomelj - v prvenstveni no-gometrri tekmi LCNL sta se ekipi Bele krajine in trboveljskega Cementa razšli z neodločenim rezultatom 0:0. Kljub težkim pogojem la igro sta obe ekipi pokazali dober nogomet. (T. L.)
KOCEVJE - v 14. kolu prvega razreda LNP se je srečanje med Kočevjem in Borovnico končalo z zmago domačinov z 2:1. (A. A.)
Črnomelj - zaostala rokometna tekma med Križami in Cos-mos-Beltom se je končala s presenetljivo zmago Cmomaljčanov z 20:19. Najboljši mož v vrstah Črnomlja je bil vratar Englaro. (T. L.)^
KRSKO - Na osnovni šoli Jurija Dalmatina so imeli razredna tekmovanja v gimnastiki. Zmagovalke pri pionirkah so: Verstovšek (6. a), Mi-kulavčič (6. b), Sajko (t. Zubak (7. a), Bizjak (7. b), Žnidaršič (7. c), Kostevc (7. č), L. Kostevc (8. a), Vodopivec (8. b), Višner (8. c) in Metelko (8. č). Pionirji: Štajner (6. a), Čebular (6. b), Fabjan (6. c), Peterkovič (7. a), Mavsar (7. b), I^rš (7. c), Bedenk (7. č), Šinkovec (8. a)i, Femec (8. b), Lon-go (8. c) in Glas (8. č). (G. R.)
ČRNOMELJ - Rokometno srečanje med Cosmos-Beltom in Mokrcem se je kcmčalo z zmago Mokrca z 12:5. (T. L.)
BREŽICE - Na osnovni šoli bratov Ribarjev so izvedli tekmovanje za prvenstvo šole v namiznem tenisu. Pr"o mesto je osvojil Dejan , Vodovnik, ki je premagal vse svoje nasprotnike. (P. R.)
CRMOMELJ - Prvenstveno nogometno srečanje med mladinci Bele krajine in trboveljskega Cementa se je končajo neodločeno 1:1. Strelec za Belo krajino je bil Vrtin. (T. L.)
Kdo, kje, kdaj?
V moški rokometni republiški ligi bodo nadednja srečanja: Sevnica : Jadran, Sava (Kranj) : Brežice in Ribnica : Izola. V ženski republiški ligi pa bo srečanje Steklar (Hrastnik) : Brežice. Odbojkarice Novega mesta bodo imele v gosteh Kamnik, Brestanica pa Celje. Novomeščani bodo gostovali na Jesenicah pri Kovinarju, Trebanjci pa v Ljubljani pri Savi. Odbojkarji Kočevja se bodo srečali s Kro-parji v Kropi. Košarkarji Novega mesta bodo v soboto igrali doma z Jesenicami.
r
Foto tedna: Pavkovič in Zupančič
Zadnji deževni spomladanski dnevi so povzročili našim sodelavcem precej preglavic. Najbolj se je še znašel fotoamater Martin Zupančič, ki je posnel prihod kurirčkove pošte v Artiče. Posnetek, ko udeleženci prireditve prejemajo partizanski golaž, je vreden objave, ne pride pa v poštev za fotografijo tedna.
Posnetka Franca Pavkoviča iz Sevnice. „Snemalca” in ,,Kipar samorastnik" sta narejena z lučjo, vsebinsko in tehnično sta dobra, zato bosta objavljena.
Vse ostale naše sodelavce je, kot kaže, presenetilo slabo vreme, zato čakajo na lepše spomladanske sončne dni, ko bo moč posneti kaj lepega. Menda ni treba še posebej poudarjati, da lepih motivov in zanimivffi dogodkov kar mrgoli, poglejte okrog sebe, pa boste kmalu imeli posnetek za objavo.
Vremenska napoved je ugodna, zato upravičeno pričakujemo, da nas boste prihodnji teden ;^)et zasuli z dobrimi fotografijami. Želimo vam ostro oko!
Ce hočete, da bo fotografija prišla v poštev za na.slov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za naslednji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis, obvezno pa podatke;
Kdaj je bila posneta,
kje je bila posneta in
kdo a'i kaj je na sliki.
Za vsako fotografijo dobi avtor 50 dinarjev honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 24. aprila, zadnji rok je 12. ura.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
.J
Podjetje za PTT promet. Novo mesto
OB J'A VLJ A
naslednja prosta delovna mesta:
1. TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA v Novem mestu
2. PISMONOS pri poštah: o) Globoko
b) Kostonjevlco no Krki
c) Veliko Loko (zo okollS pomožne poSte Veliki Gaber)
č) Novo mesto - tri delovna mesto
Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo so pogoji naslednji:
pod 1. administrativna šola ali najmanj dva razreda kakšne srednje šole;
pod 2. popolna osnovna šola, najmanj pa 6 razredov osnovne šole, starost najmanj 16 let.
Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim izpitom A kategorije.
Prijave sprejema sektor za splošne zadeve podjetja (tel. št. 21-379).
# Ko ste mislili, da že vse veste, je izšla
revija
V	NJEJ BOSTE PREBRALJ:
# Kmete naj uničijo, gospodo bo samo pobralo
# Iz serije: Naše zastrupljeno mesto
# Preveč govorimo
# Zgode in nezgode avtostoparja
# Veseljko potuje po Evropi
# Srednješolec v osnovnošolskem kalupu
V
Ne pozabite na rubrike: Telefon za vas, ki iščete; Horoskop za vsak dan posebej; Vaša anketa; Dogodivščine mladega legionarja; Moda; Sport; Avtomobilizem in štiri strani križank.
M revijo dobite pri svojem prodajalcu časopisov.
Prijave ima tožilec
Od novega leta sem smo dobili nekatere anonimne (telefonske) prijave občanov, ki so sumili, da gre tu ali tam za kriminal, nekateri občani pa so se sami ogla.sili pri meni.
Vse prijave smo posredovali javnemu tožilstvu v Kočevju, kije ugotovilo, da v enem primeru zelo verjetno gre za kriminal (namig so dobili le od nas), v drugem gre verjetno za kriminal (namig so dobili tudi iz drugfli virov), v tretjem pa podatke še preverjajo.
Ker preiskave niso zaključene, o teh zadevah še ne moremo t>odrob-neje poročati. Današnje kratko sporočilo je n aniv nje no predvsem tistim anonimnim ..obveščevalcem", ki jim
drugače ne moremo sporočiti, kako je z njihovimi prijavami.
J. PRIMC ŠKODA V SNEGU
Delavci gozdnega obrata Mozolj v kočevski občini ugotavljajo, da je zadnji sneg napravil v Poljanski dolini precejšnjo škodo v gozdovih, posebno na gozdnem podmladku. Zato bo treba posekati drevesa, ki jih je poškodoval sneg. Končna škoda še ni ugotovljena, prve ocene pa kažejo, da bo precejšnja.
-dr
MOPEDIST IN KOLESAR
V	ponedeljek okrog 22. ure se je Anton Jakša z Rakovnika s kolesom peljal iz Novega mesta proti Je-dinščici. V Gotni vasi pa mu je na mostu pripeljal naproti po levi strani mopedist Franc Lampe iz Regerče vasi in trčil v kolesarja. Oba sta padla po tleh, pri padcu sta dobila odrgnine po roKah in nogah. Škode je za 600 dinarjev.
VARNOSTNA RAZDAUA!
Na Cesti herojev v Novem mestu je Novomeščan Stanko Kramar v ponedeljek zvečer nakazal smer, da bo zavil na Ulico talcev. Ker so naproti vozili drugi, je počakal. Za njim pa je v prekratki razdal/i pripeljal Franc Svetlin iz Dol. Kamenja in se zaletel v zadnji del Kramarje-vega avtomobila. Škode je za 1.000 dinarjev.
KOLESAR PREHITEVAL
Izidor Markelc iz Straže v trebanjski občini je v ponedeljek dopoldne s kolesom preniteval cisterno med Šentrupertom in Brinjem. Tedaj je naproti pripeljala z osebnim avtomobilom Sevničanka Tatjana Šilc. Voznica je zbila kolesarja, potem pa ga je takoj odpeljala v zdravstveno ambulanto v Mokronogu. Markelc je bil na srečo le laže poškodovan.
VINJEN NA CESTI
V	nedeljo zvečer se je Mirenčan Janez Kovačič peljal z avtom iz Mokronoga domov. Nenadoma je sredi ceste opazil pešca Cirila Kozolca, ki je bil močno vinjen. Voznik je zaviral in skušal zaviti na rob ceste, a je pešca oplazil in ga zbil po tleh. Pešca so s poškodovano glavo odpeljali v novomeško bolnišnico.
POGOJNO ZA TATVINO
Zaradi vlomne ir navadne tatvine je bil Blagoje Kostadinović iz Bosanskega Broda obsojen na 9 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je ugotovil, daje Kosta^-nović dvema sodelavcema ukradel več oblačil, vendar so večino našli na njegovem domu. Pred tem je bil namiec odpuščen iz službe, stanoval pa je v Pionirjevem samskem domu. Kostadinović je tatvini priznal in obžaloval.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjsl(e Novice.
Omejiti ženitev nemaničev
(Štajerski) deželni zbor, kakor tudi Koroški, se je kazal Slovencem jako neprijaznega. Štajerci so sklenili, da se mora v šoli več ponemčevati. Pridnim učiteljem ponemčeval-cem bodo dajali judeževe groše. Tudi je sklenil ta deželni zbor postavo, po katerej se bo dala omejiti ženitev nemaničev. Ta je pač pri nas tudi krvavo potrebna, — sicer nas bodo berači — bajtarji spodrinili.
(Anarhisti) delajo velike preglavice raznim vladam. Tako so n.pr. na Poznanskem štirje taki lopovi prikrali se v farovž in hoteli dekana umoriti, na keterejza so streljali, zadeli ga pa niso. — Tudi po Španiji zelo rogovilijo ti dela-boječi ljudje. V Berolinu so našli pri hišnili preiskavah sumnih anarhistov velike množine dinamita. Na Francoskem ujeli so glavnega vodja anarhistov v osobi nekega Ravahola.
(Med, turškimi)vojaki in Albanci bila je te dni prava bitka. Turški vojaki so morali iti krotiti Albance, kateri niso hoteli plačati vojni davek in se ustavili vojaškim dolžnostim, a poslednji so se jim z orožjem v bran postavili.
(Za drugo) zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu, katere se začno 25. aprila in bodo trajale ves Jan, so izžrebali gospode za glavne porotnike.
Niso še izzveneli zadnji akordi, že se je večstoglava množica dvignila in navdušena stoje ploskala našim i colour studios)
POGOVOR S PRILJUBLJENIM LJUDSKIM MUZIKANTOM
SLAKI SO PRINESLI POML
I
Ansambel Lojzeta Slaka se je pred nedavnim (samo tri ure pred začetkom pom! ~ Z njimi sta potovala tudi Drago Seliger, predsednik Slovenske izseljenske m( dijska napovedovalka Jana Osojnikova -> Zmagoslavna pot slovens
Bobneče in brez slehernega glasbenega okusa, kot da ne nosita znanih slovenskih priljubljenih muzikantov, sta pristajala veliki boeing 707 in DC-9 kot demona po razsvetljeni pisti letališča ljubljene Ljubljane na Brniku. Slaki so doma! Slaki so se vrnili s prelepe, nepozabne in naporne turneje, za npmi je „poslanstvo Rodne grude“ po Avstraliji...
(Pasji) kontumac ima za tri mesece občina Dvor, ker so pri Dvoru ubili zopet steklega psa. - Občina Sv. Križ pri Kostanjevici ima tudi paai kontumac do 28. junija.
(B o j) proti mačkam. Za hamburško ozemlje izdala je vlada zakon, ki dovoljuje vsakemu, na čegar zemljišču se nahaja tuja mačka, da sme isto ustreliti ali ujeti. Ta zakon je izdala vlada radi tega, ker so mačke v hamburškej okolici napravile mnogo škode s tem, da so morile koristne ptice.
(Čemu) se lahko rabijo tiskovine? Moravski list piše: Ce zavijemo kožuhovine, sukno in podobne stvari v tiskan papir, smo brez skrbi, da molji ne pridejo do njih, ker tiskarsko črnilo jim smrdi tako kakor kafra. Radi tega vzroka je tudi dobro polagali tiskan papir pod preproge v sobah. Dobro služi lak papir tudi, da zavijemo vanj predmete, katere hočemp ohraniti pred vplivom zraka.
(Marija) Kavšek v Beršlinu poleg Novega Mesta izdeluje umetne cvetlice in vence, ter se posebno priporoča gospodom župnikom za častite naročila za prihodnji majnik in praznik sv. Telesa. Dalje bom imela za birmo primerne vence in šopke.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 18^)2)
Fantovski vriski in potem še dvanajst rekov, izgovorjenih v en sam dah, porojenih nekje globoko na dnu srca:
.J’ovsod je lepo, doma pa je najlepše!"
„Ni lepšega kotička na naši živahni Zemlji, kot je naša po vsem svetu ljubljena Slovenija!“ hiti pripovedovati Lojze Slak, ko sede prebirava kupe slik in ^ominčkov z nedavne dolge, a tokrat zares „velike Slakove poti“ v tujino.
To, kar so prinesli s seboj iz daljne Avstralije, samo pr^oveduje, da je bilo Slakovo potovanje kot živa pravljica. Na tisoče šopkov cvetja, veličastni sprejemi, pa tisoči stiski rok, solze radosti, srečanje s premnogimi znanci še iz bosih let.
„Bili smo priča neizmerne vdanosti, pozornosti in ustrežljivosti naših gostiteljev, tako da smo čutili še večjo odgovornost, ko smo pozdravljali rojake, ki so pred mnogimi leti odšli v tujino, daljni svet. Na naše nastope so prišli tudi Slovenci iz notranjosti Avstralije. Nekateri so prepotovali tudi 500 milj, samo da so nas videli in slišali. Pridobili smo mnogo novih prijateljev. Prijatelj-. stvo in ljubezen, to pa je zdravje za dušo...“
Lojzetu vrejo spomini iz srca kot potoček
,.Sydney, Canberra, Melbourne, Hobart na otoku Tasmanija, Geelang, Adelaide, Brisbane, Mt. Isa in Wologang - povsod prisrčni rore-jemi, obsipavanje s cvetjem. S^po-znali smo, kako naši ljudje šele v tujini zares cenijo svojo domačo glasbo, pa tudi kako Avstralci ^oštu-jejo slovenske melodije. Navdušenje je bilo nepopisno: marsikomu so od sreče žarele oči in lica so gorela kot sončno nebo po dežju. Naše pesmi so segale do srca in ganile mehke duše. Ljudem smo približali našo in njihovo rojstno vas. V vsakdanjih okoliščinah se morda čuje neverjetno, toda bila je resnica: srca rojakov so jokala. Srečal sem Slovenca, pravo grčo po duši in telesu, ki živi osamljen med tujim življenjem; že 15 let ni z nikomer spregovoril ljubljene domače; besede. Ko smo zaigrali, je premožni korenjak jokal kot otrok ...
Tu sem srečal sošolca; petnajst let se nisva vklela. Koliko stiskov rok, toliko objemov, solze radosti so skozi presrečen smeh nenehno zalivale oči, robčke in lice, kijih je gre-
lo	toplo avstralsko spnce. Tam je bila lepa jesen, medtem ko se je doma v Sloveniji šele pravkar prebujala nežna pomlad. Sonce pa je vendar samo eno; čeprav z deveturno zamudo, greje slovenske sinove mogočnega slovanskega drevesa tu in tam drugod po svetu ...
Domovino, ti si kakor zdravje!
BH sem v Ameriki, po Evropi, zdaj ie v Avstraliji in vem; domovina je kakor zdravje!
Avstralija je zelo obsežna, zaradi take prostranosti pa je kljub nekaterim velikim mestom le redko naseljena. Kakih 25.000 Slovencev, kolikor se jih je po približnih podatkih naselilo na tej najmlajši cekini (Evropejci so tja prišli šele pred dobrimi 200 leti), je precej raztresenih. Potrebna je bila odlična organiza-cya, da si je naše nastope lahko ogledal domala ves slovenski živelj in mnogo drugih Avstralcev.
Nekdo mi je dejal; ,Vi ste iskra slovenstva v Avstraliji!' Res, Slovenci tu še niso povsod povezani. Menim pa, daje naša ,odprava‘ opravila veliko poganstvo. Na naših koncertih so se zbirali številni rojaki, Slovenci so se poznavali, spletle so se nove, trdne vezi slovenstva na daljnem kontinentu. Zato občutim s tovariši vred toliko večje zadoščenje! Srečen sem, zakaj ni plačila, ki bi preplačalo prijateljstvo! ‘
Lojze pa hiti v ipominih kar na-
domovini pa so ob vrnitvi znova potrdili, da je vesna že tu.
„Morda vas bo zanimalo še to, da so naše koncerte obiskale tudi številne znane osebnosti iz avstralskega javnega življenja, npr. g. Witlam, vodja laburistične stranke, šef opozicije ter prvi kand klat za predsednika vlade in šefa države, seveda če bodo republikanci zmagali na prihodnjih volitvah. Soddovali smo tudi na velikem karnevalu „Mum-bo“ (izgovori mambo) v Melbournu, ki si ga vsako leto ogleda pol milijona ljudi, še veliko več pa seveda gledalcev na televiziji. Tu nastopno številne osebnosti iz avstralskega umetniškega življenja ter mnogi tuji gos^e ...“
Pot do slave
Slaki so si v svetu, posebno pa še na zadnjem gostovanju v Avstraliji utrli bleščečo pot do dave. Sredi milijonskega karnevala se je ponosno blestel napis; Ansambd Lojzeta Slaka, Slovenija - JUGOSLAVIJA.
Pa recite, da smo Dolenjci kar tako!
Lojze je vstal, pogledal na uro, se zdrzni pa smeje ^et nadaljeval;
„Najbolj prisrčno je bilo, če je bil po koncertu ples. Tedaj je navadno izginila meja med odrom in dvorano. Kljub n^orom organizatorjev, da bi .ohranili' Slake, jim to ni uspelo. Bflo je tako nabito, da včasih skoraj meha nisem imel kam potegniti ...“
Ko je Lojze pospravljal svoje stvari, sem ujel svoj trenutek;
„No, Lojze, boste pa še pri nas dvakrat svoj meh potegnili.. .“
„A, pri ,Rudku‘ mislite - no, pa se zmeniva .. . Dolenjska kri nikol ne fali. .. stop . . . naprej se pa žvižga .. ., kot v tisti znani; ,Kadar srečam te ..
Lojze se je znova nasmejal in jo mahnil po svojih opravkih. Vedno se mu mudi, služba čaka, njega in njegove fante pa tudi zasrbijo prsti, ki bi ^et radi segli po inštrumentih.
MILOŠ MERHAR
i ...
Basist Franc Sever in Lojze Slak z dvorišču nekega zasebnega doma v S;
V	letošnjo „Mumbo“, neke vrste ima tudi prvine karnevala, so se v ' vključili tudi naS Slaki; gledalo ji dalcev, več milijonov ljudi pa je sprt
TRIJE NASILNEŽI Z DOMOVINSk>
Moža je našla na
Pred Cigani nihče več varen? Dva roparska nap rišča pri Leskovcu napadli Marjana Dimca, na - Napadalca Marjan Brajdič in Edvard J^
Med domačini v bližini ciganskega taborišča v krški občini je zavladal strah. Kako tudi ne? Doživeli so dva ropa v enem tednu in za las je manjkalo, da Alojz Tomažin z Gmajne pri Raki ni podlegel ranam. V soboto, 15. aprila okoli 19., sta se na njegovem domu oglasila Maijan Brajdič in Edvard Jurkovič. Zahtevala sta pijačo. Toniažin se je poskušal izgovoriti, da je nima, potem pa je rekel ženi, naj jima prinese liter jabolčnika.
Gospodar je medtem odšel v hlev krmit živino. Ko se je vrnil, je pred hišo pristopil k Ciganoma in X začel pogovarjati. Brajdič se mu je nenadoma približal z desno roko v žepu, skočil vanj in ga bliskovito udaril s pestjo v brado. Iz žepa je potegnil bosan.ski nož in ga precejkrat zabodel, kamor je pač nanedo. Cigana sta imela s seboj sekiri in mu tudi z njima nista prizanesla. Ranjeni Tomažin (42 let) se je zgrudil na tla. Na pomoč mu je priskočila žena, vendar je tudi njo eden od napadalcev dvakrat udaril z ročajem sekire in dvakrat s topim delom. Prestrašena je žena nato pobegnila v hišo.
Tedaj je slučajno prišel mimo Jože Benčina iz Hudenja. 2ena ga je slišala in zavpila: „Ali si ti Jože? “ Se predenje utegnil odgovoriti, je skočil Cigan s sekiro za
njim, Benčina pa se je še pravi trenutek obrnil in z roko prestregel udarec.
Gospodama sta Cigana tolkla še potem, ko je bil na Ueh, in zahtevala od njega pištolo. Tomažin je z pdnjimi močmi zaprosil ženo, naj jima izroči staro lovsko puško. Ta je Cigana peljala na senik, kjer naj bi bila puška shranjena, in nato pobegnila. Bila je prepričana, daje mož mrtev, in sc je vrnila šele čez kake pol ure. Moža je na.šlav krvi, a še pri življenju. Šla je takoj v poldrugi kilometer oddaljene Hu-denje po pomoč. Vaščani so Tomažina prenesli v Hudenje, od tam pa so ga z rešilnim vozom odpeljali v novomeško bolnišnico. Zaradi hudili poškodb so ga poslaii naprej v Ljubljano.
Na Tomažinovem suknjiču so na.šli miličniki deset
prej. Držalo bo: Slaki -5o prinesli slo- ^	^	muicniKi	deset	prerezov
vensko pomlad v Avstralijo, nam v
r/i
m fantom ... (Foto: Biacktown
AD
mladi) vrnil iz Avstralije matice, in navihana ra-nske pesmi
20 vrstic
Svet je majhen in nezaupljiv. V Beogradu, pravi Jurij Levičnih, je kljub mednarodno veljavni rumeni karti moral sleči suknjič in zavihati rokav. Kaj, če se mu ne bi več poznalo, da je cepljen proti kozam? Potem bi ga p(ič še enkrat cepili, saj so ga že proti mnogim neumnostim.
„Zamrznjeni smo prišli v Beograd in zamrznjeni odhajamo," je jedrnato sporočil o novih cenah avtomobilov. Zraven pa je pristavil beograjskemu novinarju, ki ga je o tem vprašal: „Pri vas morate o tem bolje vedeti, ko ste bliže vladi. . . “
Generalni direktor IM V pač nima dlake na jeziku. Na tiskovni konferenci je novinarjem dovoljeno, da vprašajo prav vse -morda tudi to, kakšno prebavo ima. Nekdo ga je zabodel: „Zdaj so v modi odstopi, boste tudi vi odstopili? “
„Saj nisem nor," se je zasmejal Levičnik, „star sem že, z vsemi ugodnostmi, ki so mi priznane, grem lahko v pokoj. Neumen bi bil, če bi odstopil. Potem bi me še zdriblali, da bi na koncu imel 2.000 dinarjev plače in še nekaj manjšo pokojnino ..."
Potem pa se je zasmejal in povedal, da bodo raje delali prikolice kot avtomobile, da bodo lahko zaposleni v tovarni šli tudi na dopust. Ob zamrznjenih cenah avtqv niti za plače ne bi bilo...
J. SPLICHAL
t z udomačenim kengurujem na 'Sydneyu
Hrošči rešili Radečane
Pravijo, da so čebele rešile oblegance na Muljavi pred Turki. Podoben primer se je zgodil tudi na rokometnem srečanju republiške moške lige med Brežicami in Radečami v soboto zvečer, ko so morali z asfaltne ploskve kar dvakrat pometati majske hrošče, ki so kot kobilice n^adli igralce. Menda so si Brežičani dali preveč dela s hrošči, namesto da bi večjo pozornost posvetili Ra-dečanom, ki so jim nepričakovano odščipnili dragoceno točko. Zlobneži menijo, da so Turke na Muljavi rešile čebele, Radečane pa hrošči! Morda pa je v tem res kanček resnke!
KRPAIUOU KOTIČEK
Še dobro, da živimo!
Zadnje čase sem se ljudem umikal, ker so preveč poželjivo ogledovali mojo kobilico. Ceravno je stara in koščena in nima obilo mesa, bi se vseeno našel kdo, ki bi ji zavil vrat in meso spravil v lonec. Nič se ne ve. Mesarji nimajo česa prodajati, pa le nože brusijo in jih prekladajo iz rok v roke in dolgčas pasejo. V sili hudič žre muhe in tudi ljudje niso več tako izbirčni kot včasih, zato se bojim za svojo ubogo žival in je ne dam za vse na svetu.
Kobilico sem skril na varno, sam pa oprezal za vogali in vlekel na ušesa, kaj ljudje govorijo in kako se ženske jezijp.
„Se dobro, da živimo,“ se je hudovala najbolj nakur-jena med njimi.
„Kar poglejte! Vsepovsod nas zastrupljajo s tobakom, pijačo in tudi jedača je menda zastrupljena. Še zrak, ki ga dihamo, in voda nista več čista. Vidite, zato nadloge kosijo med ubogimi ljudmi. Na, zdaj pa še v lonce nimamo kaj dati! Mesa ni. Drugo pot bo zmanjkalo sladkorja, pa brašna in kruha. Ako bo šlo tako naprej, bomo lačni pomrli ali pa miši lovili in travo grizli, ko bo regrata zmanjkalo.“
„Kaj pa ti veš!“ ji je oponesla druga. „Mesa bi že dobili dovolj, akoravno bo pri kmetih živina kmalu prišla na zeleno, le človeka ni pri nas, ki bi jo pošteno plačal,
zato jo pa tujci odpeljejo. Kaj nam ostane? Figa, da veš. Kar poglej, koliko potov in okljuk napravi meso, da pride v naše roke. Kmet zredi živino in jo da naprodaj. Najprej se mora pogoditi z mešeterji za ceno, čeravno še pol leta ne vidi novcev, potlej živino odpeljejo v mesto, da jo tara mesaiji ubijejo in razkosajo. Mar na deželi tega ne bi znali? Vidiš, pri mesu naše živine moramo plačati vožnjo tja in nazaj, pa še vsak, ki meso zgolj od daleč vidi, pristavi svoj lonec za novce, da je meso dražje.“
„Je mar to mogoče, ka-li^ “ seje začudila ena od njih.
Nisem se hotel oglasiti, pa me je jezik izdal: ,,0, pa še kdko je mogoče! Pri nas skoraj vsi od kraja tako delajo. Poglej, ženska! To je ravno tako, kot bi jaz od moija skozi naše kraje tovoril sol na Dunaj, tam kobilico za-suknil nazaj in potlej sol prodajal v naših krajih. Kajpak, zaračunal bivšo pot do Dunaja in nazaj, akoravno je bila potrebna ah ne. Vidiš, tako se dela, zato ni čudno, da vsi drugi velikokrat po nepotrebnem dobijo več kot kmet, ki je celo leto redil ži-val.“
,J*rav si povedal, vendar zato ne bo nič bolje,“ so mi rekle ženske in zasukale pogovor na kuho in pranje. Postal sem odveč in brž izginil za bližnjim oglom.
MARTIN KRPAN
Brez predsodkov §e ne gre
Lasulja? Vsaka petnajsta jo ima! In kreme? Kožo si neguje že tri četrtine Dolenjk
folklomo-glasbeno prireditev, ki v velikem mestu Melbourne letos jih je več kot pol milijona gle-»remljalo slavje po televiziji
8 MESECEV ZA NESREČO
Alojz Kos iz Novega mesta je bil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 8 mesecev zapora, ker je 28. junija lani pri prehodu za pešce ob tovarni zdravil Krka v Novem mestu zadel 83-Ietno Marijo Skodič. Škodičeva je dobila številne poškodbe in je za posledicami umrla. Senat, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, je menil, da je Kos vozil nepazljivo in prehitro, upošteval pa je tudi delno krivdo Skodičeve.
Še ni pet let, ko smo le v revijah brali, k^o filmske zvezde menjavajo lasulje, danes se to dogaja že na Dolenjskem. Samov novomeški drogeriji so v zadnjem letu prodali čez 100 lasulj za žene, nekaj moških lasulj in več kot 50 umetnih kit ter. čopov las. Z gotovostjo lahko trdi- ’ mo, da je na ^avah brhkih Dolenjk in mičnih Dolenjcev še dvakrat toliko umetnih skalpov, kajti veliko jih je, ki so „drugo glavo“ kupili v Ljubljani ali Zagrebu. Pri takih nakupih gre še vedno za predsodke, češ da za to zvijačo ne sme nihče vedeti.
Zanimiv je še podatek, da gredo pri nas tudi kozmetični izdelki v prodajo kot med. Spomnimo se, koliko je bilo pred nekaj leti žensk, ki so poznale kozmetične salone in razne vrste lepotilnih sredstev. Na
prste bi jih skoro lahko prešteli. In zdaj? Samo v eni trgovini prodajo na mesec po 30 kompletnih garnitur Binella krem, čeprav stane vsaka 160 din. Poleg tega prodajo še 100 tovrstnih posamičnih krem, okrog 2000 lepotilnih krem cenejše vrste in na stotine maž proti razpokanim rokam. Tudi najdražjih krem znane Helene Rubinstein bi prodali več, če bi jih imeli.
Moti pa se, kdor misli, da take proizvode kupujejo le ženske, ki jim na prvi pogled prisodiš petičnost. Negovanost je postala potreba sodobne žene, izobraženke in delavke, le da vsaka sega po tistem, kar njen žep prenese.
Mar ni tudi vse to dokaz, kako gre Dolenjska v korak s časom?
R. B.
SKO PRAVICO V KRŠKI OBČINI
tleh vsega v krvi
ipada v enem tednu ~ V bližini ciganskega tabo-I Gmajni pred domačo hišo pa Alojza Tomažina Jurkovič sta na begu - Zelo sta nevarna
nožem in štiri reze, ki kažejo na to, da jih je napravila sikira. Po še nepotrjenii podatkih ima Toma-žir. izlito oko in sedem poškodb na glavi. Njegova žena je lažje telesno poškodovana in so jo takoj odpustili iz bolnišnice. Poškodovano roko ima tudi Jože Benčina, vendar tisti večer ni iskal zdravniške pomoči. Oba Cigana sta na begu.
J.T.
ROPARJI S PIŠTOLO ZAHTEVALI DENAR
Marjan Dimc, avtoprevoznik iz Senuš, se je 10. aprila nič hudega sluteč vračal iz Leskovca proti domu. Ko je šel mimo ciganskega naselja v gozdu pri Leskovcu, je opazil tam tri Cigane, ki so gledali na cesto. Eden od njih je zaklical proti njemu, če ima kaj ciga-fet. Dimc je odgovoril, da ne kadi. Drugi Cigan je takoj zavpil, naj počaka.
Dimc je nadaljeval pot in se ni zmenil zanj. Takoj zatem sta se starejša Cigana (okoli 22 in 24 let) oddaljila od taborišča in približno 30 metrov stran prečkala pot Marjanu Dimcu. Starejši mu je ponujal pištolo za 250 din. Ko je Dimc odgovoril. da je ne bo kupil, mu je
Tik pred tiskom te številke nam je komandir postaje milice iz Krškega sporočil, da so v torek ob 17.45 v ciganskem taborišču Rimš prijeli tudi Maijana in Edvarda. Eden je streljal, vendar se je vdal, ko so tudi miličniki uporabili orožje.
ponujal lovsko puško. Dimc je odklonil tudi nakup puške. Cigan ga je nato med pogovorom vprašal,
Maijan Brajdič - Tito, rojen 1946.
če ima kaj nabojev in če ima pri sebi tudi kaj denarja. Ko je Dimc odgovoril, da nima denarja, mu je Cigan zabrusil: „Ti imaš avto in denar!“
ledaj je stopil na cesto še tretji Cigan (okoli 17 let) in prinesel v roki majhno sekiro. Dimčeva sobesednika sta se na hitro nekaj posvetovala v ciganskem jeziku in takoj nato je mlajši skočil proti Dimcu in ga s topim delom sekire udaril po rami. Nasproti stoječi Cigan pa je v tistem trenutku potegnil izza pasu pištolo in dejal: „Ali vidiš, kaj je. to? “ Z ročajem pištole ga je nato udaril po levem očesu in Dimc jc zaradi udarca omahnil čez obcestni graben na travnik.
Tedaj so vsi trije skočili k nje-
Edvard Jurkovič — Vene, rojen 1950.
mU, ga prijeli in mu vzeli listnico. Najstarejši Cigan je pobral iz nje 580 din in listnico nato odvrgel na tla. Dimca sta druga dva Cigana nato spustila. Oškodovanec je takoj pobral denarnico in zahteval, naj mu vrnejo denar. Cigan mu je zabrusil, da ni bilo v listnici niti dinarja. Takoj nato je napel pištolo, jo uperil v Dimca in zagrozil, da ga bo ustrelil, če bo zadevo prijavil milici. Po napadu so Cigani nemudoma zapustili taborišče in se odselili drugam.
Napadalci so bili Maijan Brajdič, Edvard Jurkovič in Cenr Brajdič, vsi iz krške občine. Ceneta Brajdiča so miličniki prijeli v soboto, 15. aprila, in ga izročili preiskovalnemu sodniku.
J.T.
(
0
4
5
4
0
0
#
0
\
#
4
4
4
0
0
4
„Aha, sva /e tu, glejte medeninasto tablico! Piše: Bobi-nicin. Bobininic, vidite? “
..Vidiiu, vidim!“
„Tiše! Je ugasnila? “
,,Ugasnila.“
„Treba je potrkati.“
„Seveda je treba,“ je odgovoril gospod v rakunjem kožuhu.
„Torej potrkajte!“
„Zakaj pa jaz? Ne! Vi začnite, vi potrkajte . ..“ „Strahopetec! “
„Vi ste strahopetec!"
„Zgi-ni-te, hudiča!“
„Skoraj mi je žal, da sem vam zaupal skrivnost, vi ste .. .“ „No, kaj sem? “
„Zlorabili ste mojo vznemirjenost! Videli ste, kako sem zmeden . ..“
„PljuneiTi na vašo zmedenost! Zame je to burka, in pika!“ „Zakaj ste torej tukaj? “
„In zakaj ste vi? “
„Krasna morala, prav res!“ je nejevoljno pripomnil gospod v rakunjem kožuhu.
„Kaj pa čvekate o morali? Kaj mislite s tem? “
„Daje nemoralno? “
„Kaj? “
„Daje po vašem mnenju vsak prevaran mož bedak! “
„Mar ste vi mož? Saj mož je vendar na voznesenskem mostu, ste rekli! Kaj vam je? Zakaj silite vame? “
„Veste, zdi se mi, da ste vi, prav vi, njen ljubimec! ...“ „Čujte, če boste še naprej tako čvekali, bom moral res priznati, da ste prav vi tisti bedak, že veste, kateri! “
„Hočete morda reči, da sem njen mož? “ je rekel gospod v rakunjem kožuhu in se naglo umaknil, kakor bi ga polili s kropom.
„Pst! Molčite! Slišite? “
„To je ona.“
„Ne!“
„Uh, kakšna tema!“
Vse je utihnilo, v Bobicinovem stanovanju sta zaslišala šum.
,,Le zakaj bi se prepirala, spoštovani gospod? “ je po-šepetal možak v rakunjem kožuhu.
. „Hudiča, saj ste vendar vi začeli!“
„Ampak vi ste me pognali v skrajnost.**
,>lolčite!“
, J*riznajte, da ste še zelo mladi...“
„Molčite vendar! “
„Seveda soglašam z vašo idejo, da je mož v takem položaju - bedak!“
„Hudiča, boste molčali ali ne? O! ...“
„Toda zakaj tako neusmiljeno trpinčite nesrečnega moža? “
„To je ona!“
Toda šum je spet utihnil.
„Ona? “
„Ona! Ona! Ona! Toda zakaj vas to tako skrbi in muči? Saj niste vi prizadeti!“
„Gospod, oh, gospod!“ je zamrmral možak v rakunjem kožuhu, prebledeval in hlipal. „Jaz sem seveda ves iz sebe .., dovolj ste videli moje ponižanje; toda sedaj je noč, navsezadnje, toda jutri... jutri se najbrž., ne bova srečala, čeprav se ne bojim srečanja z vami - sicer pa to nisem jaz, ampak je moj prijatelj, ki je na voznesenskem mostu; on, prav res! To je njegova žena, to je tuja žena. Nesrečni mož! Verjemite mi. Dobro ga poznam, in dovolite mi, da vam vse povem. Njegov prijatelj sem, kot lahko vidite, drugače bi sedaj ne bil v skrbeh zavoljo tega, lahko ste se sami prepričali Večkrat sem mu rekel: Le zakaj se ženiš, ljubi prijatelj? Službo imaš, preskrbljen si, uživaš ugled, zakaj bi vse to žrtvoval za muhasto koketko? ! Sem mu prav svetoval, kajne? On pa: Ne, oženil se bom, družinska sreča ... Zdaj pa ima družinsko srečo! Prej je sam može varal, zdaj pa mora piti isti grenki kelih... Oprostite mi, toda bilo je nujno, da vam stvar razložim! ... Nesrečen je in pije greriki kelih, vidite! ...“ Ob teh besedah je gospod v rakunjem kožuhu tako zahlipal, kot da gre zares.
„E, hudič jih poberi vse skupaj! Saj je dovolj teh tepcev! Kaj pa vi — kdo ste, pravzaprav? “
Mladenič je besno zaškripal z zobmi.
„No, po vsem tem morate priznati... da sem bil do vas plemenit in odkrit, vi pa v takem tonu!“
„Čakajte, dovolite mi, prosim ... kako se pišete? “
,JNe; zakaj bi radi vedeli priimek? “
,Aha!“
„Priimka ne smem povedati...“
,J*oznate Sabrina? “ gaje hitro vprašal mladenič.
„Sabrina? !“
,,Da, Sabrina! Aha! (sedaj je mladenič malo podražil gospoda v rakunjem kožuhu.) Saj ste razumeli, a? “
„Ne, kakšen Šabrin!“ je preplašeno odgovoril gospod v rakunjem kožuhu. „Sploh ni Sabrin, taje poštenjak! Ker vas tako muči ljubosumnost, vam oprostim vašo nevljudnost.“ „Slepar je, prodana duša, goljuf, podkupnino jemlje, državo krade. Prav kmalu se bo znašel pred sodiščem!"
„Oprostite," je rekel gospod v rakunjem kožuhu in še bolj prebledel, „vi ga nc poznate; sploji ga ne poznate, kot v id im. “
„No, osebno ga res ne poznam, toda povedali so mi drugi, ki ga dobro poznajo."
,,Kateri drugi, gospod? Jaz sem ves iz sebe, sami vidite ...“
,,Bedak je! Ljubosumnež! Ženo tiranizira! Tak je, vidite, če bi že radi vedeli!"
„Oprostite, mladi mož, toda vi ste v grozni zmoti."
„Aha!"
„Aha!"
V Bobicinovem stanovanju sta zaslišala korake. Odpirala so se vrata, slišati je bilo glasove.
(Nadaljevanje sledi)
Dežurni poročajo
KOKOSI KRADEJO - Jožefa Kovač z Otočca je novomeškim miličnikom prijavila, da so ji neznanci v noči na 11. april iz nezaklenjenega hleva ukradli 6 kokoši in jo oškodovali za 300 dinaijev. V noči na 15. april pa so ukradli kokoš iz nezaklenjenega kokošnjaka Bruna Bukovca iz Irče vasi.
KJE JE KOLO? - Zdravku Dam-janiču iz Novega mesta je nekdo v noči na 11. april odpeljal izpred bloka na Kristanovi cesti moško kolo Rog, vredno 650 dinaijev.
TATINSKO POCETJE - 11. aprila je prišel na novomeško postajo milice Maijan Kalin z Malega Slatnika. Povedi je, da je delal v gozdu in da je med potjo našel v potoku pri Slatniku c^erodje rdečega mopeda Kaže, da gre za tatvino in da je tat odnesel obe kolesi, motor in registrski številki, ogrodje pa vrgel v vodo.
PIL BI VSAK - 12. aprila zvečer so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve Ilijo Tubanoviča iz Lokev pri Črnomlju. Tubanovič se je ^il in razgrajal v samopostrežbi-v Črnomlju, zapitka pa ni hotel plačati.
PRETEPAČ - Novomeški miličniki so morali pridržati do iztreznitve 12. aprila ob 21. uri Ivana Ra-viniča iz Novega mesta. Opit se je pretepal v Metropolovi kavami.
CIGANKI IN BAJCER - 12. aprila okrog 17. ure so telefonirali novomeškim miličnikom, da na dvorišču novomeške Iskie Ciganke pobirajo odpadni baker. Miličnika sta ugotovila,'da sta tatici dve Cigpiki. Obe bodo phjavjli javnemu tožilcu.
MOPED JE DOBIL NOGE - Mariji Strumbelj iz Skalickega ulice je neznanec v noči na 15. april odpeljal z dvorišča pred hišo moped Colibri NM 54-821, vreden 1.800 di-
naijev.
DO IZTREZNITVE
- Metliški
miličniki so 16. aprila pridržali do iztreznitve Mehmeda D&fića iz Ele-zovičev pri Vel. Klad uši. Džaflć je opit v gostilnah zahteval pijačo. Ko mu v gostilni Car niso hoteli postreči, je začel razbijati in groziti točajki. Pojavili so ga sodniku za prekrške.
K SODNIKU ZA PREKRSKE -Jože Klemenčič s Pristave in Henrik Schwener iz Cešče vasi bosta šla še pred sodnika za prekrške, ker sta
16.	aprila opoldne v bifeju na Otočcu razgrajala in kričala, zmerjala natakarico in miličnike, ki so jih poklicali na pomoč. Do iztreznitve so ju pridržali.
KOCEVJE - Ker ni bil postrežen z alkoholno pijačo, je začel Floijan Volf iz Kočevja 14. aprila ob 19.30 v gostilni „Pod Stojno“ zmeijati natakarico in ostale goste. Protialkoholni borec se torej ni vedel dostojno, zato so ga miličniki pridržali do iztreznitve.
Pomlad L ripelje na ceste najrazličnejša vozila, ki pozimi stoje v garažah. Miličniki imajo obilo dela, ko pregledujejo če vse, kar je na kolesih, res sodi na cesto. Ste pogledali, če je vaš konjiček tehnično brezhiben? Sicer boste morali sneti številke, kot se je na fotografiji Ivana Zorana zgodilo lastniku tega fička.
KAKŠNO HRANO JEMO?
30 obolelih delavcev v Beltu
Sanitarni inšpektor Pavel Erjavec: »Kal<ovost lirane v delavskih restavracijah v podjetjih je odvisna od cene obrokov!«
Na novomeški upravi javne varnosti so povedali, da je 8. aprila popoldne zbolelo v črnomaljski tovarni Belt - Cosmos 30 delavcev zaradi zastrupitve s h^o. Za malico so imeli v obratu družbene prehrane makaronovo meso in solato. Enega delavca so odpeljali v novomeško bc^nišnico, dru^ so pom^ali v domačem zdravstvenem domu.
upravnem sporazumu, ki določa delavcem tudi ustrezno prehrano, je ustanavljanje delavskih restavracij v kolektivih gotovo spodbudna stvar. Toda: še vedno se dogaja, da higienske razmere niso take, kot bi morale biti, da so delovni pogoji slabi, celo nekaj primerov malomarnosti je že bilo v zadnjih letih. Skrb za zdravo prehrano bi vsekakor morala biti odločilnega pomena -čeprav je razum4jivo, da take delavske restavracije v podjetjih zaradi nizkih cen ne morejo poslovati rentabilno.
Na upravi so še povedali, da so zastrupitev v Beltu pozno prijavili, kar bo otežilo raziskavo^ ki naj bi odgovorila na vprašanje, zakaj so se delavci zastrupili.
Medobčinski sanitarni inšpektor v Novem mestu Pavel Eijavec je povedal: „Bržkone ne gre za zastrupitev v obratu družbene prehrane, ker so zboleli tudi drugi delavci, ne samo tisti, ki so malicali v menzi.“ Kljub temu je črnomaljski primer znova obudil razpravo o delavskih restavracijah v podjetjih. Ob samo-
Sanitarni inšpektor Pavel Eijavec je na vprašanje, koliko primerov zastrupitev s hrano v delavskih restav-racijaii v podjetjih so imeli v zadnjem času, odgovoril, da inšpekcija o tem ni obveščena, ker je zadolžena za kvaliteto hrane.
-	In kakšna je ta?
Značilen odgovor inšpektorja: „Kakovost hrane je odvisna od cen v teh restavracijah!"
J. SPLICHAL RAZBIJAL KOZARCE
V	ponedeljek zvečer ob 21. uri so pridržali do iztreznitve Ilijo Kondi-^ ča iz Novega mesta, ki se je opil,’ potem pa v hotelu Metropol razgrajal, raztajal kozarce in se nedostojno obnašal. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
PRVI DAN V LETU:
Veselica v kavbojskem slogu
Franc Cirnski iz Pisec obsojen na 8 mesecev zapora, Stanko Lipar iz Blatna pa na 5 - Kavbojski pretep z nožem in pištolo
Franc Cimski (22 let) iz Pisec bo zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost razmišljal v zaporu 8 mesecev, Stanko Lipar (19 let) iz Blatna pri Pišecah pa 5 mesecev zaradi lahke telesne poškodbe.
Tako je odločil senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič.
V	kavbojskem slogu je'namreč minil letošnji prvi dan, saj so imeli veselici v gasilskih domovih v Dečnih selih in v Pišecah. Lipar je prišel v Dečna sela, tam pa ga je Martin Juratovec napadel s pestmi, skupaj s kolegi pa 'nato podrl na tla, da so ga brcali in
DOPISNIK
Zadnj'a leta bolj in bolj ugotavljam, da s svojimi dokaj skromnimi dohodki ne morem spremljati • razfflbanega spreminjanja in naraščanja cen, da zaostajam za modo in da si ne morem privoščiti niti rednega obiska mestnih gostiln. Ugibal sem, kako in s čim bi si tak ne-zaviden položaj vsaj deloma izboljšal, pa prišel na misel, da bi začel dopisovati v razne časnike. Vestička tod, novička tam, pd se bo nekaj nabralo, sem si dejal in se spravil na delo.
Začel sem ponižno in skromno.
„Občani Piškave so s sila prizadevnim udarniškim delom popravili vrtno ograjo na Glavnem tigu in dosegli, da ljudje mečejo odpadke pred pokopališče in ne nanj kot doslej.“
Na moje veliko navdušenje je bila vest objavljena in kmalu sem prejel honorar, za začetek sicer skromen, a vendarle.
„Tajnik Okrasnega društva je podčrtal problematiko z več plati in opozoril navzoče na potrebe vse večjega in globljega spoznavanja potreb po krasitvi naselja in njegovega okolja. Vsi so njegova izvajanja sprejeli z navdušenjem. Pričakovati jc torej, da bo s platforme čistoče in higiene v Piškavi zavel nov duh.“ In spet so mi jo objavili!
Onega dne pa mije prišel pod roke program prireditev v okviru krajevnega praznika. Sprejem z govorom tovariša predsednika. Koncert godbe na pihala z nastopom mladih pevcev. Tekmovanje balinatjev z vrtno vestlico. Srečelov z jedačo in pijačo . . Pozanimal sem se, kdo vse se bo posamezne prireditve udeležil, si napravil vrstni red in čakal, da pride čas. Sklenil sem namreč, da bom o vsem pisal vestno in točno, če ne obširno, pa vsaj toliko, da bodo ljudje o dogodku seznanjeni. Ker pa ima človek le dvoje rok in ne more biti hkrati na dveh prireditvah, sem bil prisiljen obisk ene prireditve izpustiti. Izbral sem si pač tisto, ki je najbolj običajna in kjer se ni kaj zgoditi: srečelov z jedačo in pijačo. Hotel sem namreč o njej kljub temu ^pisati. In res sem poročal, da se je v nedeljo zvečer v Pušči pri Piškavi na tradicionalnem srečelovu zbralo veliko ljudi, ki so se ob bogatem fondu nagrad in dobri jedači ter pijači zabavali pozno v ^oč. Tudi ta vest je bila - kot druge dotlej - objavljena in s ponosom sem jo kazal ženi, koje zazvonil telefon. Bil je urednik, ki mi jc z. ne preveč prijaznim glasom dopovedal, da je srečelov v Pušči zaradi nenadne nevihte - odpadel.
JAKA PRAVIČNIK
suvali. Le s težavo jim je pobegnil. Pravijo, da sta pomagala tudi Jura-tovčeva brata Slavko in Zvonko.
Lipar je z mopedom pobegnil v Pišece, kjer je srečal Cimskega in Teodoroviča..Nagovoril ju je, dasta mu šla pomagat: odpeljali so se z avtomobilom Cirnskega, ta je spotoma doma vzel pištolo.
Na poti so srečali Juratovca z ženo in starejšim Maksom Kostrev-cem. Cimski je, takoj ko je izstopil, dobil udarec po obrazu, da je izgubil očala. Lipar pa je že skočil z žepnim nožem na Juratovca, ga porezal po palcu leve roke in mu na več mestih prebodel plašč. Teodorovič se je zapletel v boj s Kostrevcem, Juratov-čeva žena je tekla po pomoč v gasilski dom.
Ko sta prišla pomagat izrazito močni Novoselac in Zvonko Juratovec, je Cimski ustrelil s pištolo v tla, drugič pa Novoselca v levo stegno. Nato je skočil v avto in odpeljal, Lipar in Teodorovič pa sta
stekla za njim. Kavbojke je bilo tako konec.
Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo, da sta oba obtoženca doslej še nekaznovana in da sta dejanje storila v mladostni objestnosti. Obte-žilna je bila teža dejanja, razen tega pa nista priznala naklepa: Lipar trdi, da je hotel z nožem le strašiti, Cimski pa pravi, da^ se je drugič pištola sprožila, ko mu jo je hotel vzeti Lipar.
KAP GA JE
V	ponedeljek so v Novi gori našli mrtvega Jožeta Lavriča iz Ljubljane, starega 72 let. Zdravnik, ki ga je pregledal, je ugotovil, da ga je zadela kap.
KRKA POPLAVLJA
Zadnje deževje je bilo tako obilno, da je Krka prestopila bregove. 2^ra'di poplav sta zaprti cesti Dobrava-Sen tjernel in Podtum-Stare žage. Tam je potok Crmošnjica zalil ccsto pri Kočevskih Poljanah in jo poškodoval. Nasploh je zdaj Krka zelo visoka.
NA POGOJNEM DOPUSTU:
Preskrbljen čez zimo
Matija Brajdič-Nino |e bil obsojen na 9 let in 8 me-secev strogega zapora
Matija Brajdič-Nino (29 let) iz ciganskega taborišča Topol pri Krškem, je bil prejšnji teden obsojen pred senatom okrožnega sodišča v Novem mostu, ki mu je predsedoval Janez Pirnat.
Brajdič jc febmarja 1971 vlomil v drevesnico Senuše, ki je last brežiškega Gozdnega gospodarstva in odnesel 7 odej v vrednosti 300 dinarjev. Novembra 1970 je vdrl v koruznjak krškega Agrokombinata v Vel. Podlogu in odnesel okr(^ 200 kg koruze, febmarja letos pa je v Beli cerkvi izpred hleva l-ranca Lušina vzel konjski komat, vreden 600 dmarjev.
Zanimivo je, daje vsa dejanja storil, ko je bil na pogojnem odpustu iz KPD Dob, kjer je prestajal kazen zaradi pbsilstva. V Karlovcu je bil namreč obsojen na 12 let in 4 mc-sece strogega zapora, ki so mu jo omilili na 8 let strogega zapora, po 5 letih pa je bil 17. aprila 1970 pogojno odpuščen. Razen tega je bil že kaznovan v Krškem zaradi tatvine in* hude telesne poškodbe na 1 leto zapora.
Sodišče mu je odmerilo skupno novo kazen 9 let in 8 mesecev strogega zapora, od česar je približno 5 let že otisedel.
297 mladih kolesarjev
Jelena Pelko, mentorica: »Prometni krožek pomaga vzgajati mlade pionirje naše šole«
„Ze pri rcdjiih urah tehničnega pouka skrbimo za pro-ijietno vzgojo," pravi Jelena Pelko, predmetna učiteljica na novomeški osnovni šoli Katja Rupena.
,,Sicer pa delamo v prometnem krožku,“ pripoveduje mentorica. „Imamo kabinet z magnetno tablo, različne prometne znake, občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu pa nam posoja poučne fihne. V okviru izvenšolske dejavnosti je prometni krožek pomagal oiga-nizirati po posameznih razredih preizkus za kolesarske izkaznice. Januarja so take izkaznice dobili vsi tisti mladi kolesarji, stari od
11	do 14 let, ki so uspešno opravili preizkus. Takih je bilo 297.“
-	Navadno so spomladi tudi
številna tekmovanja mladih kolesarjev in prometnikov.
„Res je, tudi letos se pripravljamo na kolesarsko tekmovanje. Vsak razred je prijavil svojo ekipo. Dve najboljši ekipi s šolskega prvenstva nas bosta zastopali na občinskem prvenstvu. Najboljši s spretnostne vožnje nas bodo zastopali na medobčinskem in morda na slovenskem prvenstvu v Novi Gorici, najboljši pionirji prometniki pa se bodo na slovenskem prvenstvu pomerili z vistniki drugih šol v Murski Soboti.“
-	Vaš krožek jc gotovo v pomoč vzgoji najmlajših občanov.
para
Kakšen je napredek med otroki?
,,Podobne krožke imajo tudi na drugih šolah. Lahko rečemo, da smo pri nas dobro opremljeni. Pri rednih urah tehnične vzgoje je prometni varnosti odmerjeno premalo časa, podrobneje izpopolnjevanje pa je mogoče v krožku. V telovadnici, ki še ni obnovljena po požaru, smo naredili poligon, taJco da smo imeli za svoje v^be streho nad glavo. Vse to nam pomaga, da je ta vrsta izvenšolske dejavnosti med mladino bolj priljubljena, hkrati pa nam omogoča, da učence bolj poglobljeno seznanjamo z zakonitostmi prometne vamosti." ,
(*V^
SEVNICA: KOLESAR V BOLNIŠNICI - 11. aprila dopoldne se je po Prešernovi cesti z osebnim avtom peljal Dušan Cimperšek iz Sevnice. Pri Kolodvorski cesti je zapeljal v levo, tedaj pa je vanj trčil kolesar Anton Perufek iz Scvnice, ki je vozil za njim. Poškodovanega kolesarja so odpeljali v celjsko bolnišnico. Škode je za 1.500 din.
STARA VAS:	NEMEC NA
STREHI - V levem preglednem ovinku v Stari vasi je 11. aprila zaneslo na desno avtomobil, ki ga je vozil Karl Stark iz Nemčije. Avto se je prevrnil v meter globoko mlako in obstal na strehi, Nemec pa je bil lažje poškodovan. Škode je za
30.000	din.
KRSKO: PREVRNJENA PRIKOLICA - 12. aprila dopoldne je Ivan Valenčič iz Treptačne peljal tovomjak s prikolico iz Krškega proti Radečam.-V ostrem levem ovinku se je prikolica prevrnila. Škode jc za 5000 din.
BREŽICE:	NESRECA NA
MOSTU - Savo Strbac iz Beograda je 12. aprila zapeljal na most čez Savo takrat! ko jc naproti privozil voznik osebnega avtomobila Vjeko-slav Djurdjević iz Zagreba. Avtomobila sta trčila, škode pa je bilo za 4000 din.
BUKOSEK: NAPACNO PREHITEVANJE - 13. aprila zvečer je Jože Bratanič iz Bukoška peljal proti Brežicam. V Bukošku je nakazal smer in zavil na levo. Tedaj pa ga je začel prehitevati z avtom Martin Ajster iz Sentlenarta in ga zadel v desna vrata. Škode jc za 4000 din.
MOKRONOG:	KOLESAR NA
TLEH - Učenec 4. razreda osnovne šole Jože Brajer iz Zg. Lakenca, se
12. aprila ni prepričal, če je cesta prosta, ko je zapeljal skozi križišče. Peter Deu, ki je pripeljal iz Puščave, je sirer močno zavrl, vendar je Bra-jerja ’-bil na tla. V novomeški bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil levo roko. Škode je za 1500 din.
TRNOVEC: MOKRA CESTA -Jožeta Pluta iz Gabra pri Semiču je
13. aprila zjutraj na mokri cesti v ovinku pri Trnovcu zaneslo, da se je prevrnil po stmiini in obstal na boku 20 metrov daleč na njivi. Na avtomobilu je za tri tisočake škode.
JEZERO: NESREČA ZDOMCA
- Zagrebčan Jožef Miklec, sicer na delu v Nemčiji, je 13. aprila zjutraj s svojim avtomobilom nemške registracije pri Jezeru prehiteval novomeški kombi.- Ko ga je prehitel, je avto 2^čelo zanašati, daje voznik izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na bankino, trčil v betonski nosilec nadvoza, se prevrnil na streho in se po več metrih drsenja ustavil. Voznik in sopotnik Vlado Levančič sta bila laže poškodovana, sopotnik Stjepan Vrbanc pa huje. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico,
MEDVEDJEK: NA TOAVNIKU
- Novomeščan Juže Udir sc je 13. aprila popoldne peljal proti Ljubljani, na Medvedjeku pa je med vožnjo po klancu navzgor njegov avto zaneslo na travnik, da je z blatnikom udaril v obce: *,ni kamen. Škode jc za 1000 din.
JEDINSCICA: BREZ DOVOLJENJA - Marjeta Badovinac iz Vel. Cerovca jc 13. aprila pdjala osebni
avto proti Cerovcu. V ovinku pri Je-dinščici ji je pridrvel naproti avto, ki ga je vozil Lado Tekstor iz Ločne brez vozniškega dovoljenja. Ko je zavrl, je’ njegov avto obrnilo, da je s prednjim delom trčil v avto Bado-vinčeve. Škode je za 3000 din.
IVANJA VAS: NERODNO SREČANJE - 13. aprila zvečer sta si v klancu pred Ivanjo vasjo in Jordan-kalom pripeljala naproti Novomeščan Ivan Karlič in Leopold No--vak z Jabljana. Vozili sta trčili, daje škode za 5000 din, Leopold Novak pa si je poškodoval nogo.
NOVO MESTO; PREHITRO -
13.	aprila popoldne je Ivan Šiško z Malega Slatnika na prehodu za pešce „Na vratih** ustavil, za njim pa je Novomeščan Jože Kukman pripeljal prehitro in v prekratki varnostni razdalji ter trčil v zadnji del Siškove diane. Škode jc za 4000 din.
POLJANE: VSILJIVEC - Pri Poljanah je 14. aprila*dopoldne osebni avto prehiteval kolono vozil. Ko je naproti pripeljal tovornjak, sc je ta avto zrinil med tovomjak in osebni avto Lovra Marinoviča iz Slavonskega Broda. Marinovič se je umaknil na rob ceste, avto pa jc zdrknil s ceste, daje škode za 200() din.
MRSECA VAS; SPLASEN KONJ
-	15. aprila zjutraj je avtobus Gorjancev, ki gaje vozil Mirko Cvelbar iz Scn^emeja, splašil konja, kije bil^ v vpregi Leopolda Rabzelja iz Smed-' nika. Cvelbar se je skušal umakniti, avtobus je zato zdrknil v jarek, daje škode za 1000 din.
MOKRO POLJE:	OPLAZILA
STA SE V OVINKU - Dušan Košuta iz Črnomlja jc z osebnim avtom pripeljal pri pralnici peska v ovinek pri Mokrem polju. Takrat je pripeljala v ovinek s fičkom Vida Hodnik iz Novega mesta. Avtomobila sta sc bočno oplazila, škode je za
10.000	din.
NOVO MESTO: TRCENJE - 16. aprila zjutraj sta na cesti Komandanta Staneta trčila z avtomobilom Miha Boži'b iz Dol. Suhadola in Jože Fink iz Kočevskih Poljan. Škode je za 4500 din.
OTOČEC: SPREGLEDALA JE ZNAKE - Ljubljančanka Marija Virant je 16. aprila zvečer pri Otočcu spre^edala označbe o omejitvi hitrosti ter zapeljala v znake in luč za zaporo smeri proti Ljubljani. Razbila je luč, odrgnila jc tudi avto. Škode je za 800 dinarjev.
OB URO IN PRSTAN
V ponedeljek je prišel na novomeško postajo milice Ivan Hren s Trške gore in prijavil, da mu je neznan vlomilec iz nedograjene hiše v naselju Pod Trško goro v Novem mestu ukradel uro in zlat prstan. Oškodoval ga je za 900 dinaijev.
TATINSKI BERAČICI
V ponedeljek dopoldne sta po Adamičevi ulici *v Novem mestu prosjačili dve Ciganki. Pri Mariji Biček sta izkoristili priložnost in iz odklenjene kuhinje odnesli 400 dinarjev. Bičkova je tatvino takoj prijavila, zato so miličniki hitro našli obe Ciganki in denar. Denar je lastnica dobila nazaj, Gganki pa so prijavili.
s
J
»s
. 4
S
4
4
5
4
4
4
5 ' 0
4
f
0
5
4
4
#
4
4
5
4
4
4 . #
5 J
4
4
4
4
4
4
J
4
4
5
4
4
4
5 S
4
5 J
4
4
4
5
4
4
4
5 # 4 4 4 4 4 41
ČETRTKOV INTERVLia
»Storilci odkriti!«
Jože Ficko: »Objestneže, ki so uničevali cestno prometne znake, smo izsledili!«
Prejšnji teden je iiiž. Slobodan Novakovič, referent za komunalne in gradbene zadeve pri ObS, zaželel, naj komandir postaje milice Novo mesto Jože Ficko odgovori, ali so že odkriti storilci, ki so poškodovali domala vse prometne znake na Šmihelski cesti. Jože Ficko je odgovoril:
- Res sta Komunalno podjetje in občina vložila veliko denarja v ureditev
m
cestnoprometne signalizacije v Novem mestu in v postavitev novih cestnoprometnih znakov. Cestnoprometna signalizacija je v Novem mestu zdaj dokaj primerna.
Kadar govorimo o poškodbah cesmoprometnih znakov, moramo ločiti dvoje: nenamerne in namerne poškodbe. Do nenamernih poškodb pride največkrat.na parkiriščih, kjer znake poškodujejo zlasti vozniki tovornjakov in vpreg.
Namerne poškodbe so posledica objestnosti ali zlobe. Takšnih poškodb ugotavljamo največ na relaciji Novo mesto -Šmihel- Kandija, torej v območjih izven mestnega središča. Že sam način poškodb kaže na čisto ob-jesmost storilcev, ki sma jih že izsledili in je zadeva v postopku.
- Ali lahko poveste, kdo so storilci?
- Gre ZQ. polnoletne in mladoletne storilce, med katerimi je celo en šoloobvezni otrok Polnoletni storilci bodo predani v postopek javnemu tožilcu, o prestopku mladoletnikov in šolarja pa bomo obvestili Center za socialno delo.
Smatram, da je povzročena škoda toliko večja, ker storilci od svojega početja niso imeli nobene koristi, pač pa so se le izživljali pri uničevanju cestnoprometnih znakov. Vsakršna poškodba ali celo odstranitev cestnoprometnega znaka pa predstavlja razen materialne škode, ki je s tem povzročena na znaku, tudi veliko nevarnost. Znaki namreč opozarjajo voznike in vse druge uporabnike ceste na nevarnosti, ki preže na nas vse v današnjem gostem prometu, in na pravila, po katerih naj se med hojo ali vožnjo ravnajo. Posledice te druge škode so lahko veliko večje kot one prve. Zdi se mi, da je pri tem početju razen čiste objestnosti pri storilcih, ki smo jih izsledli, botroval tudi alkohol.
- Morda predlagate kakšne posebne ukrepe? ,
- Moja želja je, da bi Komunalno podjetje po
' končanem postopku izterjalo od storilcev povzročeno škodo (ali od njih ali od oseb, ki so odgovorne za njihovo vzgojo pri mladoletnikih). Da pa bi v bodoče takšne pojave laže in prej raziskali, prosim vse občane, da kršitve in storilce sproti prijavljajo dekvcem milice.
Moje vprašanje: čeprav je vse pripravljeno za ureditev parkiranja s čuvajem na Glavnem trgu in čeprav je bilo že pred časom dogovorjeno vse potrebno o ureditvi parkirišča za tovornjake, ki ga v Novem mestu zelo pogrešamo, ni iz obojega doslej nič. Kje so vzroki, naj odgovori načelnik oddelka za upravnoprai>ne zadeve pri ObS Jože Suhadolnik
M. JA KO P EC
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
J
4
5
4
4
4
4
4
4
4
J
5
4
s
4
4
**
4
4
4
4
4
4-
4
J
?
5 S
4
4
J
4
4
S'
4
5
4
I
5
4
4
KONFERENCA PODPRLA USMERITEV KOMITEJA ZK
Komunisti neupravičeno očrnjeni
V minulem obdobju so nekatere struje poskušale prikazati novomeški komite kot razbi-jaško silo, ki bo pometla z vodstvi delovnih organizacij - Akcijski program naj še strne
delovanje ZK proti slabostim
r
v novomeški občini se zavzetost komunistov, da bi pregnali slabosti iz vsakdanjega gospodarskega in družbeno-političnega življenja, močno zrcali v delovanju občinskega komiteja ZK. Ko seje prejšnji četrtek sestala občinska konferenca ZK, so po peturni razpravi podprli usmeritev komiteja in sprejeli akcijski program.
Z akcijskim programom se komunisti najbolj zavzemajo za uresničevanje stabilizacijskih načrtov, krepitev samoupravnih odnosov, politično življenje občanov ter uveljavljanje vloge delavcev. Na sito so vrgli tudi neštete slabosti, ki so posledica gospodarske, samoupravne, politične in kajpak kadrovske prakse.
Iz delovanja od prejšnje seje občinske konference, to je v
INŠPEKTORJI • • POROČAJO...
Občinska skupščina Novo mesto je nairienila letos samo za snago v mestu in za vzdrže\tanje zelenih površin 1,240.000 dinaijev, za postavitev novih cestnoprometnih znakov več kot 150.000 dinaijev, naložbe v javne in komunalne naprave pa znašajo več milijonov dinaijev. Neodgovorni posamezniki pa s svojim divjaštvom povzročajo veliko škodo. Prejšnji teden smo zabeležili naslednjo škodo:
Kandelabrska električna javna svetilka na kandijski strani konec konzolnega mostu je razbita, z javne svetilke, ki je nameščena malo dlje od te, pa je neznan zlikovec snel vratca omarice za varovalko. Svetilka je zdaj nevarna ljudem, zlasti otrokom, ker električni vod v njej ni zaščiten.
Na bregovih Krke v Novem mestu, pa tudi Težke vode kljub prepovedi posamezniki še vedno odlagajo smeti. Stvari gredo celo tako d^eč, da nekateri občani odlgajo smeti tik ob nJ^isnih tablah, ki to prepovedujejo.
Poškodbe na cestnoprometnih znakih ob Šmihelski cesti se nadaljujejo. Dvema cestnoprometnima znakoma, ki označujeta prehod za pešce in sta bila zvita nazadnje, seje prejšnji teden pridružil ob tej cesti se en prometni znak, kije poškodovan.
Klopi v nasadih so za sedenje, mnogi pa tega očitno ne vedo in po klopeh hodijo, dajejo nanje noge ter jih mažejo, tako da drugi na klopeh ne morejo sedeti.
Novi avtomobil za odvoz smeti, ki ga uporablja Komunalno podjetje, lahko sprejme tudi večje odpadke, kot so steklenice, konzervne škatle itd.
Varujmo javne naprave iij pomagajmo pri odkrivanju storilcev!
Gole stene, gneče v razredih
- To ni odlika, ampak slabost osnovnih šol v novomeški občini - Davek plačujejo učenci s slabim uspehom - Ce ljudski čut za pomoč In solidarnost na referendumu ne bo odrekel, bo podeželski učenec enak mestnemu
Kot kažejo podatki republiškega Zavoda za šolstvo, je v šolskem letu 1969/70 samo 48,5 odst. učencev v novomeški občini končalo osnovno šolo v rednem roku, to je v osmih letih. Za to občino je tako slab učni uspeh nedvomno presenečenie, čeprav so znani napori, ki jih je zlasti v zadnjih letih (nove šole) vlagala v razvoj in posodobljanje šolstva.
Skrb za obnovo in novo giad-njo šolskih prostorov je bila v novomeški občini izdatna v vseh letili po vojni, tudi tedaj, ko za to ni bilo dovojj denarja.
Šole so v zadnjem desetletju obnavljali in načrtno preurejali po programu medobčinskega sklada za investicije v šolstvu.
Kritično in neurejeno je ostalo vprašanje telovadnic in prostorov za druge oblike pedagoškega dela (interesne dejavnosti, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk). Slabše razmere za delo na posameznili šolah
Upokojenci!
V nedeljo, 23. aprfla, ob 9. uri, bp v novomeškem sindikalnem 'domu redni občni zbor upokojenskega društva. Razpravljali bodo o delu in izvolili novo vodstvo.
zdaj onemogočajo enptno izvajanje učnega procesa in doseganje boljših učnjj? uspehov.
Nekatere šole že dolgo ne ustrezajo razvojni stopnji pedagoškega dela.jned drugim tudi zavoljo tega, ker imajo vse, razen treh (Katja Rupena, Grm in Prevole), pouk v dveh izmenah.
1’edagoška teorija in praksa težita za tem, da se pouk iz leta v leto posodoblja. Ni tuje spoznanje, da bodo otroci le tako dobili več znanja, ki je prepotrebna osnova za poklic. To pa se, žal, v prenatrpanih učilnicah L golimi stenami in brez učil ne da doseči.
Naš čas zahteva sodobno šolo in sodoben pouk, tega pa je možno zagotoviti samo tako, I da občani prispevajo delež k v^ti, ki je potrebna za gradnjo novih šol ter za preureditev in dograditev starili prostorov.
dveh mesecih in pol, je razvidna zelo plodna in odločna dejavnost občinskega komiteja, čeprav se je moral, kot so poudarili, spoprijeti s številnimi strujami, ki so poskušale zavreti njegovo politično delo. Skrajneži so šli tako.daleč, da so poskušali delo komiteja prikazati kot razbijaško silo, ki ima v načrtu obračun z vodstvi delovnih organizacij.
V tem času so komunisti v delovnih organizacijah posvetili vso pozornost stabilizaciji, samoupravljanju, štipendiranju, kadrovanju in stanovanjski politiki. Reševali so vse, kar tare zaposlene. Komunisti v .krajevnih skupnostih pa so pozornost posvetili komunalnim vprašanjem, šolstvu in delu Socialistične zveze.
Akcijski program določa osnovna izhodišča za idejno-po-litično delovanje komunistov v občini in se pri tem naslanja na akcijsko usmeritev ZKJ. Posebno pozornost so v programu posvetili nadaljnjemu razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah in krajevnih skup-nostOi, stabilizaciji, odpravi socialnih razlik in politični vzgoji mladih. Nenehna skrb, so še zapisali v programu, mora biti včlanjevanje mladine v ZK, pri čemer kaže pomakniti spodnjo mejo za sprejem še navzdol.
Na referendumih, ki bodo 14. maja na podeželju in 15. maja v Novem mestu, se bo pokazalo, koliko je v ljudeh še čuta za solidarnost.
V PRORAČUNU 40,760.000 DIN DOHODKOV
Letošnji proračun novomeške občine predvideva 40,760.000 din dohodkov, 27,300.000 din dohodkov proračuna pa je namenjenih za financiranje izobraževalne skupnosti.
Neubogljive
organizacije
17 krajevnih organizacij Socialistične zveze ni opravilo volilnili konferenc poudarjajo v oceni, ki jo bodo na jutrišnji seji občmske konference SZDL obravnavali v prvi točki dnevnega reda. .Med drugim bodo govorili šc o pripravali za izvedbo referenduma, delovnem načrtu konference /.a obdobje 1972/73, priznanji!) Osvobodilne fronte, spremembi) statuta SZUL Slovenije m podobnem. Seja sc bo začela ob 8.30 v sindikalni dvorani.
Sodelovanje
Nova stanovanjska soseska Nad mlini se letos dokončno ureja in bo razen nove a.sfaltne prevleke, ki jo je dobila lani, v njej letos zasajeno še okrasno drevje in grmičevje ter urejene cvetlične grede. V naselju bo postavljenih Več klopi. Upamo lahko, da bosta prepotrebne dodatne naprave dobili še obe otroški igrišči, ki imata za zd^ samo peskovnike. Novomeška pošta je v sose.ski že namestila na stavbi samopostrežnice pisemski nabiralnik, komunalno podjele je namestilo cestnoprometne znake, v kratkem pa bosta v naselju nameščeni tudi dve oglasni deski, na katerih bodo organizacije lahko obešale svoja obvestila.
Naj omenimo, da bo samo zasaditev drevja in okrasnega grmičevja ter dovoz prsti, ki je bil potreben za to, stalo blizu dva milijona starih dinarjev. Stanovalci posameznih blokov so se takoj odzvali vabilu za sodelovanje in so pri urejanju naselja sodelovali s prostovoljnim delom. V nekaterih stanovanjskDi stavbah s tem še niso začeli.
Ureditev naselja in napori zanjo so ena stvar, druga stvar pa je ^rb za to, da bo na.selje po-♦em, ko bo dokončno yrejeno, ostalo lepo za stanovalce in za druge,^ki prihajajo vanj. Prav bi bilo, 1(0 bi vsi starši opozorili otroke, naj ne delajo škode v nasadih, in ko bi jih spodbujali k temu, naj od časa do časa počistijo smeti po dvoriščih.
Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK ZKS, ki je prisostvoval seji občinske konference ZK v Novem mestu in slišal tudi razprave, ki so dvignile temperaturo v dvorani, je dejal, da je najboljše zdravilo za uravnavanje dosledno in odgovorno izvajanje akcijskega programa, ki so ga komunisti sprejeli.
ZA 14,978.000 DIN DAVKOV IZ OD
Proračun občine Novo mesto predvideva v letu 1972 dotok
14.978.000 din iz davkov od osebnega dohodka. Največ — za
11.130.000 din se bp steklo v proračun davka od OD iz delovnega razmeija (tega bo letos za 23 odst. več kot lani), sledi davek od obrti, ki bo znesel 2,048.000 din in ga bo za okrog 25 odst. več kot lani, davka od kmetijstva se bo steklo
1.360.000 din ali toliko kot lani, lanskemu enaka bosta tudi davka od OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (100.000 din) in od avtorskih pravic (140.000 din), za 24 odst. pa bo večji davek od skupnega dohodka občanov, ki bo znesel 200.000 din.
Suhokrajinski
drobiž
v GRADENCU SO SL02N0 PRICELI graditi nov odsek ceste, ki jih bo povezala z Velikim in Malim Lipjem. Najprej so razširili pot skozi vas. V pomoč sta jim bila buldožer in kompresor žužemberške krajevne skupnosti. Računajo, da bodo v dobrem me^cu glavna dela opravili. Stanovalci iz vsake hiše bodo opravili po 15 dni prostovoljnega dela. Obveznost je za vse tri vasi, to je Gradenc, Veliko Lipje in Malo Lipje, enaka. Kdor ne bo prostovoljnega dela opravil, bo prispeval ustrezen znesek. Krajevna skupnost sama je za to delo namenila 70.000 din.
NA DVORU so preteklo nedeljo imeli letni občni zbor borčevske diganizacije. Kljub slabemu vre-maiu je bila udeležba dokaj dobra. Iz poročila je bilo razvidno uspešno delo te organizacije in njena povezanost z drugimi organizacijami v kraju. V razpravi so se med drugim zavzeli za ureditev spomenikov padlih borcev NOV in za gradnjo gasilskega doma, v katerem naj bi bil tudi prostor za družbeno-politlčne organizacije, ki ga sedaj močno pogrešajo. V vodstvo organizacije so ponovno izvolili dosedanje člane: za predsednika VIKTORJA KONCILIJO, za tajnika pa FRANCA MIRTIČA.
M. S.
PREDSEDNIK POTRDIL:
»Res odstopam«
Odločitev Francija Kuharja so prebrali tudi na konferenci ZK
Občinska konferenca Zveze komunistov v Novem mestu je predlagala predsedniku občinske skupščine I-ranciju Kuhaiju, naj šc bn-krat pretehta svojo odločitev o odstopu, ki jo je v začetku aprila sporočil v- pismu občinski skupščini in o kateri je obvestil tudi partijske organe.
Na vprašanje I rancija Salija, sekretarja občinskega komiteja, ali je sklep o odstopu dokončen, je predsednik 1'ranci Kuhar odgovoril pritrdilno. Pripomnil je, da je svoj sklep skrbno pretehtal in da jc edini laz-log za to slabo zdravje, ki ga jc v zadnjili dveh letih pogosto mučilo.
Konferenca jc pooblastila komite, da se pogovarja s predsednikom Kuharjem, če bi morebiti preklical svojo odločitev o/.irom.i umaknil pismo o odstopu, šc predLii bo zasedala občinska skup.ščina, kije edina pristojna odločati.
V NOVEM MESTU:
Za Z K pri plači
Poslej: redno odvajanje partijske članarine
Kako je mogoče, da\ 1.000 murskosoboških komunistov plača na ieto 560.000 din, 1.300 novomeških komunistov pa le 340.000 din partijske članarine? Ali to pomeni, da so prekmurski osebni dohodki večji od dolenjskih, ali je samo to res, da člani Zveze komunistov v novomeški občini niso redni plačniki?
Da s plačevanjem partijske članarine pri nas nekaj ni v redu, je opozoril CK ZKS in novomeškemu komiteju naročil, naj vse dotlej ne sestavlja letnega proračuna za občinsko konferenco, dokler-^e bodo na dlani natančni podatki o čla:iarini. Občinska konferenca je naročila revizijski komisiji, naj ugotovi, kako poteka pobiranje članarine v osnovnih organizacijah.
Številka o članarini komunistov iz novomeške občine je, naj jo gledamo, kakor hočemo, presenetljivo nizka zato je ob podatku, ki ga je gjoročil CK, možno le dvoje: ali je .pri nas članarina v zaostanku (slabo pobrana) ali pa jo člani plačujejo po stopnji iz predreformskih časov.
Neljubo pomanjkljivost, ki pa nikakor ne more metati dabe luči na dejavnost komunistov, so sklenili odpraviti. Po dogovoru bodo partijsko članarino od trgovali pri izplačilu osebnih dohodkov in s tem zagotovili redno in pravočasno odvajanje na občinski komite.
OD POD PREDVIDEVANJI
Osebni dohodki so se povečevali lani v novomeški občini v enaki meri kot leto prej, čeprav 19-odst. planirano ' povečanje ni bilo doseženo. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal lani 1.533 din, nominalni osebni dohodek pa se je hkrati povečal za 17^6 odst. V Sloveniji so se lani nominalni osebni dohodki povečali za 19,4 odst., torej bolj kot v novomeški občini, poprečni osebni dohodek v Sloveniji pa je znašal 1,643 din in je bil za 110 din večji kot v novomeški občini.
16.015 DELAVCEV V OBČINI
Lani je bilo v novomeški občini zaposlenih čez vse teto poprečno 16.015 delavcev, kar je za 8,8 odst. več kot leto prej. Zaposlovanje je torej bilo lani v okvirih 8-odst. planiranega povečanja. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 9,4 odst., v družbenih službdi pa za 5,4 odst. V Sloveniji se je lani povečalo število zaposlenih ■za 4,8 odst. (v gospodarstvu za 4,4 odst., v družbenih službah pa za 5,2 odst.)
Nbvomešte kronika
PROPAGANDNA KOMISIJA -Občinski odbor za pripravi referenduma je imenoval posebno komisijo, ki bo skrt)cla za propagandno gradivo. V njej sodeluje devet ljudi.
CIŠCENJE - Mestni Rdeči križ pripravlja v dneh pred praznikom Osvobodilne fronte delovno akcijo. Čistili bodo ulice, pločnike, nasade in parke.
KRVODAJALSTVO - Vsaj 80 ljudi bo moralo priti v torek na transfuzijsko postajo, da bi se bolnišnica laliko oskrbela s krvjo za prvomajske praznike.
O REFERENDUMU - V novomeških delovnih organizacijah se začenja te dni obravnava o majskem referendumu za uvedbo samoprispevka za dograditev osnovnih šol. Razpravljali bodo tudi o deležu, ki naj bi ga prispevali kolektivi iz skupne bhigajnc.
ZDRAVLJENI ALKOHOLIKI V NARAVO - Dolenjski klub zdravljenih alkoholikov, katerega člani se vsak ponedeljek popoldne sestajajo na rotovžu, je sklenil dejavnost prenesti iz sejne sobe v naravo. Prirejali bodo izlete in sc vključili v akcijo Trim.
PODPORA REFERENDUMU -Predsedniki delavskih svetov in sindikalnih oiganizacij iz gospodarstva in drugih delovnih organizacij so imeli minuli petek v sindikalni dvorani posvet o bližnjem referendumu.
TRŽNIC A - Kljub dežju je bila v ponedeljek na tržnici množica prodajalcev in kupcev. Izbira jc bila tokrat boljša kot v nekaj prejšnjih tržnih dneh, prevladovali pa so prvi spomladanski pridelki in najrazličnejše semenje. Cono: krompir - 1
din /a kg, lizol 10 din, solata 5 do 10 din, jabolka 6 din, čebula 3 din, čebulček 8 din, česen 10 din, koleraba 4 din, jajca 0,70 din, smetana 6, surovo maslo 10. kislo zelje in kisla repa po 4, kumarično seme 1 in seme detelje 20 din za kg. Poleg tega so prodajali cvetje, suho robo, IcMičevino in najrazličnejfe druge izdelke domače obrti.
ROJSTVA - Rodile so: Nada Jakše s Kandijske 13 - dečka, Ana Jordan iz Adamičeve 51 - Borisa in Mira Staniša z Mestnih njiv 10 -Barbaro.
POGREBI - Umrli so: Franc Benkše, upokojenec iz Trnovca, 48 let, Elizabeta Fugina z Ragovske ceste in Angela Brulc iz Regerče vasi, v 60. letu.
- Ena gospa je rekla, da bo na roditeljskem sestanku predlagala ponovno uvedbo šibe v šoli Katja Rupena. Le kaj naj bi drugega storili učitelji z nepridipravi, ki med čaj za malico vsujejo odvajalne tablete! Pn;d dnevi so zaradi take vragolije nekateri tri dni sedeli na str-mišču.
N
Krajevna skupnost Kočevje je pod novim vodstvom na splošno zadovoljstvo krepko poprqela za delo. Mesto dobiva povsem novo podobo. Čeprav so se toplejši dnevi komaj začeli, so mestni parki že lepo urejeni. Celo otoček sredi Rinže, ki mu pravijo v Kočevju kar „otok ljubezni“, je dobil zelo lep videz. (Foto: J. Primc)
Zaradi neznanja nizek standard
V Sloveniji si pridobi strokovno izobrazbo v letu dni polovico mladih, v kočevski občini pa le tretjina - Standard kočevskega občana vedno bolj zaostaja za stand^ardom poprečnega Slovenca
Izdatke za vzgojo in izobraževanje bi morali obravnavati kot izdatke za izboljšanje proizvodnje, ugotavljajo v teh dneh v razpravah v kočevski občini in to popolnoma upravičeno.
V občini se ne zaposlujejo strokovnjaki od drugod, če pa se, kmalu odidejo. Izhod bi bil: šolati domače strokovnjake. Domačih strokovnjakov pa končna šole vsako leto zelo malo v primeijavi z drugimi občinami.
Izobrazbeni produkt je zelo nizek (izobrazbeni produkt je odstotek diplomantov posameznih stopenj izobrazbe v primerjavi s skupnim številom oseb generacije, iz katere so izšli). V kočevski občini je znašal leta 1969 izobrazbeni produkt 33,3
odstotka, kar pomeni, daje 66,7 odstotka vse mladine tisto leto ostalo brez strokovne izobrazbe. Od teh 33,3 odstotka jih je končalo poklicne šole 25,2 odstotka, sreAije šole 5,3 odstotka, višje šole 2 odstotka in visoke šole le 0,8 odstotka.
Isto leto je znašal izobrazbeni produkt v republiki (poprečje) 50,1 odstotka, v občini Postojna pa kar 82,8 odstotka.
Praviloma je nizek izobrazbeni produkt v občinah, ki imajo veliko kmečkega prebivalstva. Nečastna izjema pa je kočevska občina, ki ima le 12 odstotkov kmečkega prebivalstva, pa kar 66,7 odstotka mladih ostaja brez poklica!
Porazne posledice takega odnosa do izobraževanja je že čutiti. Se leta
1967 je bila kočevska občina po narodnem dohodku na prebivica za 3,4 odstotka nad republiškim poprečjem, zdaj pa iz leta v leto bolj zaostaja. Leta 1970 je bil narodni dohodek že za 12,7 odstotka pod republiškim poprečjem.
Vsi ti podatki govore, da sta izobraževanje in proizvodnja tesno povezana in da zaradi slabega odnosa do izobraževanja (v kočevski občini ni uspel družbeni dogovor o izobraževanju in štipendiranju!) standard kočevskega občana vedno bolj zaostaja za standardom poprečnega Slovenca.
J. PRIMC
Sodelovanje občin Ribnica in Buzet
Ribniški STANGRAD si je pridobil ugled v Buzetu, kjer gradi poslovne objekte in stanovanja - Pred vrati dokončna združitev podjetij TEMELJ iz Buzeta in STANGRAD iz Ribnice - Nadaljnje sodelovanje obeh občin
Predstavniki občine Ribnica so pred kratkim obiskali Buzet in se s predstavniki tamkajšnje občine pogovarjali o dosežkih obeh občin in o nadaljnjem sodelovanju.
Gostitelji v Buzetu so ribniške goste podrobno seznanili o uspehih in težavah, s katerimi se bori ta občina. Občina Buzet je štela pred vojno 18.000 prebivalcev, zdaj pa jih ima le še 7500.
Gospodarsko je začela občina napredovati šele v zadnjih letih. TOMOS iz Kopra je v Buzetu odprl obrat. K prvemu obratu dograjujejo zdaj drugo halo, tej pa bodo nato še tretjo, tako da bodo znašale površine vseh treh delovnih prostorov skupno okrog 17.000 kvadratnih metrov. Računajo, da bodo tu za-
poslili do 800 ljudi, kar je veliko, če vemo, da je sedaj v občini zaposlenih skupno okrog 1100 ljudi.
Pomembno podjetje je vodovod v Buzetu, ki s pitno vodo napaja velik del Istre. Podjetje JADRAN združuje kmetijstvo, trgovino in gostinstvo v občini. V gradnji je pivovarna. V turizmu precej pomenijo Istrske Toplice, ki jih nameravajo preurediti in povečati število postelj v njih. Turizem se bo na veliko razmahnil z zgraditvijo cest, ki bodo še bolj povezovale Koper, Novi grad in Reko.
Stanovanjska in ostala gradnja je tako rekoč v rokah ribniškega STANGRAD A, ki gradi tu že drugo leto stanovanjske in poslovne objekte. Predstavniki občine Buzet
PREDSTAVLJAMO NOVO PODJETJE:
Delali bodo peči za centralne
IDEALSTANDARD je novo ribniško podjetje oziroma obrat podjetja RIKO, ki je bilo odprto pred kratkim, delati pa bo začelo v teh dneh.
V začetku bo podjetje zaposlovalo okoli 50 delavcev, izdelovalo pa bo peči za centralno ogrevanje. Že do konca tega leta bo proizvedlo okoli 1200 teh peči in ustvarilo okoli 7 milijonov din celotnega dohodka.
Ribniški obrat bo poslovno sodeloval z nemško firmo enakega imena, sicer pa je IDEALSTANDARD ameriška firma, ki ima svoje tovarne v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Ribniški obrat bo postopoma sam osvajal proizvodnjo teh peči, razen tega pa nameravajo v bližnji prihod-
VOLITVE
Na nedavnem občnem zboru Jamarskega kluba Ribnica so izvolili za predsednika ponovno Franceta Škrabca, za člane upravnega odbora Julijana Ozimka, Cvetko Gelze, Jožeta Pečka in Franceta Vidmaija, v nadzorni odbor pa Staneta Skrabca, Bogumila Afegra in Toneta Mihaliča.
Podražitev mleka je. pred vrati \ Kriminala je vedno veČ
Liter dražji za 80 par - Kmet dob! okoli 50 par več
v kočevski občini bo veljal liter mleka 80 par več, čim bodo Ljubljanske mlekame priznale proizvajalcem mleka višje odkupne cene.
Pasterizirano mleko tolščobne stopnje 3,2 v polietilenski vrečki bo veljalo 3 din hter, v tetrapaku pa ,3,10 din; pasterizirano mleko tolščobne stopnje 1,6 v polietilenski vrečki 2,5 din liter in v tetrapaku 2,60 din.
Te cene bodo začele veljati z dnem, ko bodo Ljubljanske mlekarne plačale proizvajalcem na območju kočevske občine mleko po 0,55 din (zd<y 0,40 din) od tolščobne enote (franko zbiralcem) ali 1,98
din (zdaj 1,44 din) za liter mleka s 3,6 odstotka maščobe.
Vprašanje je, če bo občinska skupščina podaljšala odlok o premiji za kravje mleko, po katerem prispeva po 0,10 din za liter mleka, prodanega v občini. 10 par pri 3 din je namreč še simbolični prispevek. Nekateri predlagajo, naj bi tako prihranjeni denar - gre za 75.000 din - skupščina namenila raje skladu za pospeševanje kmetijstva. O tem bo dokončno odločala občinska skupščina na eni prihodnjih sej.
Naj bo tako aU tako, drži le, da bodo spet občutno prizadete družine, ki imajo več otrok.
J. PRIMC
DROBNE IZ KOČEVJA
K VOJAKOM - Kljub deževnemu vremenu je bilo zadnje dni po mestu, posebno okoli avtobusne postaje, živahno. Slišali smo harmonike, petje in vesek) vriskanje. Fantje so odhajali k vojakom. V splošnem je bilo vse v redu, čeprav se je nekaterim poznalo, da niso pili le „Jupija“. Preklinjali so pa tako sočno, kot da so že odslužili vojake.
MAJHNA PROMETNA nezgoda se je pripetila cisterni za odvoz fekalij podjetja (TREINA iz Kranja, ki prazni po mestu greznice. Prav pri avtobusni postaji ji je odletelo zadnje desno kolo. Hujšega ni bilo.
PASJA NADLOGA p>o mestu je vedno hujša. Lastniki psov nimajo svojih ljubljencev na vrvicah, pa tudi nagobčnikov jim ne nataknejo, če jih spustijo. V Podgorski ulici je pes napadel dečka na kolesu in ga ogrizel, da je moral otrok v ambulanto. Ce ne bo nihče nič ukrenil proti pagi nadlogi in lastnikom psov, se bodo občani prisiljeni braniti sami.
RAZGLASNA . VITRINA na stavbi podjetja AVTO je bila narejena že pred mesecem dni, pred kratkim pa so v njej razstavili razni propagandni material.
NI ENAKOPRAVNOSTI - Plakati po mestu vabijo na prvenstveno nogometno tekmo. Oznanjajo, da je vstopnina 3 din, za ženske pa je vstop brezplačen.
PREDAVANJA Stab civilne 5sa-ščite je spet pričel z rednimi preda-
vanji za prebivalstvo in obveznike na območju občine.
SEMINAR za lovce - novince, ki je vsako soboto in nedeljo, lepo napreduje. Po seminarju bodo novi člani lovskih družin delali strokovne izpite.
NOVO NAVADO so uvedli nekateri „kulturni** obiskovalci mestnega .kina JADRAN. Ko po predstavah snažilke pometajo dvorano, pometejo izpod stolov razen ogrizkov hrušk, luščin ameriških lešnikov, papirnatih vrečk in ovitkov bombonov še prazne stekleničke reklamnih žganih alkoholnih pijač. Torej že v kinu nekateri ne vzdržijo brez alkohola.
In po čem sklepaš, da bo letos naše življenje bolj rožnato?
1, po tem vendar, ker je krajevna skupnost že vse mesto zasadila z rožicami!
Veliko prekrškov, nesreč in kaznivih prestopkov zaradi alkohola - Pojavile so se nove vrste kriminala
Načelnika UJV Ljubljana, diplomiranega pravnika Janeza Vinklerja, smo zaprosili za razgovor o prekrških in prestopkih v kočevski in ribniški občini.
- Število prekrškov na območju naših dveh občin narašča ali pada?
- V občini Kočevje so v prvih treh mesecih letos za-beležih 86 prekrškov zoper javni red in mir ah 31 več kot v istem obdobju lani; v ribniški občini 54 ali dva manj. V obeh občinah prednjačijo „fiasilniški“ prelaški, kot so nedostojno vedenje, prepiranje, pretepi in drzno vedenje.
- Kaj pa prestopki?
- Teh smo v prvih treh mesecih zabeležili v kočevski občini 36 ali 16 več kot v istem obdobju lani, v ribniški občini pa 19 ali 6 manj. Za kočevsko občino letos izstopajo tatvine in vlomne tatvine, za ribniško pa tatvine in goljufije.
- Se pravi, da število kaznivih dejanj postopno narašča?
- Število klasičnih kaznivih dejanj je v ribniški občini od leta 1969 do 1971 po-rastlo od 60 na 133, števUo gospodarskili kaznivili dejanj pa od 15 na 20. V kočevski občini je v istem obdobju porastlo število klasičnih kaznivih dejanj od 78 na 106, gospodarskih kaznivih dejanj pa iz 5 na 9.
Ta težnja n;iraščanja tako prekrškov zoper javni red in mir kot klasičnega kriminala pa ni značilna le za kočevsko oziroma ribniško občino, ampak za vse območje naše UJV, ki dela /a območje 17 občin.
- Kaj je najpogostejši vzrok za prekrške?
— V prvih treh mesecih letos je bilo v kočevski občini zabeleženih 86 prekrškov in kar 57 izmed teh je bilo storjenih pod vplivom alkohola. Vendar pojav ni značilen le za vas konec, ampak za celotno naše območje. Tudi pri krvnih .prestopkih, prometnih prekrških in nesrečah pogosto botruje alkohol. Vendar smo malo naredili, da bi omejili točenje alkoholnih pijač. Celo vedno več možnosti je, da pride človek do alkohola, in to tudi na delovnem mestu!
- Prinašajo novi časi tudi nove oblike ali vrste kriminala?
- Vedno bolj opažamo, da se kriminalci ali njihove skupine specializirajo in profesionalizirajo. V goste dobivamo tudi dobro organizirane skupine iz drugih jugo-slovanskffi mest. Tudi tatvine avtomobilov in avtomobilskih delov naraščajo.
— Ugotovitve torej kažejo, da število kaznivih dejanj narašča. Kako pa je z odkrivanjem storilcev?
— Lani je na celotnem območju UJV število kaznivih dejanj porastlo za nekaj sto in se približujemo številki 8000. Poprečno odkrijemo okoli 45 odstotkov krivcev kaznivih dejanj. Vendar skrbimo, da rešimo najprej težje primere, kot so uboji, ropi, posilstva, večji vlomi, hude telesne poškodbe itd. Tako uspešno rešimo kiir 80 do 90 odstotkov težjih primerov.
J. PRIMC
nosti osvojiti še proizvodnjo prezračevalnih naprav. Okoli polovico proizvodnje bodo izvozili v Nemčijo, preostalo polovico pa prodali doma. Z izvozom si bodo zagotovili tudi sredstva za uvoz delov, ki jih še potrebujejo, in za izpolnitev opreme za proizvodnjo peči za centralno ogrevanje.
Računajo, da bo podjetje že v prihodnjem letu zaposlovalo okoli 70 ljudi, vrednost proizvodnje pa bo znašala okoli 1,1 milijona din.
J. P.
so se zelo pohvalno izrazili o delovanju tega ribniškega podjetja. S solidnim delom si je podjetje že pridobilo ugled. STANGRAD si namerava v kratkem dokončno pridružiti nekdanje gradbeno podjetje TEMELJ iz Buzeta, ki bo postalo organizacija združenega dela v okviru STANGRADA.
Predstavniki obeh občin so se dogovorili, da bodo Buzetčani še letos vrnili obisk Ribničanom.
NI PROSTORA ZA VSE
Bralce in dopisnike „Rešeta** obveščamo, da morajo zaradi pomanjkanja prostora nekateri prispevki oziroma članki in fotografije čakati na objavo tudi po več tednov. Tako so zdaj razen več fotografij ostali v mapi članki o jamarjih, o ortneških gradovih, o več podjetjih (novih in starih) in drugem.
SODRAŽICA: GRADILI BODO GASILSKI DOM
Na nedavnem občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Sodražica, ki šteje okoli 80 članov, so razpravljali predvsem o gradnji novega gasilskega doma. Ugotovili so, da je gradnja novega doma nujna. Ker pa sami ne bi zmogh stroškov, so povabili k sodelovanju še krajevno skupnost in družbeno-poli-tične organizacije Sodražice. Na bližnjem zboru volivcev bodo izvolili režijski gradbeni odbor, ki bo vodil gradnjo doma. Načrte za dom že imajo.
V Ribnici povedo, da jim je pri odpiranju novih obratov in podjetg najbolj pomagal ljubljanski TEHNOIMPEX. Na nedavni otvoritvi podjetij se je ribniška občina skromno oddolžila ljudem, ki so zaslužni za hiter razvoj Ribnice, s tem, da jin\je simbolično podelila knjige. Med najzaslužnejše so uvrstili tudi Toneta Cuka iz TEHNO-IMPEXA. (Foto: D. Mohar)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
BORCI PRED PROSLAVO - Na letnem občnem zboru krajevne organizacije Zveze borcev v Loškem potoku so razpravljali o delovanju svoje organizacije, zdravstvenem stanju in splošnem zdravstvenem pregledu članov, stanovanjskili posojilih in drugem. Pogovorili so se tudi o nalogah ZB v pripravah na proslavo 301etnice oboroženega upora v tem kraju, ki bo 31. julija letos.
BOJ ZA CAST se nadaljuje - Poravnalni svet pri krajevni skupnosti Ribnica je imel letos že nekaj obravnav. Motivi za spore so v bistvu isti: razžaljenje časti, spori zaradi mejnikov in podobno.
DELOVNI PRAZNIKI - Za veliko noč so prišb na krajše počitnice številni delavci iz ribniške občine, ki so na dćlu v tujini. Večina jih je ostala doma le nekaj dni. Dopustniki so izrabili čas, ko so bili doma, za delo na polju.
SOGLASJE K POGODBAM -Sklepanje delovnih pogodb med zasebnimi delodajalci in delojemalci v obrti in gostinstvu -je potekalo v redu. Osebni dohodek in druge materialne dobrindirki izvirajo iz delovnega razmerja, so izenačiU s prejemki enakih kvalifikacij v družbenem sektoiju. Pred registracijo delovnih pogodb je dal nanje soglasje občinski svet Zveze sindikatov, kot določa kolektivna pogodba.
NIMAJO BLIŽNJICE - Prebivalci Prijateljevega trga v Ribnici že dolgo želijo, da bi imeli prehod v Seškovo ulico, to je v trgovsko središče Ribnice. Sedaj morajo v trgovine po precej daljši poti. V stolpnicah na Prijateljevem trgu živi nad 300 ljudi, zato bi moral svet krajevne skupnosti njihovo upravičeno željo upoštevati.
SIROJI NADOMEŠČAJO KMETE - Število kmetijskih strojev pri zasebnili kmetih v ribniški občini iz leta v leto hitro narašča. Vse več je tudi traktoijev. Kmetje so prisiljeni nabavljati kmečko mehanizacijo, ker je na kmetijah vse manj sposobnih delavcev oziroma rok. Odliv kmečke delovne sile v industrijo ali v tujino se še vedno ni popolnoma ustavil.
občan
vprašuje
k
madvad odgovarja
- Republika kaj pomaga k razvoju vaše manj razvite občine?
- Seveda, saj so na Ugarju uredili karanteno za črne koze.
- Ste tudi sami kaj prispevali k napredku Ribnice?
- Kakopak, JELKA je iz bifejske kuhinje na pobudo inšpekcije uredila stranišče.
- Kdo pa ima največ zaslug, da ste letos odprli nova podjetja in obrate v Ribnici in Loškem potoku?
Predvsem naš načelnik za gospodarstvo, ki ima že od novega leta som desno roko v mavcu in ne more pisiu-iti mznih okrožnic in odločb!
KOČEVSKE NOUIGE
Na cesto — kam?
MARJANA BELA VIC
ANICA STAREŠINIČ
TONCKA SUTEJ
BOŽO RADMELIC
Oh, kam te nesejo peruti?
Ko izbiraš poiclic, se odločaš za vse živlejnje ~ Osmošolci iz Vinice so se večinoma že opredelili za življenjsko pot: čimprej služba!
že odrasel človek je pred vsako usodno odločitvijo navadno zbegan, toliko bolj doraščajoč otrok; Ko se poslavlja od obvezne šole in išče pot v življenje, je težko izbirati med željami in možnostmi, zato je pomoč vzgojiteljev in staršev v tem primem še posebej potrebna. Na Vinici so že imeli razgovore s starši, pa tudi učencem osmih razredov, ki se poslavljajo od domače šole, so z nasveti pomagali. Iz izrazito kmetij-
skega, vendar zaostalega področja se mladi odločajo večinoma za nadaljnje šolanje, kajti na lastni koži izkušajo grenkobo, ki jo prinaša odvisnost od zemlje. Na vprašanje: „Kaj boš postal? “ so odgovorili štirje mladi;
MARJANA BELAVIC doma iz Podklanca: - Postala bom razredna učiteljica. Delo z otroki me veseli, slišim pa tudi, da manjka takih moči. Najprej bom šla na pedagoško
^ '
1
Pred kratkim je Semič dobil novo trgovino. Podje^'e modna konfekcija KRIM iz Ljubljane je v starem delu naselja moderniziralo in preuredilo lokal v nekdanji Štrumbljevi hiši. Tu prodajajo predvsem konfekcijo in perilo ter pletenine. To je prva „oblačilna“ trgovina v kraju. (Foto: R. Bačer)
Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga si oglejte naše zaloV'-V tem tednu vam posebej priporočamo ogled številnih novih modelov pomladnih ženskih ter dekliških oblek, moških in fantovskih oblek tor hlač.
„Oeleieksfil'* Črnomelj
ČRNOMAUSKi DROBIR
GLASNO l’inJl-; IN VRISKANJI'! jc prejšnji četrtek odmevalo po črnomaljskih ulicah. 1'antje so šli k vojakom in po stari navadi s harmoniko in alko)iolom nfoslavljaU ta dogodek.
ZAC1;NJA se LETNA SEZONA in čas izletništva. V mestu bi morali poskrbeti, da bi ob nedeljah dopoldne delala vsaj ena živilska trgovina. Z dogovorom med Dolenjko in Prehrano bi lahko dežurstva uredili v zadovoljstvo domačinov in gostov od drugod.
DAN 01' IN PRVI MAJ lK)do v Črnomlju počastili z javno proslavo, na kateri bo kot gost predvidoma nastopil eden od znanih ansamblov iz Ljubljane. l*rogram Ik) kratek, a kvaliteten. Sindikat organizira ognjemet v malem, mestna godlu pa bo poskrbela za budnico in koncert na prostem.
DO JURJEVANJA ni več tako daleč, toda organizatorji ne morejo in ne morejo priti skupaj. Z delom bo treba pohiteti, kajti zaman je pričakovati, da lx)do turisti kar tako drli skupaj, ne da bi jim zagotovili poleg dobrega programa še dobro preskrbo.
, ZA KONCERT MIHE DOVŽANA z Ivanko Kraševec, domačinko iz Bele krajine, je bilo v Črnomlju precej zanimanja. Prireditev jc bila 16. aprila v l*ro-svetnem domu.
POMLAD NA IRGU Kmetice so prejšnji teden tarnale, da jajca ne gredo v denar, čeprav jih nudijo po 60 par. Na tržnici so prodajali še solato - ledenko po 5 din kg, jabolka po 5 din, pomaranče po 6 din, česen po 7 din, zelje po 3 din in banane po 8 din kilogram.
UMRLA JE K^ita Barberič iz Črnomlja, stara 73 let.
gimnazijo, nato na pedagoško akademijo. Po šolanju nameravam ostati v Beli krajini, toda moje želje so odvisne od tega, če bom dobila republiško štipendijo. Doma nimamo denarja.
ANICA STAREŠINIČ s Preloke; -Po osnovni šoli pojdem najprej v črnomaljsko gimnazijo, potem nameravam študirati matematiko in fiziko za predmetni pouk. Tudi jaz sem odvisna od družbene pomoči in štipendije, ker so doma še trije mlajši od mene.
TONCKA ŠUTEJ iz vasi Ogulin:
- Šiviljstvo me veseli že od malega. Ker bi rada tudi čimprej prišla do poklica in zaslužka, sem se odločila za poklicno šolo v BETI. Ce bom dobro izdelovala, imam tako možnosti še nmialjevati šolanje v tej stroki.
BOŽO RADMELiC iz Vinice:
- Oklevam med dvema poklicema, ki me oba privlačita: oficir ali miličnik. Verjetno se bom odločil za miličniško šolo, kjer so dokaj velike možnosti za štipendijo, razen tega bom bliže domu.
Upokojenci: odbor pohvaljen
Na nedavnem občnem zboru podružnice Društva upokojencev v Črnomlju, ki je bil hkrati počastitev 25-letnice delovanja, so ob dobri udeležbi članov in gostov pohvalili prizadevnost odbora v zadnjih dveh letih. Dejavnost se kaže v tem, da so vključili v svoje vrste več kot 70 odstotkov vseh upokojencev, organizirali so vrsto izletov in družabnih večerov, razdelili 166 stanovanjskih posojil in uredili društvene prostore v Ulici 2 L oktobra.
Kot so ugotovfli, upokojenci niso delavni samo v svojem stanovskem društvu, temveč tudi v drugih organizacijah. Posebej so za vestno delo pohvalili dosedanjega predsednika Matijo Ivaniča, tajnika Mirka Kramariča in blagajnika Franca Klevišarja.
ČIŠČENJE V SEMICU
Kemična čistilnica v Metliki namerava tudi v Semiču poslovati za stranke. Vsak ponedeljek popoldne bodo sprejemali oblačila v čiščenje, ob četrtkih popoldne pa jih bodo izdajali. To delo je prevzel l-'ranc Derganc iz Semiča 3.
APRILA POTEČE MANDAT
Vsem članom izvršnega odbora in predsedniku temeljne izobraževalne skupnosti, skupno 14 osebam, poteče aprila letos mandat. Nove člane bodo imenovale šole in gospodarske ter družbene organizacije, 6 pa jili bo imenovala tudi občinska skupščina Črnomelj na prvi priliodnji seji. Želijo, da bi v izvršni odbor in temeljno izobraževalno skupnost prišli ljudje, ki ne bodo pripravljeni reševati samo materialna vprašanja, temveč bi se zavzemali tudi za druge naloge tega samoupravnega organa.
PO 7 LETIH K ŽIVLJENJU
Društvo inženirjev in tehnikov je v črnomaljski občini svoj čas že delovalo. toda zadnjih 7 let di^avnosti ni bilo. Občinska konferenca SZDL zbira podatke o zaposlenih inženirjih in tehnikih po podjetjih, da jiiibodo povabili na ustanovni zbor društva. Računajo namreč, da bi lahko tovrstni strokovnjaki z organiziranim delom precej pripomogli k hitrejšemu napredku občine. Organizirano delajo le gozdarji, vendar v okviru novomeške sekcije.
V TRI VASI ELEKTRIKA
Te dni so delavci podjetja ELEK-TRO, enote Črnomelj, končali elektrifikacijo vasi Draga, Damelj in Kot na območju krajevne skupnosti Sinji vrh. Obnovili so celoten elektrovod in napeljali industrijski tok. Občani so pri teh dolih pomagali z materialom in s prostovoljnim delom.
V PONEDELJEK PRORAČUN
Oba zbora občinsko skupščino Črnomelj bosta zasedala v pono-deljok, 24.'aprila. Razpravljali bodo o lelošnjoin občinskem proračunu in nekaterih odlokih, obononi pa o financiranju US za loto J 972.
Sainska stanovanja so v Metliki problem, s katerim se je svoj čas že bavil sindikat, vendar ni mogel drugega kot podjetjem priporočiti, naj iz sredstev za stanovanjsko gradnjo namenjajo del tudi za samske sobe. Kaj prida uspeha ni bilo.
Še vedno je tako, da mlade delavke iz oddaljenih vasi, ki nimajo možnosti prevoza na delo, poiščejo sobo v mestu in se pod silo razmer strinjajo z vsemi pogoji. Nekatere plačujejo oderuške cene za bivališče, ki ga delijo s sostanovalci, poleg tega morajo ponekod še pomagati pri hišnili delih. Podnajemnik je tako rekoč brezpravna oseba, zato ga gospodar lahko vsak hip postavi pred vrata. Vzrok že najde, čeprav gre marsikdaj za drugo ozadje: našel je stranko, kije pripravljena več plačati.
Da se take in podobne zgodbe še dan na dan dogajajo, sta priča dve mladi delavki, ki sta prejšnji teden jokali po mestu. V hiši na Cankarjevi cesti so jima odpovedali, češ da premalo zračita. Za bivanje med štirimi golimi in vlažnimi stenami sta re.dno plačevali vsaka po 100 din na mesec, poleg tega še vodo in elektriko. Gospodarju nihče nič ne more, kajti pravico ima odpovedati. In kaj odpoved pomeni dekletoma? Hkrati ko izgubita sobo, bosta ob službo in poklic. Zdaj iščeta po mestu drugega gospodaija, in ker je sila velika, sta pripravljeni pristati na še tako težke pogoje. Mar take zgodbe ne dišijo po izkoriščanju brezpravnih?	R.	B.
Maketa mrliče veže s stranskimi prostori na pokopališču. (Foto: R.B.)
Prvi korak so načrti
Metliško sramoto - neurejeno pokopališče, bodo vendarle spravili s sveta - Delno letos!
Koliko pikrih, grenkih ,in žalostnih je bilo povedanega na sestankih na račun metliškega pokopališča! Ob tem, ko je mesto vse bolj cvetelo, raslo in dobilo podobo urejenega industrijskega središča občine.
PRED KURIRČKOVO POŠTO
-Med 24. in 26. aprilom bo na območju metliške občine potekala kurirčkova pošta. Sprejeli jo bodo v Koroški vasi od Nuvomcščanov, kjer bo tudi kulturni program. Podobno slavje pripravljajo še v Metliki. Obenem bodo metliški šolarji počastih dan or in 1. maj.
SNUBIJO V METLIKI
Vsako leto več je obiskov predstavnikov podjetij od drugod, ki . metliško mladino nagovarjajo z.a šolanje in poklice, katerih v razvitih občinah primanjkuje. O poklicnem usmerjanju so imeli na osnovni šoU že razgovore s starši, zbirajo pa tudi podatke pri podjetjih o možnostih za šolanje, priučitev in zaposlitev doma.
Previdni v računanju
Metliški komunalci bodo tudi letos predvsem graditelji ~ Tovrstnega dela je čez glavo
Preteklo leto je bilo za vse, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, leto zmede. Cene materialom so rasle kot vzhajan kruh, medtem pa cen za gradnjo niso mogli dosti spreminjati, ker že pred začetkom takih del sklepajo pogodbe z investitorji. Seveda se je vse to poznalo pri poslovnem uspehu. Plan jo bil sicer v celoti dosežen z 8,1 30.000 dinarji, ne pa presežen, kot je bilo zmeraj v navadi.
. Podjetje ima 13 delovnih enot, od katerih je najmočnejša gradbeniška. Vse druge so več' ali manj odvisne od nje, značilno pa je, da so komunalci v obrtniških zmogljivostih šibki. lX’lovne sile manjka. Čeprav so v podjetju občutno izboljšali osebne dohodke, saj znašajo poprečno že 1.100 din, se iz':ušenemu obrtniku še vedno bolj izplača delati v Nemčiji. Iz teh k'‘ajevjih je precej šlo na tuje.
V letošnjem letu se bodo prav tako bavi h predvsem z gradbeništvom, kajti potreb je veliko več, kot jih zmorejo. Trenutno gradijo dva 12-stanovanjska bloka v Metliki, za tnjtjega že pripravljajo teren, poleg tega bodo gradili vodovod Curile-Rosalnice, kanalizacij^e naprave v Metliki, novo kanalizacijo na Bregu revolucije in mrliško vežo na pokopališču. l^ri predvidevanjih o po-
slovnem uspehu v letu 1972 so bili zelo previdni, kajti sedanji splošni gospodarski položaj ne daje jasne slike, kako bo kazalo manjšim gradbenim podjetjem. Planirano je le za 9 milijonov dinarjev celotnega dohodka, vendar glede na rezultate prvih treh mesecev, upajo v blagajno spraviti še kaj več.
je počivališče mrtvili ostalo nespremenjeno.
Prostora za grobove zmanjkuje, okolica je bolj smetišče kot kaj drugega, razen tega ni mrliške veže, zato morajo, čeprav proti higien- rf* skim predpisom, umrlega imeti na parali doma. Te nevšečnosti so ho-teU urediti že prej, zato je bil tudi sprejet krajevni samoprispevek, vendar brez strokovne pomoči arhitektov to ni bilo mogoče. Pokopališče mora ustrezati zahtevam sodobnega časa, poleg tega mora upoštevati potrebe vsaj za 10 let naprej.
12. aprila je predstavnik Ateljeja za arhitekturo v Ljubljani predložil vodilnim na občini prvi idejni načrt za dokončno ureditev mestnega pokopališča. Ker bo z gradnjo vsaj 800.000 dinarjev stroškov, so se zmenili, da bo potekala v treh etapah. Najprej bodo uredili novi del pokopališča, kjer bodo pridobili kakih 1500 parcel ter mrliško vežo, _ nato pa urejali staro pokopališče.
Tu bo treba urediti več poti, cesto in parkirne prostore. Glavni projekt so Metličani naročili in baje bo kmalu narejen. Dela na pokopališču bodo letos zatrdno začeli.
PONOVNO SREČANJE MLADIH USTVARJALCEV
Tretje srečanje mladih pesnikov, recitatorjev, igralcev in likovnikov Dolenjske Ln Bele krajine bo v času od 19. do 21. maja v Metliki. Nekaj prijav sodelujočih je že prispelo.
Med njimi so pevski zbor tovarne Krka iz Novega mesta ter književniki in pesniki: Mimi Malenšek,
Neža Maurer, Jože Dular, Pavle Zidar, Janez Menart in Ivan Minatti.
Ljudski časnik vest socializma!
LOVCI SO ZBOROVALI
9. aprila so imeli občni zbor člani Lovske družine Metlika. Razpravljali so o nasaditvi divjadi in organiziranju faziinerije v Gradcu, o zastrupljanju pernatih roparic ter o gradnji lovske koče. Na programu so bile tudi volitve, vendar do sprememb ni prišlo. Ponovno je bil izvoljen dosedanji upravni odbor s predsednikom Nikom Zupaničem.
MUZEJ V SEMIČU
V prostorih bivše semiške pošte namerava krajevna skupnost urediti muzejsko zbirko. Poslopje že pre-urejajc v ta namen. Semičani pridno zbirajo gradivo iz časa NOB, vinogradniške in kletarske in lovske predmete muzejske vrednosti. Nekaj gradiva bo prispeval tudi Bolo-'' kranjski muzej, ki sodeluje pri urejanju semiške zbirke. Semičani bi radi muzej odprli avgusta letos ob prvem srečanju belokranjskih izseljencev.
Črnomelj - Začelo so se delavske športne igre v nogometu, na katerih sodeluje 7 ekip. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Beltl : Bel tli 4:2, Begrad : KZ 2:1 in Rudnik : Iskra 3:2. (T. L.)
SEMiC - Rokometno srečanje v zasavski rokometni, ligi med Semičem in Kmicljem se je po boljši igri gostov končalo s 14:29. Kmieljčani so .so na razmočenem igrišču bolje znašli. (B. D.)
Tovariši, z uspehi v našem podjetju smo trenutno lahko popolnoma zadovollni!
- Prosim, kaj pa doIgoroSno?
SPREHOD PO METUKI
Mi;STNO GODBO NA PIHALA bodo avgusta obiskah godbeniki iz ZRN, in sicer 30 članov. Na trgu pred spomenikom lx)do priredili skupen koncert. Obisk pomagajo organizirati metliški godlx'niki, ki so začasno zaposleni v Nemčiji ui igrajo pri godbi v Kleingersheimu.
V NI Dl-lJO ZVlCI R je gostoval ansambel Mihe,Dovžana s pevko Ivanko Kraševec, vokalnim kvintetom Gorenjci, harmonikarjem Jožetom Burnikom in humoristom Radom iz Skolje Loko. Popoldne so imeli koncert tudi na Suhorju. Obe predstavi sta bili lepo obiskani.
ZADNJE CASE je opaziti v mestu vse več delavcev iz drugih republik. l o so priložnostni delavci, ki iščejo zaslužka pri težaških delih.
Zanje je zelo slabo poskrbljeno. Tudi o t<’in bi morali razpravljati.
V GosTiSCu vi;selica so v
točilnici prestavili pult tako, da je naokrog več prostora za tiste, ki si stoje gasijo žejo. Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka.
NA OSNOVNI ŠOLI je bila ustanovljena osnovna organizacija Zveze komunistov, za sekretarja pa je bil izvoljen Jože Mozetič. Izdelali so že delovni načrt.
VEC gostovanj - Metliška mestna godba bo letos gostovala v več krajih. Nastopili bodo v Doberdobu v Italiji, v avstrijskem mestu Wagna ter doma v Vevčah in v Trebnjem. Dogovarjajo se tudi, da bi vrnili obisk godbenikom iz Nemčije.
UMRL JE Anton Nemanič iz Drašič, star 64 let.
metliški tednik
KAJ MENIJO DELAVCI O SVOJIH SAMOUPRAVNIH ORGANIH
Po centimetrih izmerjeno zaupanje
Večina vprašanih meni, da je samoupravljanje pri njih »dobro« in »srednje« - Na anketo je odgovarjalo 505 zaposlenih v brežiški občini
Samoupravljanje doživlja razveseljive spremembe. Vedno več je delavcev, ki vidijo*v napredku podjetja boljše čase zase, zato so pri pomembnih odločitvah pripravljeni podrediti osebne želje razvoju delovne oiganizacije, da jim bo jutri rezala boljši kruh. Med zapo-denimi so bile in bodo še razlike, nekateri so bolj zagreti za napredek, dmgi gledajo bolj v sedanjost in manj v prihodnost.
Samoupravljanje je bilo pogosto okrnjeno v obratih, ki pripadajo podjetjem s sedežem v drugih občinah. Nekateri izmed njih so po več let životarili ob matični organizaciji, njihov položaj ni bil določen in to se je poznalo v omejenih pravicah in možnostih za soodločanje. Te stvari se izboljšujejo, ni pa mc^goče priča-
kovati preobrata čez noč. Seveda tudi drugod samoupravljanje ni brez n^ak, otivisno je od zrelosti kolektiva, od sestave zaposlenih in organiziranosti podjetja. Da samoupravni predpisi niso urejeni, dokazujejo številni delovni spori, ki jih poskuša reševati služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu.
Delegati konference ZK v ceikljanski garniziji so minuli teden izvolili nov komite in druge organe, ki bodo komunistom pomagali uresničevati delovni program. Na sliki: volitve v enoti Romana Zupana. (Foto: M. Jaranović)
ZA POSOJILO SE 70 UPRAVIČENCEV ZB NOV
Letos »da« za večino prošenj
Obetajo se popravki zaradi novih podražitev
Za graditev stanovanjske hiše, popravilo ali nakup stanovanja je v brežiški občini doslej prejelo ^namo pomoč 305 prosilcev. Vsakemu so dodelili povprečno vsoto 17.500 dinarjev. Do konca lanskega leta ie občinski sklad za urejanja stanovanjskih vprašanj bivSh borcev razdeln nekaj nad pet milijonov dinarjev.
Na rešitev prošnje čaka fc 70 upravičencev, ki bi morali letos do-brti skupno vsoto 1,225.000 din. Z republiško pomočjo bo urejeno tudi to. Zaradi podražitev bodo v občini ponovno pregledali višino dodeljenih posojil in odobrili manjše popravke. Prošnje, ki so prispele naknadno, bodo poskušali reševati z denarjem, ki bo z vračili dotekal v sklad.
V občini šteje Zveza združenj borcev 1165 člaiiov. Od tega je zaposlenih 379, upokojencev je 318 in 457 ostalih. Gmotni položaj je najbolj kritičen med kmeti borci, ki se jim je izneverilo zdravje in ki zaradi tega ne morejo več obdelovati zemlje. Najbolj so prizadeti kmetje v
hribovskih vaseh in zaselkih, kjer tudi sicer trka na vrata revščina.
Stalno priznavalnino nakazujejo iz sklada za bcffce 85 članom v povprečnem znesku 225 dinarjev. Le devetnajst kmetov, ki jim štejejo posebno dobo pred 9. sept. 1943, prejema povprečno priznavalnino po 306 din. Borcev, ki so vstopili v NOV pred septembrom 1943, je med kmeti več, toda katastrski dohodek je z republiškim predpisom omejen tako nizko, da večina ne more izkoristiti te ugodnosti. Po Štajerski so prizadeti tudi vsi tisti kmetje, ki so se pridružili partizanom po omenjenem datumu, ti pa so v večini.
J.T.
NOVO v BREŽICAH
KOLIKO ODDELKOV? Brežiška glasbena šola ima dva podružnična oddelka; enega v Cerkljah in enega v Artičah. Letos je vpisanih vanju 32 učencev. Zeljo po glasbenih oddelkih so letos izrazili v Dobovi, Globokem in na Bizeljskem. Sola jim v tekočem šolskem letu ni mo^a ustreči, ker ima premalo učiteljev in ker tfga tudi finančno ne bi zmogla. Prizadevala si bo za ustanovitev zunanjih oddelkov prihodnjo jesen, zato računa na pomoč temeljne izobraževalne skupnosti
TURISTIČNO DRUStVO na Čatežu je z vodstvom Zdravilišča Ca-teške Toplice sklenilo dogovor o desetletnem odplačevanju kiodca za Informacijsko službo. Biro bo v prihodnje podoval za vso občino in ga bodo odprii že nadednje dni, da bo lahko postregel z informacijami številnim obiskovalcem zagrebškega velesejma, ki sc spotoma ustavljajo na Čatežu in ki tukaj iščejo prenočišča.
DANAŠNJA SEJA OBCINSKE SKUPŠČINE je omejena na vprašanja šolstva in kulture. Z ^adivom so odborniki prejeli poročila o učnih uspehih na srednjih in osnovnih šolah, poročilo o delu ^asbene šole ter problematiko otroškega varstva
BREŽIŠKE VESTI
če vas zanima, kaj mislijo zaposleni o samoupravljanju v svoji delovni organizaciji, berite, kakšne so bile njihove opredelitve. V anketi, ki jo je napravila idejno-vzgojna komisija ZK, jih je od 505 vprašanih 44,75 odst. odgovorilo, da je samoupravljanje pri njih srednje. Za odgovor „zelo dobro“ se jih je odločilo nekaj manj kot deset odst., za „zelo slabo“ 1,25 odst. Slaba tretjina anketirancev meni, da je samoupravljanje dobro. Za to oceno se je izreklo več zaposlenih na vodilnih položajih in v upravi, medtem ko večina (nad 55 odst.) delavcev iz neposredne proizvodnje ocenjuje samoupravljanje nekoliko slabše.
Anketa je poskušala izmeriti tudi zaupanje samoupravnim organom: 22 odst. vprašanih jir' zelo zaupa, 25 odst. jim precej zaupa, 40 odst. deloma, a 8,5 odst. anketiranih jim ne zaupa, da odločajo tako, kot je najbolje za delavce. Večina delavcev iuslužbencev se je izrekla za odgovor „deloma“. Zeto malo pa je takih, ki samoupravnim organom sploh nfi zaupajo (0,75 odst.). Ocena samoupravljanja iz ankete je optimistična, bolj kot slika, k\,so si jo o njem ustvarile politične organizacije.
J.T.
Drevi pridejo spet Celjani
Z nocojšnjim gostovanjem dobrih znancev iz celjskega gledališča se v Brežicah izteka sezona gledaliških obiskov. Gostje se bodo predstavili občinstvu z delom ruskega pisatelja Turgenjeva „Mesec dni na kmetih".
Vse predstave so bile to zimo dobro obiskane in pokazalo se je, da je prodaja abonmajskih kart najuspešneje zagotovilo za polno dvorano na gostovanjih.
Z AVTOM PO CVETJE
Tulipani
Ropanje nasadov
in internata poklicne šole za blagovni promet.
MESTNA	UKGANIZACUA
SZDL zbira te dni članarino v obliki prostovoljnega prispevka, ki ne sme biti manjši, kot je bila redna članarina (5 din). Zbrani denar bo krajevna organizacija SZDL Brežice-mesto uporabila za svoje delo in za pomoč mladini na pohodu Po poteh Kozjanskega odreda. Na ta pohod bo julija krenilo nad sto mladih ljudi iz brežiške občine.
PREMALO	TELOVADNIC.
Kljub temu da je osnovna šola dobila telovadnfco v novem podopju, že zdaj y njej ni več prostora za vse učence. Sol^e telesne vzgoje so deležni le otroci od tretjega razreda naprej. Občinska zveza za telesno kulturo si prizadeva, da bi v Brežicah čimprej postavili novo telovadnico za gimnaz^sko mladino in za tekmovanja, ki jih prirejajo športne organizacije.
SOBOTNE CENE PRI AGRARU: kumare i 1,60 dm za kg, paradižnik 16, špinača 5, radič 8, mehka solata 8, peteršilj 8, por 5, pesa 3, zelena 6, fižol 7 in 7,5, korenje 3 in
6.5, jabolka 3,5 in 5, grozdje 8, hruške 7,6, pomaranče 6,2, banane
7.6, orehova jedrca 38 din. Jajca so bila naprodaj po 65 in 75 par kos.
Brežiško hortikulturno društvo je eno najmlajših v Stoveniji. Veliko si prizadeva, da bi dobilo mesto bolj urejeno podobo, da bi poživljali javne površine cvetlični nasadi, otaas-no grmičje in drugo zelenje. Organizatorji s^cge za lepše mesto so bili že nekajkrat razočarani, to kar se zadnje čase dogaja s tulipani, pa presega že vse meje.
V nekaj nočeh so neznanci potrgali nad 350 cvetov. Moti se, kdor misli, da so med njimi le nevzgojeni otroci Kje pa! Doslej so osumili kraje eno žensko in dva moška. Ko -jim bodo dejanje dokazali, bo javnost zvedela za njihova imena.
Eden od njih je potrgal sam okoli 126 cvetov, seveda ne za okras v svojem stanovanju, ampak za na trg, da bi mu vrglo nekaj zaslužka. Na sledi so avtomobilskemu tatu in upajo, da bodo odkrili tudi tovarišice, ki se pozno zvečer vračajo z dru^e delovne izmene v Jutranjki.
Kaj res ne pomislijo, da kradejo svojemu mestu? Jim ni prav nič žal za oskubene nasade, ki so jih oropali pomladnega cvetja? Pa vendar bi bili dolžni postopati drugače že zaradi svojih otrok. Končno so odgovorni za vzgojo mladega rodu, a ga kvarijo s slabim osebnim zgledom, namesto da bi otroke vzgojili v drugačne vrste ljubiteljev cvetja in urejenega okolja,
J. TEPPEV
Otroci pod streho kolesa na dežju
v Brežicah imamo lepo novo šolo. Starši in otroci smo je nadvse veseli. Nekaj pa vendarle po-
frešamo - kolesarnico. Precej asa je že preteklo, odkar srrto zapustili staro šolsko poslopje, toda kolesarnice ni še nihče prestavil niti postavil nove. Kot da so vsi pozabili na učencc, ki se vozijo v šolo s kolesi. Ob prihodu v šolo jih zmečejo na kup in prepustijo na milost in nemilost vremenu, dežju in snegu.
Ko se otroci vračajo ob deževnih dneh domov, so kolesa mokra, sedeži premočeni. Kolesa sc razen tega kvarijo, uničujejo po nepotrebnem, ker se nihče ne spomni, da bi jim postavil streho. Starši prizadetih upamo, da bodo v občini le odšteh kak dinar za .te namene. Samo zavzeti se bo moral kdo za učcnce kolesarje, saj nc zahtevamo veliko.
Z. S.
Mladost na Senovem. To ne bo več rod rudaijev, ampak rod kovinaijev in morda tudi keramičarjev, če bo končno le zrasla v kraju tovarna keramičnih ploščic. (Foto; Jožica Teppey)
Glina je kruh
Dedič očetove obrti
Lepo ga je videti za lončarskim kolesom, ko zbrano oblikuje sklede, vaze, cvetlične lončke in pri tem opravilu prav nič ne zaostaja za očetom.
Kako tudi ne bi bil spreten, ko pa je začel oblikovati glino kot desetleten deček. Pri dvajsetih ima za seboj učno in pomočniško dobo, zdaj se bo-kosal za mojstrstvo. Se tri brate in dve sestri ima mladi lončar Slavko Kržan iz Velikega Podloga, vendar zna on edini vrteti lončarsko kolo.
Kržani so lončarji že več rodov. Tudi očetova brata lončarita, eden v Sen^emeju, drugi v Zalokah, kamor sta ponesla sloves domače hiše. Lončarski kruh je težak. Slavkov oče se peha zanj celo življenje. Sin še raz-mi9ja o prihodnosti, čeprav ga delo veseli. Poskusil bo zadržati obrt, če zadužek le ne bo preslab.
Slavko Kržan tove obrti
dedič oče-
Bratje in sestre si iščejo delo drugod. Eden je v Ljubljani pri Državni založbi, sestra hodi k Labodu v Krško, mlajši brat se bo- šel učit za avtomehanika. Tudi dom potrebuje močne roke. Lončarstvo ne donaša dovolj, kar zmanjka, ^ treba prigospodariti na kmetyi.
Slavko pravi, da se n^^več zasluži s cvetličnimi lončki. Pomlad je zanje najboljša sezona. Tedaj vozijo svoje izdelke na sejme v Brežice, Sevnico, Krško in Mokronog.
J02ICA TEPPEV
Zavedamo se vrzeli, toda zamašiti jih ne moremo sami
Kaj predlaga prosvetni delavec Niko Zibret
vrstne vzgoje lahko vključili v ure moralne vzgoje, za katero nimamo izdelanih pravih načrtov.
Prepričan sem, da bi delovne organizacije tudi same laliko pr rH kazale mladim vlogo in položaj samoupravljavca, kadar pridejo dijaki in študenti k njim na počitniško prakso. Takrat imajo priložnost, da jim prikažejo, kako so njihovi delavci vključeni v soodločanje in kaj pričakujejo od mladih, ki bodo čez nekaj let sami postali samo-upravljavci.“
J.T.
Niko Žibret, predmetni učitelj osnovne šole v Krškem
„Ljudje iz proizvodnje prosvet- ' nim delavcem večkrat očitajo, da nudi šola mlademu rodu premalo osnove za bodoče samoupravljavce. Kaj bi vi odgovorili na tak očitek? “
„Ne rečem, da ni tako, toda delavci v proizvodnji si svoje delovne načrte taojijo sami, pri nas pa je načrt predpisan z zvonom. Tako je natrpan, da za tisto, kar želijo v kolektivih, ne preostane nič časa. T<i^ vrzel izpolnjujejo najbolje tam, kjer imajo močne pionirske, mladinske in študentske organizacije.
V osnovnih šolah zahtevajo te organizacije precej izvenšolskega dela, ki pa ne uživa materialne spodbude. Učitelje tako delo obremenjuje, marsikdaj pa tudi ni v pravih' rokah. Odrinejo ga tistemu, ki ni zavzet z drugimi dolžnostmi, za organizacijsko delo z mladimi pa ne čuti posebnega veselja. Morda bi del to-
Pripravite obutev in obleko!
Občinski odbor Rdečega križa se je pred dnevi prvič sestal z novimi člani, izvolil člane komisij in sestavil delovni program za april, maj in junij. Najprej bodo pričeli priprave na ,.Svetovni dan zdravja" in seveda „Teden Rdečega Križa“, ko bodo med 7. in 14. majem med drugim sprejemali v vrste te humane organizacije mlade člane iz osnovnih šol. 18. maja bo ponovno stekla občinska akcija zbiranja obutve in oblačil. Mesec junij je namenjen temeljitim pripravam na prvo letošnjo krvodajalsko akcijo, ko si bo RK skupaj z občinskim sindikalnim svetom in občinsko konferenco SZDL prizadeval še povečati lanskoletno rekordno število prostovoljnih krvodajalcev. V istem mesecu sc bodo pripravljali ^ letovanje šolskih otrok, ki boao po ukinitvi počitniške baze v Rovinju letovdi pod šotori v Ma-teradi pri Poreču ...
KRŠKE NOVICE
Prijateljski stiki
Na povabilo osnovne sindikalne organizac^e v Papirkonfckciji je 15. aprila obiskalo Krško 26 gostov iz domžalske Tosame - tovarne sanitetnega materiala. Dopoldne so se pomerili člani obeh kolektivov v nogometu, streljanju in kegljanju. Po kosilu na Sremiču so si gostje in gostitelji skupno ogledali kulturnozgodovinske znamenitosti Kostanjevice. Ta srečanja se uveljavljajo kot tradicionalna oblika sodelovanja.
S.
HORTIKULTURNO DRUSTVO PRIREDI v nedeljo izlet v Sečo pri Portorožu. Člani si bodo ogledali tam največje slovensko vzgajališče kaktusov. Med potjo bodo obiskali tudi Portorož in Koper ...
V POČITNIŠKEM DOMU V MA-TERADl pri Poreču bodo odrasli za letošnje počitnice odšteli po 37 dinarjev na dan, otroci pa 21 oziroma 12 dinarjev. To so penzionske cene, v katere pa še ni všteta turistična taksa...
KOSTANJEVISKA ribiSka DRUZlNA je pred kratkim vložila v ribnik v neposredni bližini cistercijanskega samostana zarod platic. Skupaj z linji in krapi, ki sojih tam gojili že prej, bodo z njimi obogatili lovišča v Krki.
NA PREDVEČER PRAZNOVANJA OBLETNICE ustanovitve Osvobodilne fronte bodo 26. aprila v galeriji samorastnikov na bresta-^niškem gradu odprii razstavo kiparjev in rezbarjev amaterjev iz Duge Rese. K nastopu jih je povabil krški Likovni klub. Kasneje bosta v Dugi Resi gostova^ dva pevska zbora iz krške občine in se tam predstavila s
celovečernim koncertnim sporedom . ..
DELAVSKI SVET TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA Djuro Salaj je sprejel predlog osnovne sin-dikdne organizacije in potrdil nov način regresiranja letnih dopustov zapodenži. Vsi bodo tudi letos deležni enkratne pomoči v višini 200 dinarjev; tisti, ki bodo letovali v Poreču, na Veliki planini Biogradu in drugod, pa dobe še „gibljivi del regresa'*’. Ta bo sorazmeren dohodku na družinskega člana in bo prinesel zapodenemu in družini 25 do 125 dinarjev za vsakega.
NA ZADNJI SEJI DPD SVOBODE so prisotni opozorili na bliža--jočo se 500-letnico krških mestnfli pravic, sprejetih 1477. leta. Čeprav nas loči od pomembnega jubileja še pet let, bi morali s prvimi prmra-vami za slavje, že pričeti „Svoboda" predlaga, da bi dotlej uredii vsaj hišo, kjer je umri Janez Vajkard Valvasor. Tu naj bi zbrali zgodovinsko gradivo o protestantizmu ter druge predmete, listine in vse, kar priča na ta ali oni način o zgodovinski!) dogodkOi in razvoju srt^išča krške občine ..,.
ZBORI VOLIVCEV
H
Kljub vsemu so gospodarski uspehi 1971 razveseljivi. Na sliki -delo v Stillesu. (Foto: A. Železnik)
GOSPODARJENJE
1971 le še zanimivost
    '
Vinko Božič: »Ko bi dosegli takšne rezultate tudi letos, bi bili lahko zadovoljniht
Lansko gospodarjenje sev-niških delovnih organizacij je bilo lahko uspesno v takšni meri le zaradi značilne sestave, predvsem pa pridnosti vseh in uspešnega vodenja, meni načelnik za gospodarstvo občinske skupščine Franc Lipovšek. Izgub ni, da bi bilo treba ukrepati, tudi obrat Konus bo zaživel, ko bo stekla proizvodnja furfurala.
\ • Celotni dohodek gospodar-"skih organizacij se je od 295 milijonov dinarjev leta 1970 'povzpel lani na 403 milijone, 'porasel je torej kar za 36,5 odst. Ob tem bode v oči manj razveseljiv podatek o porabljenih sredstvih, ki so narasla za 45 odst., ta dvig pa je bil znaten že tudi prejšnja leta, ker pač cene reprodukcijskemu materialu naraščajo hitreje kot cene končnim izdelkom.
Razveseljivo je, da gospodarske organizacije posvečajo vsa 'leta veliko pozornost amortizaciji; le-ta je znašala leta 1970 8,32 milijona, lani pa že skoraj
21 milijonov. Kljub težavnmi gospodarskim razmeram je dohodek le porasel za 20 odst., dobiček pa za 11,5 odst., Zakonske obveznosti so zaradi znanih ukrepov padle za 76,69 odst., sledil jim je porast pogodbenih obveznosti za 149,76 odst. Kot je ob teh nepopolnih podatkih izjavil Vinko Božič, glavni direktor konfekcije Lisce in poslanec republištega gospodarskega zbora, se obveznosti gospodarstva zaradi potreb nerazvite sredine, kjer delajo, še vedno povečujejo, zato ima gospodarstvo razvitih sredin še vedno boljše možnosti.
Ob tem velja poudariti, da analize zaključnih računov Službe družbenega knjigovodstva še vedno niso opravljene, gospodarstvg je že močno zagrizlo v letošnje poslovno leto, zato so tako pozne obravnave lanskih kazalcev prej zanimivo opravilo za zgodovino, kot pa napotek za gospodarjenje.
A. ŽELEZNIK
SEVNIŠKI PABERKI
Se zbirajo prijave - občinski sindikalni svet si prizadeva, da bi tudi v Sevnici tekla predavanja višje šole za oiganizacijo dela. Zbranih imajo že 30 prijav, vendar se je še mogoče prijaviti.
-	BOHOR SE RAZVIJA - Združenje obrtnikov BOHOR se bo v kratkem preselilo v štiri nove pisarniške prostore bliže novemu središču mesta v Kvedrovi ulici 228, kjer je bil prej RTV servis. Do včeraj so zbirdi prijave kooperantov za udeležbo na obrtniškem sejmu v Kopru, pripravljajo se tudi za jesenski beograjski sejem.
CE NE DRUGACE - Z ODLOČBO! Okolica blokov v Sevnici je le maiokje urejena, zgledno je le pri železničarskem bloku, a še tu motajo skladovnk:c drv. Prenekateri stanovalec misli, da je dolžnostim zadoščeno, brž ko poravna najemnino ali prispevek za mestno zemljišče. Ker je večina poti okrog blokov že asfaltirana, je urbanistični inšpektor sklenil narediti red tudi glede urejanja ostale okolice, zato bodo vsi lastniki in najemniki stanovanj dobfli odločbe z zahtevo, naj Uredbo okolico.
SPREMEMBE V SVETU KS -Na zboru volivcev v Sevnici so spremenili sestav članov sveta krajevne skupnosti z območja mesta, nekatere člane pa so izvolili ponovno.
Mesto bodo podej zastopali v svetu KS; Franc Valant, inž. Jože Span, Karl Kolman, Ivan Nagode, Jože Papež, Jože Peternel, Janko Rebernik in Stane Gerjevič. V ponedeljek se je svet sestal zadnjič v stari sestavi.
VZGLEDNl- CLANI HISNIH SVETOV - V poročilu o dejavnosti v preteklem letu je komunalno stanovanjsko podjetje pohvalilo naslednje predsednike hišnih svetov za vzorno vzdrževanje hiš: Franca Žura, Naselje heroja Maroka 8, Draga Bizjaka, Naselje heroja Maroka 6, Ivana Mlakarja, Savska cesta 25 in 26, Jožeta Legaka, Krmelj 36 in 38, ter Floijana Zorca, Krmelj 54 a, 55, 56, 58 in 60; med gospodarji pa Vinka Podpadca, Kvedrova 31, in Marjana Vovka, Naselje heroja Maroka 7.
NAJBOLJŠI PLESNI PAR - V soboto je bil v Sevnici deseti slovesni zaključek plesnih vaj. Vaje je priredila občinska konferenca ZMS pod vodstvom plesnega učitelja inž. Jožeta Lavrina iz Ljubljane. Letos se je naučilo plesati 50 fantov in deklet. Sedem parov se je poskusilo tudi v tekmovalnem delu, največ u^eha je imel par Anica Blatnik in Alojz Rak iz Boštanja.
POROKE - V soboto sta se v Sevnk:i poročila Franc Vrtačnik in Amalija Oblak iz Podgorja.
VKSTkVii
Kaj žuli?
30 tisočakov za KS
Kot po navadi sc je tudi tokrat razprava najbolj razživela ob vprašanjih, ki tarejo ljudi v sredinali, kjer živijo. Marsikatera zahteva je bila žc večkrat izgovorjena. Vest o pripravah za združitev delavskega in -kmečkega zdravstvenega zavarovanja je povsod naletela na ugoden odmev. Starostna meja 75 let za kmečko pokojninsko zavarovanje bo omogočala pokojnine le redkim. Vseeno pa je razveseljivo, da se je to vprašanje sploh pričelo reševati. Kaj torej tare ljudi v osmih krajcvnili skimnostih?
ŠENTJANŽ - To je bil eden od najbolje obiskanih zborov. Kmetje so imeli dosti pripomb glede odkupa mleka. Zavzemajo se za plačilo mleka po zagotovljenili cenah z dodatkom za tolščobno enoto, ugotovljeno pri kmetu, nc enostavno za vso zbiralnico. Ocenjevanja tolšče naj ne bi opravljala le celjska mlekarna, odkup bi naj potekal brez posrednikov. Mlekarna mora plačevati mleko redno v začetku meseca. Na vrsti je bila tudi zdravstvena služba; kljub obljubi na zboru volivcev pred tremi leti v Krmelju še vedno ni stabiega zobozdravnika ali vsaj redne teden ske službe. Od zadnjega pregleda zob šolskili otrok je minilo že poldrugo leto! Zahtevali so rajonskega električarja, transfomiatorsko postajo na Mumicah, marsikdo bi bil
-	pripravljen prispevati za modernizacijo ceste Šentjanž-Krmelj.
KRMELJ - Čeprav ne manjka težav, je bil zbor slabo obiskan. Kot že večkrat je bilo tudi tu slišati zahteve po rajonskem elektiičarju. Stanovanja v družbeni lasti stanovanjsko podjetje slabo vzdržuje.
TRŽISCE - Dosti pripomb so imeli k zanemarjenim cestam, veliko število otrok terja novo šolo v kraju.
BOSTANJ - Prispevek za mestno zemljišče naj bi redno pobirali; enotnost v kraju bi bila večja, če bi prispevek plačeval tudi gornji del vasi. Zahtevali so, naj občinska skupščina zaščiti polje pod vasjo, odkoder na veliko odvažajo gramoz, kar vse skupaj izredno kvari podobo pokrajine, zazidalnih površin za industrijo ah karkoli, pa že tako primanjkuje. Terjali so tudi kadrovsko okrepitev zobozdravstvene službe.
BUCKA - Menili sb, da je delež občinskega proračuna za upravo previsok. V upravi naj bi izvedli večjo racionalizacijo, sorodne službe v Posavju bi lahko združevali. Lokalna trgovina nima na zalogi stvari, ki bi jih vaščani potrebovali, zveze s Sevnico bi bile potrebne tudi med počitnicami. Večje pomoči naj bi bile deležne krajevne skupnosti z večjimi potrebami, večjo vnemo in s prispevkom občanov.
BLANCA - Opozarjali so na nemogoče razmere na cesti Sevnica-Brestanica zaradi zapore ceste Impoljca-Krško. Skozi vas vozijo težka vozila, ki daleč presegajo dovoljene meje; cesto skozi naselje bi morali ob suhem vremenu škropiti.
V	stari trgovini vladata vlaga in prah; zaključna dela v novem trgovskem lokalu kljub obljubam še vedno niso opravljena.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU -Politične organizacije delajo premalo med članstvom. Zavedajo se, da kraja ne bodo mogli urediti brez zbiranja prispevka za mestno zemljišče, hkrati želijo nadaljevati pogovore s cestnim skladom SRS za asfaltiranje ceste Račiča—Loka.
SEVNICA — Udeležba je bila tudi tokrat pičla. Občani Klavniške ulice zahtevajo, naj Kmetijski kombinat uredi odvod organskih snovi iz nove klavnice v skladu s predpisi. Občinska skupščina naj terja hitrejše delo pri modernizagiji ceste proti Krškemu, odpraviti bi bilo treba še vrsto krajevnih težav. Za to bi novoizvoljeni svet KS vsekakor potreboval večje so(|elovanjc občanov tudi ob,skupnih dogovorih; slaba udeležba na javnih shodih ne more biti spodbudna.
Zaradi slabe udeležbe so morali ponoviti edino zbor volivcev v Za-bukovju; na Studencu so se sestali minulo nedeljo.
A. Ž.
Razstava in koncert
Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta bodo v torek, ob
17.	uri v Likovni galeriji na sev-niškem gradu odprli razstavo o delavskem gibanju. Po otvoritvi razstave bo v Lutrovski kleti koncert znanega trboveljskega zbora Slavček. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi pri-, anja OF.
ŽALOSTNA ZAPUŠČINA
Republiške ceste 3. reda, katere je letos prevzela v upravljanje občinska skupščina, so izredno slabe. Na cesti Križiše-Krmelj ni niti znakov niti propustov za vodo, pomanjkljivosti pa so tudi drugje.
NIMAJO ELEKTRIKE
V	občini je še vedno nekaj vasi in zaselkov brez električne energije. S petrolejkami svetijo še na Svinj-sken, v Mumicah. Vrhku in Osredku- Pusti Vrh.
PREMALO STANOVANJ
Zapostavljanje družbene gradnje
Resolucija o stanovan[skem gospodarstvu - Po novih načelih več stanovanj
za revne, pomoč pri stanarinah
v torek, 11. aprila, je skupščina stanovalcev pri stanovanjskem podjetju obravnavala poslovanje v preteklem letu in predlog načrta za vzdrževalna dela. Nespremenjene stanarine že onemogočajo vzdrževanje stavb, a podjetju je le uspelo opraviti 85 odst. investicijsko vzdrževalnih del. Čeprav imajo hišni sveti po zakonu pravico, da sami organizirajo tekoča popravila, se tega ponavadi ne poslužujejo. Ker ni obrtnikov za razna popravila, gradbena podjetja pa se raje lotevajo večjih del, so lani ustanovili gradbeno skupino. Podjetje gospodari s 500 stanovanjskimi enotami, sem spada tudi nekaj poslovnih prostorov. Lani so dogradili v Trebnjem stanovanjski blok s 27 stanovanji. Vsa so prodali; to je bila tudi edina večja gradnja. Delovne organizacije rešujejo stanovanjska vprašanja v glavnem s posojili delavcem za zasebno gradnjo, zato družbena gradnja ni dovolj napredovala. Potrebe po družbenih stanova-njili so vseeno velike, ni stanovanj za strokovne kadre, v Mokronogu. Mimi in Trebnjem bi potrebovali več stanovanj za učitelje.
V	bodoče se bo stanje v stanovanjskem gospodarstvu spremenilo, saj se pripravlja sprva 12-odstotno zviševanje stanarin, prihodnje leto pa nadaljnja valorizacija, zato bo treba pričeti uresničevati tudi ostala načela resolucije o stanovanjskem gospodarstvu. Gre predvsem za ustanovitev solidarnostnega sklada pri občinski skupščini, kjer se bodo zbirali prispevki
MOTEL
Bo ali ne bo?
Upravnik Alojz Mežan o novogradnji
Vse raste. Putnikova restavracija ob avtomobilski cesti pri Trebnjem ostaja enaka, pravzaprav nazaduje, saj jo bo treba prekategorizirati v penzion. Seveda ne bi radi ostali pri tem, v predalu imajo načrte za 60 metrov dolg objekt s 86 ležišči, 15 garažami in ostalo opremo, ki ustreza motelu prve kategorije. S tem bi šele postali dopolnilni objekt avto ceste. Če bi ta dobila nove vozne pasove, bi lahko živahneje razvijali nrehodni turizem.
Kakšne so možnosti za gradnjo? Po predračunih naj bi motel stal 8 milijonov dinarjev. Putnik pa ima v Sloveniji objekte, ki poslujdo z izgubo. Tako je v Radgoni in Šentilju; trebanjska restavracija je morala tja prehti že 280.000 dinarjev. Ravno tako ni funkcionalen objekt v Umagu; v Beogradu so postavili hotel, ki je stal namesto 6 milijonov dvakrat toliko. Prizadevali so si, da bi sami ustvarili vsaj toliko, da bi lahko plačah zemljišče, vendar je to nazadnje stalo vec, kot so zmogli, zato so morali najeti posojilo iz centralnega fonda Od takrat kaže, je padla vnenja v Beogradu. Časa za gradnjo torej ni mogoče predvideti.
A. Ž.
POKRITO STRELIŠČE
Prizadevni strelski delavci v Trebnjem bodo na strelišču v Prapročah kmalu dogradili 17 metrov dolgo in 7 metrov široko zgradbo, tako da strelci kmalu ne bodo več tekmovali pod milim nebom, lekmovanja z zračno puško bodo lahko v celoti potekala pod >;irolio V stavbi u* posebna soba /.a sodinke in čakalnica.
delovnih organizacij. Ta denar bo v glavnem namenjen za dmž-beno gradnjo stanovanj za revnejše in ostale, ki ne morejo zlahka do strehe. Iz tega sklada bo treba izplačevati tudi pod-
pore revnejšim za stanarine in premije za varčevalce.
Postopoma se bodo razmere v stanovanjskem gospodarstvu le izboljšale.
A. Ž.
Razpis priznanj
Na podlagi 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje komisija za priznanja občine Trebnje
objavlja
pogoje za predlaganje kandidatov za PRIZNANJE OBČINE TREBNJE v letu 1972:
1. Priznanje sc podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-prosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih.
2. Predloge za podelitev priznanj lahko dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti in društva. Predlogi morajo biti dani na obrazcih, ki jih predlagatelji dobijo v skupščinski pisarni SO Trebnje.
3. Predlogi morajo biti utemeljeni. Komisija bo pri izbiri kandidatov upoštevala naslednje kriterije;
- da je bilo delo osebe, ki je predlagana za priznanje, prizadevno in uspešno in da je bistveno vplivalo na uspešen razvoj določenega področja družlx:nega dogajanja v občini ali kraju;
- da je bilo poslovanje delovne organizacije, ki je predihana za priznanje, toliko uspešno, da je bistveno vplivalo na povečanje zaposlenosti ali izboljšanje materialnega položaja občanov in večjo reproduktivno sposol>nost občine;
- da je bilo delovanje družbeno-politične organizacije, samoupravne skupnosti ali društva toliko uspešno, daje bistveno vplivalo na uspešen razvoj socialističnih in samoupravnih odnosov ali posameznega področja družbenega dogajanja v občini.
4. Komi,sija za priznanja bo obravnavala vse predloge, ki bodo prispeli do 15. maja 1972. Predloge je treba poslati na naslov: Občinska skupščina Trebnje, komisija za priznanja.
Trebnje, 6. 4. 1972
KOMISIJA ZA PRIZNANJA OBČINE TREBNJE
'A '	4.''“	,	\
čeprav gre le za asfaltni trak, dolg 2860 metrov, cesta Slovenska vas—Puščava še ne bo kmalu modernizirana. Kot je dejal delovodja Franc Božič, dela otežuje zlasti močvirnat teren. (Foto: Železnik)
NOVO V ŠENTRUPERTU
KRAJEVNI PRAZNIK - Sent-ruperčani slavijo 1. maj tudi kot krajevni praznik. Prireditve se bodo vrstile kar tri dni: 26. aprila pripravljajo nastop pihalne godbe iz Trebnjega, pevskega zbora z Mirne, učencev osnovne šole in mladinskega aktiva. Prosvetni delavci bodo prikazali prizor iz Kralja na Betajnovi. Na slavje vabijo tudi borce 13. proletarske brigade. 27. aprila priredi Turistično društvo zabavo v koči na Veseli gori. Društvo upokojencev bo razvilo društveni prapor 30. aprila.
PO ASFALTU - V krajevni skupnosti menijo, da bodo cesto Prelesje
-	Šentrupert - Slovenska vas posodobili že do 30. julija. Nad 60 odstotkov denarja so zbrali s samoprispevkom, ostalo bo primaknila občinska skupščina. Z nekaterimi delovnimi organizacijami se dogovarjajo za pomoč pri dodatnili delih, npr. za razširitev mostu na Brusnici, urejanje izogibališč in odvodnjavanje. Potrebe krajevne skupnosti so podprti s prispevki tudi zdomci ob obi^u domačega kraja.
43 OTROK PESaCI DLJE KOT
4	KILOMETRE — so ugotovili na zboru volivcev v Šentrupertu, zato želijo, da bi otroke vozil kombi. Popravili so cesto Horn - Šentrupert. Ce bi s prevozi zajeli še otroke iz Raven in Kostanjevice, bi se število vozačev še povečalo. Oba kraja sta sicer v litijski občini, vendar so ^dje še vedno bolj navezani na Šentrupert.
NE DOBIJO POSOJILA - Turistično društvo bi rado preuredilo notranje prostore v koči na Veseli gori, sicer jim sanitarna inšpekcija ne da dovoljenja za poslovanje. Koča je odprta le štirikrat na leto ob sejmih, po manjši preureditvi bi lahko poslovala vso sezono.
LEPŠI KOTICEK - Člani mladinskega aktiva urejujejo dvorano v kulturnem domu. Lotili se bodo pleskanja. Pomagala jim bosta krajevna skupnost in Turistično društvo, pomoč pa jim je odobrilo tudi predsedstvo občinske konference ZMS Trebnje.
muuusEE novicE
ĐOLENISKI UST
TEDENSKi^LE
E
Petek, 21. aprila - Simeon Sobota, 22. aprila - Leonida Nedelja, 23. aprila - Vojko Ponedeljek, 24. aprila - Jurij Torek, 25. aprila - Marko Sreda, 26. aprila - Zdeslav Četrtek, 27. aprila - Ustanovitev OF
BREŽICE: 21. in 22. 4. francoski barvni film „Labirint zločina“. 23. in 24. 4. ameriški barvni film „Mož z imenom Konj“. 25. in 26. 4. ameriški barvni filin „Odpadnik se vra-ča“.
ČRNOMELJ: 21. 4. jugoslovanski barvni film „Slovo velikega po-glavaija“. 23. 4. ameriški barvni film „Nemogoča leta“. 26. 4. španski barvni film „Ulica Tuset“.
KOSTANJEVICA: 22. 4. ameriški barvni film „Legenda o Laly
Kler“. 23. 4. ameriški barvni film „Dr. Živago“.
KRŠKO; 22. in 23. 4. ameriški barvni film „Cas herojev”. 26. 4. ameriški barvni film ,,Obramba ob-tožuje“.
METLIKA: Od 21. do 23. 4. ameriški barvni film „Človek, ki ga je težko ubiti“. Od 21. do 23. 4. ameriški film „Poglavar Geronimo“. 26. in 27. 4. švedski barvni film „Bamse“.
MIRNA: 22. in 23. 4. „Vitez Bu-ridan“.
NOVO MESTO: Od 21. do 24. 4. italijanski barvni film ,,Ko so imele ženske še rep“. 25. in 26. 4. francoski barvni film „Rekrut“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 21. do 25. 4. ameriški film ,,Zanka za nedolžnega".
SEVNICA: 22. in 23. 4. nemški film „Vrag vzemi profesorje". 26. 4. ameriški film lovec“.
m profesoi „Srce je
je osamljen
ŠENTJERNEJ: 22. in 23. 4. „Izgubljena komanda“.
TREBNJE: 22. in 23. 4. francoski barvni avanturistični film „Osterik Galski“.
Qg
SLUŽBO DOBI
ZA POMOC pri strežbi iščemo mlajšo moč. Nastop službe možen takoj. Ostalo po dogovoru. Gostilna Reoelj, Šentjernej 8.
ZA VARSTVO triletnega otroka in pripravo kosila iščemo primemo žensko, najraje upokojenko. Nudim stanovanje in primemo nagrado. Naslov v uredništvu Dolenjskega lista.
SPREJMEMO DEKLE, ki ima veselje delati v gostinski stroki. Gostilna 2ener, Moste 59, 64274 Žirovnica.
SALON ADAM, Novo mesto, išče dobro frizersko pomočnico.
TAKOJ ZAPOSLIM priučenega ali kvalificiranega avtokleparja ali avtoličarja, vojaščine prostega in ^osobnega za samostojno delo. Ponudbe pod šifro „Trebnje 83-085“.
IŠCEM Zensko za izmenično varstvo dveh otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (797/72)
DEKLE DOBI HRANO in stanovanje za izmenično varstvo dveh prvošolčkov. Marija Kos, Žabja vas 45, Novo mesto.
SPREJMEM brivsko-frizersko vajenko ali vajenca. Jožica Darovec, Gor. Straža III, Novo mesto.
TAKOJ ZAPOSLIM delavca -spremljevalca kamiona. Pogoji: c^služen vojaški rok, pošten, trezen, vešč v pisavi in računanju. More, sodavicarstvo, Novo mesto.
HONORARNO ZAPOSLITEV dobi upokojenec ali starejši delavec, nekoliko priučen mizarskega dela, za popravilo zabojev. More, sodavičarstvo. Novo mesto.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENTJERNEJ razglaša prosto delovno mesto natakarice v bifeju - zaželena upokojenka. Ponudbe pošljite na Društvo upokojencev Šentjernej do 15. maja.
TAKOJ ZAPOSLIMO 3 delavke -kvalificirane, polkvalifk:irane ali nekvalificirane (možnost priučit-ve) - na delovnfli mestih: natakarice in kuhinjske pomočnk:e^ Stanovanje in hrana pteskrbljena. Gostišče „Pri gradu“, Blažiče.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem k 3-članski družini. Vanč Dogenik, Ruše, Kolodvorska 44.
Motorna vozila
PRODAM „mercedes 312 - kaso-nar“, dobro ohranjen, registriran, nosilnost 5 ton. Vir’co Jamnik, Volčičeva 25, Novo isto.
UJV NOVO MESTO razpisuje licita--»a orodajo več rabljenih avto-mobflov zastava 1300, '/50, moped, hladilno omaro m nekaj pisarniške opreme (pult, mize, stoli). - Lk:itacija bo v ponedeljek, 24. 4. 1972, ob 8. uri na sedežu UJV, Novo mesto. Jerebova 1. -Interesenti morajo pred začetkom lk:itac|je položiti 10 odst. kavcijo od začetne cene.
POCENI PRODAM tovorni avto Mercedes 322, 5 ton, kiper. Lado Debevec, Hruševje 7 pri Postojni.
STANOVANJA
ODDAM prazno sobo dvema dekletoma. O^ed v petek, 21. aprila, po 14. uri. Nadov v upravi lista (870/72).
V NAJEM DAM ne popolnoma izdelano dvosobno stanovanje s
novo spalnico „Šibila" (omara je petdelna,'visoka). Naslov v upra'M lista (858/72).
kletjo in kopalnfco v Cegelnici pn 'Novem mestu. V poštev pridejo predvsem le poštene družine ^i samske osebe, ki bi bile pripravljene pred vselitvijo stanovanje dokončno urediti, kar bi potem poračunali pri najemnini. Samo resne ponudbe prejema lastnica stanovanja: Marija Rifelj, Šentvid pri Stični 79.
MLADA ZAKONCA iščeta ne-, opremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu. Plačam 600 din. Ponudbe pod „1. maj“.
NUJNO potrebujem sobo. Plačam vnaprej. Franc Kreže, Novi dom 40, Hrastnik.
MLAD TDHNIK išče opremljeno sobo v mestu. Naslov v upravi lista (890/72).
PRODAM
PRODAM KOSILNICO za traktor Ferguson. Slavko Cešnovar, Pod smreko 28, Ljubljana 1.
PRODAM KOSILNICO MOTOBE-NEZI, malo rabljeno - 6 KS. Alfonz Majcen, Vih 6, Šentrupert na Dolenjskem.
UGODNO PRODAM suhe hrastove plohe, več vrst. Naslov v upravi lista (873/72)..
UGODNO PRODAM kombiniran otroški voziček. Ogled vsak dan do 15. ure. Kordič, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM motorno kosilnico s frezo - avstrijske znamke. Jože Mrak, gostilna Ratež, pošta Brusnice.
OREHOVO KOMBINIRANO omaro, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodamo. Dolenjski list. Glavni trg 3, Novo mesto.
NOV KUHINJSKI štedilnik na trdo gorivo, ozek, Gorenje, ugodno prodam. Gošnik, Novo mesto. Jerebova 3/a.
UGODNO PRODAM dva avtomobilska obroča (14 col) in kompletno železno stojalo s predali za po- ^ grezljivi šivalni stroj. Naslov v upravi lista.
PRODAM	traktorski	plug, dvo-
brazdni	obračalni,	REGENT.
Ogled možen v soboto in nedeljo. Nadov v upravi lista (853/72).
PRODAM dVe čevljarski „mašini" SINGER v dobrem stanju - levo ročno in ciliijderco. Alojz Derganc, Prečna 33, Novo mesto.
PRODAM traktorsko dvoosno 3-tonsko prikolico	in elektro-
motor Siemens 17 KS, prevozen in montiran na močnem železnem vozu. Ivan Zupančič, Krško, CKŽ 139.
PRODAM košnjo trave in detelje lucerne. Peter Luzar, Partizanska 27, Novo mesto.
PRODAM kavč, mizo in stole. Adam,	Valantičevo 16, Novo
mesto.
TAKOJ UGODNO PRODAM skoraj
PRODAM VINOGRAD z zidanico na Dolžif pod Gorjanci, primerno za vikend, dostop z avtomobili, v bližini elektrika in voda. Cena primerna. Poizve se pri Francu Ci-mermančiču, Bereča vas 34, Suhor.
VISOKOPRITLICNO HIŠO v lepem kraju v Zg. Savinjski dolini prodam. Dobro ohranjena, primerna tudi za obrtnika, vseljiva takoj. Informacije: Lihteneger, Celje, . Malgajeva 2 a/III.
DRAGI ROJAKI IN OSTALI! Prodam hišo s šestiqii sobami, telefonskim priključkom, garažo, tremi kletmi in 650 kv. m zemlje. Hiša je oddaljena 1 km od centra Novega mesta. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „420.000 N-din“.
ZARADI STAROSTI prodam majhno posestvo: solidno enodružinsko hišo, 4 sobe s pritiklinami, 1000 kv. m vrta, sadovnjak vseh kultur. Hiša ima lepo lego, saj stoji skoraj v samem centru. Informacije: K. Kow, Velenje, Slovenija, Celjska 31.
PRODAM novo enostanovanjsko hišo, primemo za zdomce, v bližini Metlike, 15 minut do železniške postaje. Je v celoti podkletena, z garažo in balkonom, dvema lepima vrtoma, drvarnico in prostori za kokoši ter nekaj kvad. m mladega gozda. Voda in elektrika v hiši, cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (893/72).
PRODAM hišo v Selcah pri Crikvenici s 5 sobami in z gostinsko opremo vred. Primerna za lokal ali počitniški dom. Informa^je vsak dan po telefonu na 041-568-463 (Stankovič - Zagreb).
RAZNO
POROCNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
SAMSKI, 16^30, miren, nealkoholik, začasno v tujini, želi poznati pošteno Dolenjko od 18 do 28 let za sklenitev zakona. Ponudbe pod „Denar ni važen!“ FANT, 32 let, želi spoznati dekle do 30 let za skupno življenje. Imam lepo kmetijo na lepem kraju. Ponudbe pod ,,Lepa narava".
ŽELIM SPOZNATI slovensko dekle od 19 do 25 let starosti, katera bi želela priti v Avstralijo. Zaželena je slika s pismom. Moj naslov: S. Stan, Co. Ham. Dre. Box 6, Dam-pier, W. Australia.
UMU
UGODNO PRODAM štedilnika (električnega in na trdo gorivo) ter peč na olje EMO 5. Naslov v upravi lista (860/72).
K U P I M
VAŠCANI GRADIŠČA pri Šentjerneju kupyo 80 drogov za napeljavo elektrike. Vprašajte pri Fabjanu, Gradišče, Senriernej.
KUPIM plinski štedilnik ter hladilnik v dobrem stanju. Naslov v' upravi lista (863/72).
KUPIM gumi voz. Naslov v upravi lista (879/72).
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila v 88. letu starosti naša dobra in skrbna mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
BARBARA PETRIČ, roj. KRŠTINE iz Dragomlje vasi pri Metliki
Iskreno se zahvidjujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam iztekli sožalje in nam stali ob strani v težkih urah. Posebej se zahvaljujemo Mariji Kočevar za požrtvovalnost, gospodu župniku za cerkveni obred ter pevkam na domu in pri. odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki so se od naše ljube mame poslovili in jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerke Marija, Rezka, Katica, Anica z dmžinami, sestre Reza, Ana, Katarina, ‘brat Jože z družino in drugo sorodstvo
Ob izgubi naše drage žene, mame, bibice ki prababice, tete, tašče, sestre in svakinje
ANE SUŠIN z Malega vrha 52, Qoboko
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v n^težjili urah kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, z nami sočustvovali, ji darovali cvetje in vence. Hvaia mdniku Globoko, pošti Globoko, Agrarii Brežice, tov. Maričiču, dr. Slavku Sušinu za požrtvovalno skrb v času njene bolezni in Lojzki Radanovič za poslovilne besede. Še enkrat hvala v^em, kiste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči:	mož	Mihael,	sinova
Jože z družino, Mihael z družino, hčerka Anka z družino, sestre z družinami in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi našega dobrega očeta
JOŽETA UMKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala društvu upokojencev in ZB Tržišče za poslane vence, spremstvo s prapori, -gospodu župniku za cerkvene obtede, poslovilni govor v cerkvi ter članu ZB Tržišče za govor ob odprtem grobu.
Tržišče, Škovec, Krmelj Žalujoči: žena Jožefa in otroci
Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta
SIMONA KORACINA iz Sel pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vaščanom, ki so nam stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Hmeljčič, tov. Martinu Barbu zagovor, tekstilni tovarni NOVOTEI^, TIP-TOP iz Ljubljane za podarjene vence in cvetje ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Marinka, Anica z družino, sinovi Tone, Stanko, Slavko in Lojze z družinami ter drugo sorodstvo
Ob smrti naše ljube, zlate mame, babice, prababice in sestre
BARBARE PETRIČ, roj. KRŠTINC -iz Dragomlje vasi 12
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako yelikem številu spremili na njeni zadnji poti, posebno pa sosedam Mariji Kočevar, Tereziji Stariha in Anici Škof za številne obiske v času njene dolgotrajne in težke bolezni ter za nesebično pomoč v njenem trpljenju. Zahvala velja tudi vsem o';talim, ki sojo obiskovali v času njene bolezni. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred in govor.
Žalujoči: hčerke z družinami in drugo sorodstvo
V 78. letu nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama, stara mama in teta
ANA SREBRNJAK, roj. MEDLE iz Hrušice 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo v talco velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrekli globoko sožalje. Posebno hvala sosedom, kolektivu „Droga“ in oiroškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto ter gospodu župniku za obred in govor. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Tone in Janez z družinama, hčerki Anica, Nežka z možem in Lojzka z družino ter drugo sorodstvo
Ob nepričakovani in bridki izgubi našega ljubega in skrbnega očeta, brata in strica
AVGUSTA POGLAJENA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili soi^lje, mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.. Posebna zahvala Gasilskemu dru^vu Podturn za častno spremstvo ter Lovski dmžini za poslovilne besede. Nadalje smo dolžni zahvalo gospodu kaplanu iz Jesenic in Dolenjskih Toplic, cerkvenemu zboru in pevskemu dništvu iz Dolenjskih Toplic za lepp petje. Toplo se zahvaljujemo sosedoma Grilu in Fabj«mu za njuno prijateljsko pomoč. ’’
Veliki Rigelj, 9. aprila 1972 Žalujoči:	sin	Avgust,	hčerki
Gusti in Meta z možem, družina Malej in Kvas
Ob mnogo prerani izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
MARIJE CRTAUC iz Ostroga št. 8 pri Šen^meju
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v t$ih težkih urah ob strani in nam vsestransko pomagali ter sočustvovali z nami. Lepa hvala zdr. dr. Furlanu, Ludviku Recku in strežnemu osebju internega odd. bolnišnice v Novem mestu. Iskrena hvp<a tudi gospodu župniku za lepe besede in obred ter vsem, prav vsem srčna hvala za številno spremstvo na poti do preranega groba ter za poklonjeno cvetje.
Žalujoči: hčerka Tončka, sin Ivan, sinovi France, Stanko, Tone z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Ob smrti našega dobrega ter skrbnega moža in očeta
FRANCETA SAJETA iz Kamenja
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom kururškega oddelka, dr. Šavlju, dr. Janezu in dr. Jožefu Kramarju ter strežnemu osebju, dr. Marinu iz otorinolaringološkega oddelka novomeške bdnišnice in ostalemu strežnemu osebju, ki so pokojniku lajšali trpljenje v dolgi in mučni bolezni. Prav lepa hvala zdravnikom zdravstvenega doma za njihove obiske, darov^cem vencev in cvetja, zlasti učencem osnovne šole Bučna vas. Neizmerno zahvalo smo dolžni tudi Jožetu Bašlju ter Virčevim za veliko požrtvovalnost in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, gospodu župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči:	žena	Ptepca,	sinova
France in Marjan, hčerka Martina z možem, sinčkom Brankom ter drugo sorodstvo
Dragemu sinu in bratu Slavku Kranjčiču, ki služi vojaški rok v Zadru, vse lepo za dvajseto pomlad, da bi se dobro počutil v vojaški suknji ter se zdrav vmil domov, to mu iz srca želijo ata, mama, sestra Anica z možem Cirilom, sestra Jelka, stari ata in mama ter stric Justin z družino.
Dvajset let mineva, odkar sta stopila na novo življenjsko pot in si obljubila večno zvestobo, skrbna očka in mamica Kariinca in Jože Repar iz Podhoste pri Dol. Toplicah. Iskreno jima čestitajo in želijo obilo zdra\^a ter družinske sreče hvaležne hčerke Anica, Slavica in Jožica.
Ljubemu možu in očku Antonu Kuharju za njegov 47. rojstni dan kličemo še na mnoga leta, da se kmalu vme domov, žena Milena, sin Tonček in hčerka Majda.
NaS dragi, dobri materi in ljubljeni stari mami Ani Rozman, upok. babici iz Mimo peči, ki praznuje danes 86. rojstni dan, čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa, da bi ostala še dolgo med nami cila in zdrava. - Vsi njeni.
Stanetu Medvedu iz Crešnje 18 pri Otočcu za 49. rojstni dan vse najboljše želi hčerka Tinka z družino. Mami pa lep pozdrav.
ŠČETKE ZA LOŠCiLCE in za sesalce za prah obnovi ščeta»stvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote.
CENJENE STRANKE obveščam, da montiram hitro, solidno in poceni vse vrste centralnih kurjav. Jože Papež, instalacije centralne kurjave. Mestne njive 14, Novo mesto.
Na Jadranu, na otoku Pagu v vasi Povijana, je odprta domača gostilna „Adriatik“. Dnevna oskrba 60 din. Hrana po naročilu, po želji tudi sadje. Postrežem tudi z domačimi specialitetami, kot so: pršut, ovčji sir, na ražnju pečena j^jetina. -Lep pogled na morje, zelo lepa plaža z mivkjD, v bližini blatne kopeli za vse vrste revmatičnih obglenj. Prosim, da čimprej pošljete rezervacije na naslov: Marko Tičič, 51292 Povijana na otoku Pagu - Dalmacija. Toplo se priporočam!
PERUTNINARJI, POZOR! Od 23. aprila dalje razprodajam rjave kokoši, odlične nesnice, stare eno leto, po ugodni ceni. Priporoča se Toni Grilc, Senovo 38/a.
[HMIICI.5S,
Jožefa Katič, Zalog 19, Škocjan, prepovedujem razpolaganje s polovico premičnin in nepremičnin na'
posestvu v Zalogu, a potekajo izpred ’ aprila 1948. Do sodnijske odločbe prepovedujem vsako odtujevanje imovine. Z delom moje imovine v tem času razpolagam jaz ali pa od mene pooblaščena oseba. Kdor tega ne bo upošteval, naj računa na posledice v svojo škodo.
Opravičujem se Mihaelu Moricu,^ iz Kočevja za besede, izrečene 23. ^ marca 1972. Te besede preklicujem. Beno Kump, Kočevje, Reška 7 b.
Albin Foršček, Pr^roče 17, Straža, prepovedujem sestri Ani Petan iz Gor. Mraševega, Novo mesto, sekanje, delanje kakršnekoli škode in vstopanje po mojem gozdu v Vrbovškem gozdu, ker je moja lastnina.
Ce tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal.
Janez Zupančič, Biška vas 14, Mirna peč, opozarjam vse, ki n^rej in naprej delajo škodo po moji osebenščini z živino, kokošmi, avtomobilom in na vse možne načine, naj takoj prenehajo in vzamejo resno na znanje to opozorilo, sicer bom primoran iskati pomoč preko sodišča.
Anton Becele, Gor. Lakovnica,
15, Novo mesto, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po moji njivi na Dragi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal
Prepovedujem odlaganje smeti v mojem gozdu Župenca (ob trško-gorski poti). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal Ivan Koračin, Dol. Kamence 6 a.
Podpisani Stane Kresal, Mali Cerovec 1, Stopiče, opozarjam, da bom vsakogar, ki bi mi delal škodo po mojem pčsestvu ali pretepal moje otroke, sodno preganjal
Frančiška Žibert, Ž-agrebška cesta 23, Novo mesto, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po poti, katero uporabljam za vožnjo in hojo na svoje dvorišče. Prepovedujem tudi^ odmetavanje raznih odpadkov na^ mojo pot. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Viktor Petkovšek, Zlc^anje 20, Škocjan, prepovedujem pašo, vožnjo in delanje kakršnekoli škode po mojih travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal
Alojzija in Alojz Muhič, Jama 6, Novo mesto, prepovedujem vsem pašo in gonjo živine po vseh najinih parcelah na Dolgi Dragi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Podpisana Marija Štrukelj, Petrova vas, Črnomelj, preklicujem, kar sem izrekla Amdiji Honzar zoper Ivana Špringeija, ker je vse neresnično.
Uradno preklicujem pašo kokoši ter hojo in vožnjo po mojih njivah t.j. Ronopelše, Vrtlič, Gazane, Pa-stirične in Zevnik. Kdor ne bo upošteval tega preklica, ga bom sodno preganjal.
Jože Kramar, Luterško selo 7, Otočec ob Krki, preklicujem vožnjo, hojo, pašo kokoši in živine po mojih parcelah na Otočcu (Pra-proče). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Martin Krašovec, Brusnice 74, prepovedujem pašo kokoši, hojo in vožijo z avtomobili po vseh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Kalin, Gor. Gradišče 16, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši in'ostale živine po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ZA POSEBNO ŠOLO!
Ravnateljstvo Posebne šole v Novem mestu sporoča, daje odslej odprt investicijski račun št. 521-765-50 pri SDK Novo mesto za gradnjo nove posebne šole. Hkrati ravnateljstvo prosi delovne in druge organizacije, ifstanove ter občane, naj podpro pobudo in s pridevki pomagajo postaviti lepši dom prizadetim otrokom.
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, InŽ. Janez GuCnlk, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc l.^ajne, Lojzka Potrč. Slavko Smerdel. Franc StaJ-dohar in Ivan Zlvlč.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bučer, Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal. Jožica Teppey. Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. .
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 3Hdln. lem na določeni strani 45 din, lem na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Ti.ska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
RADIO LJUBLJANA
DAN: Poročila ob 5.00, ^ 8.00, 10.00, 11.00, ^ ®	18.00,	19.30	in ob
do 800	glasbeni spored od 4.30
, PETEI^ 21. APRILA: 8.10 Glas-9.35 Od melodije do 10.20 Pri vas doma. 11.00 na{^ T Turistični napotki za iz tujine. 12.30 I^etijski ri5^^ ~ Inž. Jože Šilc: Neizko-kn-"® ^možnosti za pridelovanje in	® ^ domačimi ansambli
14	1^-30 Priporočajo vam .. .
D(»H poslušalci čestitajo in J^^^avjajo. 15.35 Glasbeni intei-vek i	»Vrtiljak".	17.10	Clo-
cert	^'^•20	Opemi	kon-
*v‘- ^8-15„Signali“. 19.00 Lahko janihiP 19.15 Minute z an-2om Jožeta Burnika. 20.00 Naj
pojo 20.30 „Top pops
■^orščakih	°	i«	P°-
22. APRILA: 8.10
stični IT ,	Poročila - Turi-
Jože Hrt ^®tijski nasveti - Inž. Vah s	krme	na	nji-
Pridelki lo^n	^	drugimi
Prinoi^i .2-4^ »Po domače“. 13.30 popo&° vam ... 14.10 Sobotno 15.40 Pojo
17-101^-00 »Vrtiljak".
"ega sveta
19 IS ‘u ,	. Lahko noc, otro-
20.00	Podravki!"
®oni AHam A ^ skladateljem Boja-22.20 'oddaja za
^•00~8^oV n h	APRILA:
^kaigrazan^'lj”^®’ 8.05 Ra-•»Povabilo f,	“	^^ica Kitek:
‘2 naših	Koncert
tovariši	20.05	Se pomnite,
'^^nje Jocin,. n '^°l“cionamo delo-tOVno Vomr.
dela. ll nn D 2- borbe in **apotkl Poročila - Turistični
13.30 Nedeliskf®	tujine.
^likimi 7oi?^^.^P0rtaža. 14-05 Z opeme«^’'"“"‘ orkestri. 15.05
•Jev. ig^nn Slovenskih skladate-19.15 rioeK„ Lahko noč, otroci! »V nedeHo	20.00
^ lahko Soč!''®^®'“-
24. APRILA: banov^^e^"^."?tineja. 9.20 Ck:i-11-00	S	doma.
^ naše °	- Turistični napotki
naše goste iz tujme. 12.30 Kme-
BučeiLT"*^-^^- J"""" Saksidi semL? zamenjajmo s potrjenim 12-40 Pihalne godbe liaS.	odru- 13-30 Pripo-
■•• 14-30 Naši poslu-Glasbeni ^ m pozdravljajo. 15.30 \7 \o	16-00	„Vrti-
Popoldne. i o	glasbeno
}^-00 L^kn v^°dala v ritmu, ^^ute 2 Štirim-”b^’ ^^^^^ci! 19.15 ?^avljamo va^*	20.00 Pred-
li ..Slavček" »Dioklecijan"
Jazza. • 22.15 Za ljubitelje
APRILA: 8.10 ■J^odne pesmi'^'^fn Slovenske
naše gostp	napotki
fjski nasvet-i	12-30 Kme-
P.^ročiteliih
u 13 30	ansambli in
Z^samK?°"°^^jo vam... ansamblom Jožeta Kam-
piča. 15.30 Glasbeni intermezzo.,
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 ,,Halo, javite se Po-dravki.“ 20.00 Prodajalna melodjj. 22.15 Dva češka glasbena mojstra: Janaček, Josef Suk.
SREDA, 26. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Z orkestrom Heinz Hotter. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Dušan Terčelj: Preprečevanje bolezni vina. 12.40 „Od vasi do vasi". 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 „Tek ob žici. ..“ 16.00 „Vrtiljak".
RADIO BREŽICE
Četrtek, 20. aprila:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15-17,00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 22. APRILA:
16.00-16.30 Pol ure za pop ^asbo
- 16.30— 16.40 Radijska univerza
- 16.40-17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam ter melodija za vas - 17.00-17.10 Vlado Curin:	Vloga učnih strojev pri
učno-vzgojnem procesu ’	-
17.10-17.30 Za naše najmlajše — Robinzoni ter skladbica iz brežiške glasbene šole - 17.30-18.00 Na-rodno-zabavne na valu 192 m,
NEDELJA. 23. APRILA; 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice — Za naše kmetovalce: inž. Darko Jel-čič: Stroji za spravilo sena - Reportažni zapis s področn^a tekmovanja pionirjev-prometnikov - • Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo,
TOREK, 25. APRILA:
16.00-16,15 Napoved programa.in srečanje z ansamblom Janeza Mah-koviča - 16.15 — 17,15 Poročila -Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta - Obvestila, reklame in pregled filmov -17.15-17.30 Tedenski športni komentar — 17.30—18.00 Mladinska oddaja.
[RADIO SEVNICA
NEDELJA, 23. APRILA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače -Kmetijski nasveti (zaščitna sredstva
- škropiva in praški) - Zabavna glasba z uganko - Mladina v krajevni skupnosti (reportažni zapis) — Za vsakogar nekaj - Tribuna poslušalcev — 12.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev (1. del) - Občinske novice in lokalna poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev (II. del) - 15.00 Zaključek oddaje.
SREDA, 26. APRILA: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Po domače — Gospodinjski nasveti - Iz diskoteke naših poslušalcev (gost oddaje Jelka Puhner) - Zdravstveni napotki (vaše srce, vaše zdravje) - 20 minut za pop glasbo - 18.00 Zaključek oddaje.
Ob
ZAHVALA
Izgubi hašega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata In strica
ANTONA MIKLIČA
Se
Han®'’''- ki sh	vsem	sorodnikom, sosedom in prija-
seh' na kakr«oJ?	težkih	dneh	stali	ob	strani,	nam	poma-
Boell® zahvnu ? nač9n, mu darovali vence in cvetje. Po-žunnn,,.	sosedoma	Zupančičevim in Slakovim ter
spremnV ^ opravljeni obred. Vsem, ki ste dragega po-** na njegovi prerani poti, Se enkrat lepa hvala.
lujoCj. 2
*	Marija,	sin	Tone	z	družino,	Jože.	hčerke;	Marica
Iz Jabla^ pri Mimi peči
'Ho A I	£ ut UAlIlVt tlUAC, IIL-~IIVC| ITAtt
. Anica, Katja in Danica ter drugo sorodstvo
Žal
Ob
ZAHVALA
bridiy 1
■	našega	dragega	moža,	ata,	taleka,	brata,	sva-
ka in tasta
ANTONA NEMANIČA
iz DraSičev pri Metliki
U^'	vsem	sorodnikom,	prijatelj—.,_
Dpbi*’' Številu ’ P°^J®^Jem in organizacijam, ki so ga v tako veso* , P® venpA	na njegovi zadnji poti, mu poklonili
Hep ^av cvetje ter nam Ustno ali pismeno izrazili ni(^ ^orna v	hvaležnost	čutimo do osebja zdravstve-
rii kjer 0,^	in	pljučnega	oddelka	novomeSke bolni.S-
sdp	zarinl^i^	s'^i'bno	in	požrtvovalno	lajšali bolečine v
Voif^stvo In V dneh. Iskrena hvala č. duhovnikoma za Hncii 1^^' nnetliSkl godbi za žalne melodije, prostora	o	druStvu	DraSlči	in	lovski	družini	TVIetlika
Antonu Simoniču In Pepiju Prusu ZahvaH 4	poti in poslofvilne besede ob odprtem
®‘*. mu v	'^sem, ki so naSega dragega ata spo-
zivijenju in stiskah pomagali ter sočustvovali ob ^	njegovi	prerani	smrti.
X ‘
žena Angelu, sin Tine, hčerka Mina, sinova *n Toni z družinama ter drugo sorodstvo
em, sose-
Sbjb
i|L
17.10 Jezikovni pogovori. 18.15 Slovenske popevke. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „Komorni studio". 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 27. aprila: 8.05
Vesele pesmi za praznično jutro. 9.35 Pesmi borbe in dela. 10.05 Se pomnite, tovariši.. Ivan Jan: Zgo-. dovinska pomlad 1941. 10.25 Pesmi o pomladi in veselju. 11.15 Iz slovenske orkestralne glasbe. 12.10 Opoldanski cocktail. 13.30 Slovenski zbori pojo narodne in umetne pesmi. 14.05 Iz opernega sveta. 15.()5 Popotovanje po naši domovini (zabavno ^asbena oddaja). 17.25 Radijska igra - Ivan Ribič: „Stopinje v snegu". 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.(X) Lahko noč, otroci! 19.15 ,jkalo, javite se Podravki!" 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Mojstrovine impresionizma.
Osnovna šola
»Savo Kladnik««, Sevnica
razpisuje delovno mesto
GLAVNE KVALIFICIRANE KUHARICE za nedoločen čas
Nastop službe 1. 5. 1972 ali po dogovoru. Razpisni rok traja 15 dni po objavi.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 23, APRILA
9.00 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec) - 9,40 Pet minut po domače - 9.45 Kmetijski razgledi -10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik - 11.00 Otroška matineja: Don Kihot, Čarni svet živali -11.45 Mestece Peyton - 12,35 TV kažipot (do 12,55) NEDELJSKO POPOLDNE - Obisk v nedeljo -Nekaj veselih domačih (4 kovači) -Za konec tedna - Pori z Bojanom Adamičem - 18,00 Hekii - ameriški barvni film - 18.30 Kratki film - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.25 3-2-1 - 20.30 Vaščani Luga - humoristična oddaja -21.20 Zabavno glasbena oddaja -21.35 Športni pregled - 22,05 Poročila in novice o poletu vesoljske ladje Apollo 16
PONEDELJEK, 24, APRILA
9,05 Odprta univerza - 9,35 TV v šoli — 10.30 Nemščina - 10.45 Angleščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 14.45 TV v šoli — ponovitev - 15.40 Nemščina - ponovitev - 15.55 Angleščina - ponovitev - 16.10 Francoščina — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.0()) - 17.45 I. Rošič: Riki - 18.15 Obzornik - 18.30 V avtobusu - serijski barvni film -18.55 Mozaik - 19.00 Mladi za mlade - 19.45 Kratek film - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik -20.25 3-2-1 - 20.35 V ogledalu časa - V. Kralj: Pred koncem, TV drama - 21.40 Diagonale - 22.30 Poročila
TOREK, 25. APRILA
9.35 TV v šoli - 10.40 Ruščina
- 11.00 Osnove splošne izobrazbe
- 14.45 TV v šoli - ponovitev -
15.35 Ruščina - ponovitev - 15.55 TV vrtec - 16.10 Angleščina -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) - 17.45 F. Bevk: Pestrna - V. del - 18.00 Risanka - 18.15 Obzornik - 18.30 Melodije za vse čase - 19.00 Mozaik - 19.05 Letalci in vseljud^a obramba - 19.30 To je marketing -4. del - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.25 3-2-1 - 20.35 Tat iz Pariza - francoski barvni film -
22.35 Poročila
SREDA, 26. APRILA
8.20 TV v šoli - 16.25 Podelitev priznanj OF - prenos - 17.50 Don Kihot - serijski film - 18.15 Obzronik - 18.30 Zdaj zaori pesem o svobodi - 19.00 Mozaik - 19.05 Od filma do filma - 19.20 S kamero po svetu (prvi vtisi) Avstralija -19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik
- 20.40 3-2-1 - 20,50 Sedmina -Slovenci barvni film - 22,10 RTV vam predstavlja - 22,30 Poročila
Četrtek, 27, APRILA
15.45 F. Forstnerič: Kruh -otroška oddaja - 16.05 Zapojte z nami - 16.20 Jurček - slovenski lutkovni film - 16.30 Cami svet živali - 16.55 Obzornik - 17.10 Država v državi — 17.40 Mozaik — 17.45 X 25 javlja - slovenski film -19.20 Slovenija v partizanski pesmi (Gozdovi so peli) - 19.50 Cikcak -
20.00 TV dnevnik - 20.25 3-2-1 -
20.35 Četrtkovi razgledi; Svetina in revolucija — 21.20 Bos skozi pekel
- japonska nadaljevanka - 22.05 Poročila - 22.10 Vaterpolo Jugoslavija : SZ — prenos
PETCK, 28. APRILA 9.30 TV v Šoli - 11.00 Angleščina - 14.45 TV v šoli - ponovitev
- 16.10 Osnove ^lošne izobrazbe
- 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) -
17.35 TrapoUo HH 33 - I del -18.15 Obzornik - 18.30 Rezerviran čas - 18.45 Gospodinjski pripomočki: šivalni stroji - 18.55 Ekonomsko izrazoiovje - 19.00 Me-stec;ie Peyton - 19.50 Cikcak -
20.00 TV dnevnik - 20.25 3-2-1 -20.30 Kviz 72 - prenos - približno 21.40 Vaterpolo Italija Jugodavija
- posnetek - 22.40 Poročila in novice o poletu vesoljske ladje Apollo 16.
SOBOTA, 29. APRILA
9.35 TV v šoli (do 11.00) -športno popoldne - 17.25 Jugodo-vanska folklora - 17.55 Obzornik -18.10 Mozaik - 18.15 Štirje tankisti in pes - 19.10 Koncert pred skupščino - 20.00 TV dnevnik -20.25 3-2-1 - 20.35 Beograjska pomlad - prenos — 22.00 Nogomet Anglija : ZRN - posnetek - 2^30 TV kažipot - 23.05 Poročila
KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
PRODAJALCA, PRODAJALKE
v knjigarni.
POGOJI:
kn-jigotrški delavec ali končana srednja šola, razgledanost v /književnosti in veselje za delo v trgovini.
Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe po dogovoru.	,
Dodatne informacije dobite osebno v knjigarni.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe pošljite na naslov: Mladinska knjiga.
Novo mesto, Glavni trg 9.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
yaj/Jć nu\
»METALNA« Maribor kovinski obrat Senovo (TOZD)
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. TEHNOLOG - KALKULANT
2. LANSER
3. VHODNI KONTROLOR
4. PRODAJNO ODPREMNI REFERENT
POGOJI:
pod 1. višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri z ustrezno prakso;
pod 2. in 3. srednja strokovna izobrazba strojne smeri z ustrezno nekajletno prakso;
pod 4. srednja strpkovna izobrazba ekonomske ali strojne smeri z ustrezno prakso.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD METALNE Maribor. Stanovanj podjetje nima. Rok zaposlitve — takoj! Pismene ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov:
METALNA Maribor — KOVINSKI OBRAT Senovo (TOZD), 68281 SENOVO.
VABILO
VABIMO VSE, KI SO KONCALI EKONOMSKO FAKULTETO ALI DRUGO VISOKO ALI ViSJO SOLO, SREDNJO EKONOMSKO ŠOLO, OZIROMA VSAKOGAR, KI SE AKTIVNO UKVARJA KOT GOSPODARSTVENIK Z EKONOMSKO PROBLEMATIKO, NA
ustanovni občni zbor Društva ekonomistov Novo mesto,
KI BO 24. APRILA 1972 OB 17. URI V DVORANI SINDIKALNEGA DOMA, DRUŠTVENI TRG 2, NOVO MESTO
Iniciativni odbor
Kmetijska zadruga »KRKA«, Novo mesto
razpisuje
JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev.
Dražba bo v petek, 28.	aprila 1972
ob 7.	uri	v	Draškovcu	pri Šentjerneju;
ob 10.	uri	v	Mirni peči	in
ob 12.	uri	v	Zalogu pri	Novem mestu.
V prodaji bodo naslednja rabljena osnovna sredstva:
traktor Ferguson ITM 533 3 traktorski plugi 3 brane, traktorske trosilec umetnega gnojila 2 sejalnici
krožna traktorska žaga obračalnik »Sonce« puhalnik za seno
in več drugih strojev, priključkov in orodij
Ostali pogoji bodo objavljeni pred začetkom dražbe. Informacije zahtevajte po telefonu št. 21-480,
I
DBH
NOVOIIESTO
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
vabi
k sodelovanju večje število novih sodelavcev.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta:	v
ZA OSREDNJO ENOTO V NOVEM MESTU
• referente v splošnem sektorju
z dvoletno administrativno šolo in dvema letoma prakse
• tri pripravnike
s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri
ZA EKSPOZITURO V NOVEM MESTU Cesta komandanta Staneta
• referenta blagajnika
s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse,
• čistilke
za štiriurno zaposlitev
ZA PODRUŽNICO KRŠKO
• referenta za strojno knjiženje
s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri ali administrativno šolo in dvema letoma prakse. — Prednost imajo kandida i s srednjo šolsko izobrazbo in z opravljenim izpitom za strojno knjiženje na knjigovodskem stroju ASCOTA
Za vsa objavljena delovna mesta, razen pripravnike, traja poskusna doba dva meseca.
Prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi Komisiji za delovna razmerja pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto.
DOLENJSKI UST
31
Novomeški original
Violinist Drago šproc sicozi svoje spomine ko\ z loi(om po nežnih strunah violine...
Zdi se mi, da se hrepeneče spominja časov, o katerih govori. Nič več ne igrajo Haydnovih aii Beethovnovih kvartetov kot so jih igrali nekoč. Drago Šproc, upokojenec, zdaj 68-ietni pristni Novomeščan, ki bi mu v časih pred vojnama rekU purgar. „V Mehorovi hiši sem bil rojen, v tisti, kjer danes zraven kavarne na Glavnem trgu žemlje prodajajo... “ Drago Šproc je bil vedno povezan z glasbo in s svojo violino. Se edina štiri leta svojega življenja, ki jih je preživel izven mesta ob
Krki, so šla na račun glasbe. „Štiri leta sem igral v ljubljanski Zvezdi, takrat sem hodil tudi na predavanja na jusu. “
Za violino je prijel v prvi gimnaziji; najprej je igral drugo, potem pa pho violino. In v prenesenem pomenu je bil tudi vrsto let prva violina novomeškega glasbenega življenja. „ V tretji gimnaziji sem prvikrat zaigral v orkestru. Danilo Bučar je bil tudi moj dirigent. . se spominja tistih dni Drago Šproc. Med obema vojnama je igral v sokolskem orkestru, v katerem je bil glavni steber trgovec Edmund Kastelic, dirigent pa Josip Poula, ki se je pri-^ ženil v gostilno zraven Rotovža,
Zdaj, ko je v pokoju, uči honorarno v Dolenjskih Toplicah in Žužemberku. Kot da biga nekaj vleklo nazaj: „ V Soteski, ki so jo imeli Auerspergi, sem ob torkih in petkih poučeval violino dva fanta in eno dekle. No, to ni pravi izraz; izrazoslovje je prav zapleteno, saj so njemu rekli knez, otroci pa so bili - dva princa in princesa. Livriranijslužabniki so se sukali po sobanah, z avtom ali kočijo so me prišli iskat v Stražo k vlaku. Spominjam se, da so imeli Francozinjo,
Madžarko in Avstrijko, ki so otroke učile, da so lahko ob letu hodili na izpite v Budimpešto. Sam pa sem se počutil kot Kvas iz Desetega brata na Slemenicah. “
Violinist je zdaj sredi spominov na stare čase. Anekdote, doživetja, vesele in žalostne zgodbe mu gredo skozi misli, kot gredo nežm zvoki zasanjane melodije izpod violinskega loka... .
Zdaj sva na Hmeljniku: „Pri baronu Wamboldu smo godli za njegovo srebrno poroko. Vso noč... Proti jutru je prišla grofica in prosila za La palomo. ^akaj? Not nimamo, smo se izgovarjali, pa ni pomagalo. Ko je bilo pesrni konec, je povedala, da so to pesem igrali na poroki cesarja Maksimilijana. Jasno mi je postalo šele tedaj, ko sem izvedel, da je z njim v sorodu. “	4
Misli potujejo, zdaj sva na Starem gradu. „Bolnikom v novomeški moški bolnišnici smo navadno igrali za božič in veliko noč. Usmiljeni bratje so nas povabili v svoje domovanje na Stari grad: prof. Juvanca, Karla Mejaka in mene. Po^stili so nas, potem so nam razkazali grad in hkrati povedali, da tudi straši. Da tolče po stropu in vratili, dokler ne začno moliti Da je neka ženska zdržala eno samo noč, potem pa je odpotovala, češ da je vso noč vozila neka kočija po dvorišču ... “
Spomini, kot podobe iz sanj. Strahovi Zdaj sva vse bliže skrivnostim, magiji. Kaj pa- bela magija? „Ah, pustiva to!" zamahne z roko, „samo bral sem o moralnem dvigu človeka v dobro človeštva..."
Misel preskoči na Igfiaca Hladnika. „Ko smo bili študentje, smo se po obvezni šolsid maši zbrali na orkestralne vaje pri Hladniku, ki nas je učil na gimnaziji petje. Po svoje smo škripali in žagali simfonije, na hodniku so poslušale Gganke. Zraven so dojile otroke. Toples, ki so ga zdaj iznašli, tahat ni bil nič nenavadnega!**
Po vojni je z novomeškim orkestrom nastopil kot violinist ali dirigent več kot 600-krat.
Počasi odhaja iz Vrhovnikove gostilne, po starih, toU- \ ko krat prehojenih poteh. „Kaj bi pisali o meni," zamahne z roko. Da, o vas, Drago Šproc, in o načinu * življenja, ki ga danes ni več. , Pa o zgodah, ki tonejo v .. pozabo.
JSPLICHAL
V NOVEM MESTU:
Islialci zlatih jam
V eni noči vlomi V tri nedograjene hiše v Ulici Marjana Kozine: Kuharjevo, Strmškovo in šerugovo
Predrzni vlomilci so v ponedeljek v novomeški Ulici Marjana Kozine vlomili v tri nedograjene hiše in iz njih pobrali veliko gradbene]^ materiala in opreme. Kriminalisti so ob zaključku številke še raziskovali primere, zato tudi ni jasno, ali gic za eno skupino in ali so nakradene predmete odpeljali z avtom ali kako drugače odnesli.
Nepriljubljen obisk so dobiU lastniki nedokončanih liiš: dosedanji občinski predsednik v Novem mestu Franci Kuhar in inženirja Mirko Strmšek in lanko Šeruga.
Iz hiše Francija Kuharja so vlomilci in tatovi (Unesli za več kot
18.000	dinarjev gradbenega materiala in opreme: keramičnih ploščic, školjk in drugega.
V	sosednji hiši inž. Mirka Strmška so nakradli talne obloge in razbili straniščno školjko ter oškodovah graditelje za 2.500 dinarjev, iz hiše inž. Janka Šeruge pa so odnesli kera-
mične ploščice, viedne več kot 1.500 dinarjev.
Kriminalisti ob času poročanja Še ugotavljajo škodo in iščejo sledi za vlomilci.	J.	S.
i^A KtIA '-'’kO
KOCEVJE — v soboto zvečer bo v Šeškovem domu zabavna prireditev „Taksi mladih". S to prireditvijo mladine se bo začelo nroslavljanje letošnjega meseca ^mladosti v kočevski občini.
RIBNICA - Na torkovem posvetu o trgovini in gostinstvu v ribniški občini so sklenili, da je treba v Ribnici predvsem izbol^j-šati gostinske prostore in bolje organizirati trgovanje z gradbenim materialom.
Velik dogodek za viniški klub OZN	Je IK $pkla
obisk ^neralni konzul Zvezne	Nemčije	irt
nesel pismo kanclerja,iWiilija	kot	Zgovorna
' .pridružite se nam^^^a kluba, poroča o dejavnd^tilipadife g. Kurt Laqueur, generalnil^nz|{
>
'n
Prihodnja §te*/n»®
Dolenjskega lista bo izšla t
ZDAJ SMO VSI CEPLJENI:
Crne koze tudi na sodišču
Množica mpjhnih nedoslednosti je pomagala, da smo doživeli katastrofo Kot kaže, smo se črnih koz obranili: besedo ima sodišče
Uradno medicinsko poročilo pravi: „V Sloveniji doslej ni nobenega obolenja za črnimi kozami!"* Pri Otočcu miličniki nadzorujejo, če so vsi potniki, ki prihajajo iz zagrebške smeri, zares cepljeni. Zadostuje uradno potrdilo ali mednarodna rimiena karta.
V Beogradu, kjer se je po napovedih strokovnjakov 15. aprila začel tretji val epidemije, papirji ne zadostujejo. Stari predsodki so močnejši od moderne znanosti. Zato ponarejajo dokumente, celo tako se bojijo cepljenja, da se raje zažgejo s cigaretnim ogorkom, ki pusti podobno sled, kakršno povzroči reakcija'po cep^enju. Zato ob vhodu v Beograd ne velja ne belo ne rumeno potrdilo, samo en dokaz - zavihan rokav!
Kljub temu so črne koze, tako pravijo, zaklenjene s sedmimi ključavnicami. Kot vse kaže, smo se nevarne bolezni ubranili. Namesto zdravnikov bodo besedo dobili sodniki.
Pariški Lc monde je senzacionalistično zapisal, da ni čudno, če so k nam prišle črne koze, ko smo pa „svinjak Evrope“. Po svoje ima prav, saj za čistočo res nismo pretirano navdušeni. Star pregovor pravi, da jc treba najprej! pometati pred svojim pragom. Tudi Francija jc potem svinjak, morda malo manjši - toda še vedno svinjak.
Kot poroča beograjski NIN, so od tožilstev v Beogradu, Čačku in Novem Pazaru posebej zahtevali, naj podrobno poročajo o tem, kako so ravnale zdravstvene službe, da bi do epidemge ne prišk).
Kljub temu je jasno eno: množica majhnih nedoslednosti in neupoštevanje predpisov je pomagak),da smo dobili črne koze, hkrati z njimi pa utrpeli izredno škodo v gospodarstvu, posebej pa v turizmu. Skoraj gotovo je namreč, da letos ne bomo uresničili zastavljenih načrtov glede števila prenočitev in prihoda tujih gostov. Domačih ne bo zaradi drugega vzroka: bo^ kot črnih koz se bodo baU visokih cen!
Koliko nepazljivosti je bilo, da je lahko gostivarsica podružnica zagrebškega Generalturista organizirala potovanje hadžijev z avtobusom! Romarji so šli v sveto mesto
- mimo predpisov, ki zahtevajo, da smejo potovati samo z letali! In ko so romarji že prinesli črne koze, so nekateri zdravniki - tako poroča NIN - kljub izvrstni zdravstveni akciji nasploh, pokazali, da imajo malo skupnega s Hipokratovo etiko, ker niso hoteli pomagati. Cc k temu dodamo še tiste, ki so ušli iz karantene, potem je razumljivo, kako naivno in protizakonito smo spustili k nam črne koze, ki so zahtevale toliko smrti, še nekajkrat več obolelili, ogromno .strahu in posledice, ki jih bomo v dinarjih lahko merili šele čez mesece.
In kaj pravijo paragrafi? Bodo krivci — če jih bomo sploh našli — sedh na klopi sodišč? Clen 200 kazenskega zakonika pravi:
„Kdor se ob epidemiji kakšne nevarne nalezljive bolezni ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi se odrejajo ukrepi za njeno zatiranje ali preprečevanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.“
199. člen, ki govori o prenašanju nalezljivih bolezni, je bolj konkreten:
„Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni državni oigan odredi pregib, dezinfekcijo, izločitev bolnikov ali kakšne druge u^e-pe za zatiranje ali preprečevanje nalezljive bolezni pri ljudeh, in s tem povzroči, da se nalezyiva bolezen prenese, se kaznuje z zaporom do enega leta.“
„Ce ima dejanje iz tega odstavka za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje s sUogim zaporom nqmanj treh let," pravi 212. člen zakonika. Razen tega velja še „Osnovni zakon o preprečevanju in
zatiranju nalezljivih bolezni,” ki tudi govori o okoliščinah, po katerih se kaznuje krivce.
Zakoni so torej jasni: v imenu našega zdravja, v imenu vseh žrtev in v imenu bojazni pred novimi epidemijami, moramo poiskati krivce in jih kaznovati; Hkrati smo dobili opomin, kako se ne smemo več brezbrižno obnašati!
J. SPLICHAL
praznika 27. aprila že v 26. aprila 1972. Uokvirjene se bomo sprejemali za to* vilko samo v petek, 21- 3^ zadnje male oglase pa v Ijek, 24. aprila, dopoldne. ^
'r o
samopostrežba
market v
lOLE!«-
i
....
Slovenska zapora pred črnimi kozami — na Otočcu;
CIGANI
V	dokaj romantično napisani analizi problematike Ciganov — Romov, ki žive v novomeški občini je ugotovljeno, da je bilo v gospodovem letu 1971 med nami 407 Ciganov. Toda, pozor! Nikarte veijeti uradnim analizam, le v resnico zaupajte, bolj varno je tako.
Trdim, celo prisežem lahko, da je med nami pra-^	vih ciganov, ki sicer nimajo z
*9	aziat^o etnično pripadli	nostjo nič skupnega (zamiži
^	pri značaju!) še in Se. Ti ci-
.	uni ne brskajo po smetnja-
^	Kih, ne jedo crkovine in tudi
il^	po privatnih stanovanjih ne
stezajo prstov; na sploh se do sedanjega nesrečnega, črnega časa še niso soočili z roko pravice, ^aj pa je sam hudič s prstom pokazal na več, ali manj usodno r^liko med ljudmi. Ko bi pisali pravljico, bi takole začeli: N^oč je živel (prava figa kakšoi in k^!) človek. Imel je stanovanje, fička in psa. S suho kuverto se je prebijal od prvega do zadnjega. Tako vse dotlej, dokler se mu ni pokrompirilo. Živel položaj (individualna inačica socializma)! Kr^en duš, v dveh letih je zrastla petdeset milijonov ali še več težka vila. (Ne daj bog, da bi lastnik živel stodvajset let in do smrti plačeval tisto usrano posojilo!) V garaži stojita dva
avtomobila; eden za ata, druf^ za mamo (otroci pač še niso polnoletni). Tako pet dni v tednu. V soboto pa brž v bajtico ob moiju, ali pa bolj po dolenjsko: v vin^ci hramček. Kakorkoli že, življenje teče naprej na trdnih no^.
' Pa še recimo, da je bila naša revolucija kar tako, v tri krasne! Borili so se oče^e (na katerikoli že strani), ^ sinovi uživajo. Mar nismo tem prekletim kapitalistom takoj po izvojevani zmagi zvezali “oke? Od štacunice pa do oštarij — vse v roke ljudstva!
Počakajte bratje, da se izoblikuje naš socializem! Zdaj smo pa tu! Tisti, ki znajo, tisti, ki hočejo, tisti,
ki goljufajo — tisti
Mar bodo še dolgo iz	K
galerij lahko nepriz®^	m	«	j
(beri:	tudi nekaznovan	^	T	^
pedali na skromne	.m	a	«
parteiju, ki si od	%	t
vsakomesečnega	^
pritrgajo košček	^
spletanje skromnega da? Pa koliko let sam® ^ teče od prvega do zadnj likofa!
No, sem imela	t,	'*
ko sem trdila, da je	t	J
med nami veliko vec	J	«
407! Vsemu nakljub p®	,
vejo socialne razlike	^	•
bo^ plitve vode. Pa	•
bo ciganariji	*	*
Ena zaplata v blato* ^	g
iz blata! Tako je	^	I
svet stoji!	I.	$
JANJA KASTP	j