285. številka. Ljubljana, sredo 13. decembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. ---——,-—44 Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti preieman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje £ dom se račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah io z*%. dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ™ četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba«. Opravmštvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiŠL Z Dunaja 10. decembra. [Izv. dop.] V specialni debati o državnem proračuna se vedno še ponavljajo napadi na vlado in če prav opozicija v ustavo vernih krogih proti lastnemu ministerstvu še zmirom ne gre do zadnje doslednosti, da bi zahtevala odstop ministrov, vendar po tem načinu vlada končno ne bo mogla ostati. Pri proračunu za notranje ministerstvo je grof Coroniai, kateri zdaj se Skenetom na čelu ustavoverne opozicije stoji, ministru Lasserju prav gorke povedal. Zlasti je grajal, da se politični uradniki preveč vtikajo v volilno agitacijo in da se sami vsiljujejo za kandidate. Dalje je govoril o slabih tiskovnih razmerah. Poslanec tirolski Z a 11 i n-ger je navedel slučaje iz preganjanja časnikarstva na Tirolskem. O istem predmetu je poslanec Ileinrich iz Češkega se pritoževal. A te pritožbe nijso pri notranjem ministerstvu na pravem mestu, ampak pri debati o justič-nein ministerstvu; zato tudi Lasser na vse to mi) odgovarjal. Justični minister Glaser pa ne bode smol molčati, kadar se mu bodo dokazale vse n ep os ta vnos ti njegovih organov proti Časnikom. Dr. Voinjak. je rabil to priliko, da je šibal postopanje litijskega okrajnega glavarja v. Vesteneka. Kar je g. grof Coronini tako izvrstno in resnično povedal o uplivanji političnih uradnikov na volitve, velja, tako pravi dr. Voš-njak, posebno tudi za Kranjsko, za to z davki preobloženo, a v narodnih in političnih pravicah svojih slovenskih prebivalcev tem bolj prikrajšano deželo. Politični uradniki ne samo da z vsemi sredstvi up li vaj o na volitve, vsiljujejo se tudi sami za kandidate. Da navedem samo eden slučaj iz najnovejšega časa. Po famoznih volitvah v kranjsko trgovinsko zbornico, o katerih nepo-stavnostih se je uže v tej zbornici govorilo, bil je mladi tajnik ljubljanske deželne vlade, menda v zahvalo za njegove velike zasluge pri teh volitvah, imenovan za ces. kr. okrajnega glavarja. Lavorike, katere si je pridobil na polji volilne agitacije, mu tudi na njegovem novem mestu nijso dale spati. Lani se je res po skupini velicih posestnikov vrival za poslanca v kranjski deželni zbor. Letos si je v glavo vbil, da če postati načelnik cestnega odbora svojega, to je litijskega okraja. Ker pri prvi volitvi nij bil izvoljen, daje po deželni vladi razpustiti ta, sicer popolnem postavno izvoljeni odbor. (Čujte! čujte! na desni.) Pri drugi volitvi se mu jo po pritisku celega vladnega aparata posrečilo, daje prišel v odbor. A za načelnika ga tudi ta odbor nij hotel izbrati. Tedaj je spet dal po deželni vladi volitve ovreči in razpisal je v tretje (čujte! čujte!) volitev za cestni odbor. In zdaj je mož delal in agitiral z vsemi znanimi sredstvi na volilce, večjidel občinske predstojnike. Obljubaval je, žugal, svaril itd. Svojo neviteško jezo je najhuje rabil nad litijskim županom, obče spoštovanim možem, ki uže IG let k splošnemu zadovoljstvu brezplačno županuje. Prepovedal je svojim uradnikom, da ne smejo iti v županovo gostilnico. (čujte!) A tačas so vse njegove nakane bile zastonj. Pri tretji volitvi 25. novembra so vo-lilci neodvisne može izvolili. Radoveden sem, ali bode deželna vlada tudi to volitev ovrgla. A to nij edini, tacih slučajev je še več na Kranjskem. Vlada je potem sama kriva, da ljudstvo v političnem uradniku ne vidi moža za redno državno upravo delujočega, ampak samo navadnega političnega agitatorja. In tako izgubi vlada avtoritete in spoštovanja. Kar se tiče tiskovnih razmer opozicijskih slovenskih časnikov v Ljubljani, so še hujše, nego naTirolskem in Češkem; a o tem če biti še govor pri justičnem budgetu. Mi Slovenci smo sicer uže vajeni na vsa-kojaki vladni pritisk. No mislimo, da se ta vlada skoraj k mrtvim položi in tačas, naj bodo tega prepričane ekscelence na minister-skih sedežih, ne bodo mučeni avstrijski narodi se solzili od žalosti, pač pa od veselja. (Pohvala na desni.) Kočevski poslanec Dežman se Čuti poklicanega braniti litijskega okrajnega glavarja, češ, da so se občine same pritoževale o slabih črtah. Pri tej priliki g. Dežman tudi osramotuje kranjske občine in župane, da so nesposobni za svoj delokrog. Po končani debati, pri kateri se je tudi zopet o dalmatinskih stvareh govorilo, brani se minister Lasser na vse strani, posebno pika grofa Coroninija. Dr. Vošnjaku, meni Lasser, je uže Dežman odgovoril in vse razjasnil, torej njemu nij treba posebno odgovarjati. A dr. Vošnjak se še enkrat oglasi: Kočevski poslanec je po znaai svoji sofistični navadi pozornost zbornice skušal odvračevati od predmeta, o katerem je upravo in edino bil govor, na druge stvari, katere sem ne spadajo. A nij tajil in tega bi tudi ne mogel, da politični uradniki vedno in povsod s svojo agitacijo uplivajo na volitve, dalje da je litijski cestni odbor res bil, da si postavno voljen, trikrat razpuščen samo zato, ker se jo c. kr. okrajni glavar vsiljeval v odbor. Zato jaz nikakor ne priznavam in ne pritrjujem mnenju g. miuistra, da bi po Dežmanovi polemiki moje pritožbe bile ovržene in rešene. Celi proračun za notranjo ministerstvo je potem bil sprejet po predlogih finančnega odseka. Iz državnega zbora. (Datfe.) Poslanec Suess vladi očita, da nema v zbornici trdne stranke, ki bi bila v večini, nego da po vsakratnem političnem položji išče večino zdaj tu zdaj tam. On pravi, koliko se je v zadnjih letih spremenilo, in da so možje sedli na zatožno klop, ki so se poprej dekorirali z vsakojakimi ordni. Dalje govornik razpravlja posamezne oddelke notranjega ministerstvu; tu vpraša pri naučnem in bogo-častnem oddelku, zakaj se dajo podpore nekaterim duhovnikom, za katere imajo potem izpolnovati neke pogodbe, zakaj se drŽava baha s tem, da ubožne duhovnike podpira zato, da bi bili državi zvesti; on trdi, da tam, kjer ideja stoji ideji nasproti, denar nema nikake veljave več. — Avstrija je zaostala, je šla nazaj, druge države pa napredujejo. — Kar se tiče nauka, so se res zidala lepa poslopja, dotacije in plače so se povišale — toda, so se li gimnazije in druga učilišta reorganizirala? Ničesa se nij storilo. — Obravnavajo finančni oddelek biča posebno dispozicijski fond, češ, da vlada z njim dobiva prijatelje, o katerih samo ve, koliko veljajo, a redkokrat, koliko so res vredni. On hoče, naj ministri še tako dolgo ostanejo, da bo morejo opravičiti o tem, kar se jim očita, pravi pa takoj potem, da kdor je podpisal bankni statut, ne more v zbornico prinesti novih predlag. Poslanec Neuvvirth opominja, naj se vendar ne nakladajo vedno novi davki, ko vendar bolezen krize nij še prestana. Naj vlada ne misli, da se bode s povišanjem davkov v državno gospodarstvo uvelo ravnotežje. Vlada naj zračuni rajše naprvo državne dohodke, potem naj pa po njih stroške odmeri. To sredstvo Češ nij posebno učeno, pa bode gotovo pomoglo. Le naj se ne da vsakemu, kar zahteva, naj bo to višji ali nižji uradnik. Koncem pravi, da bode navzlic vsemu temu glasoval za proračun, češ, da ministerstva se menjavajo, država pa ostaje vedno. Poslanec Scharschmid pravi, da bo govoril za proračun in „pro ministerio", Češ, da je treba, da se tudi druga stran medalje obrne. Potem v tem smislu izgovarja na dolgo in široko vlado. Minister D e p r e t i s sebe in vlado v dolženi govoru zagovarja, pa ostro biča svoje prijatelje ustavoverce, češ, če sera jaz grešil, Yi ste tudi z menoj, ker se jo vse le z vašo pri-voljo zgodilo. Poslanec O Iz se zavaruje proti izreku ministrovemu, da „srno vsi grešniki«, češ, da je to dogma, do katere se Se nij noben moralist povzdignil. Kakor so šli enkrat Grki k oraklu v Delfe, tako se pla/i zdaj ljudstvo k onemu kraju, kjer se sliši obljubovanje: „Bo uže boljše!4 Kot zastopnik trdo nemškega plemena smatra v imenu časti in slave nemškega naroda kot dolžnost, zahtevati, da se Slovanom, ki so uže več stoletij z nami borili za civilizacij o, svobodo in pravico veliko borbo dajo enake pravice, kajti do tega imajo zaradi svojega prevažnoga števila, zaradi tega, ker za potrebe države toliko dajo, ker imajo dobro zaslužene historične pravice, in ker so duševno tako eminentno nadarjeni, pravico. V prihodnji seji zagovarja Klaie (italijanski) Rodica; prehajajo na volitve pravi, da so bile popolnem korektne, da narodna stranka nij storila nobene sile, in da je slovanska večina v Dalmaciji popolnem naravna. Grof Coronini toži o nepravičnih konfiskacijah opozicijonalnih listov in agitiranji državnih uradnikov pri volitvah. Poslanec Z a 11 in g er slika stanje časnikov na Tirolskem. Konfiscirajo se tam celo časniki, če samo reproduciraj o. Na Tirolskem se uže beli listi (po izpuščenem inkriminiranem članku) ne smejo izdajati. Poslanec Vošnjak govori o postopanji vlade o volitvah na Kranjskem. Poslanec baron Fluck izgovarja Rodica in slovansko večino v Dalmaciji. On pravi, da je čisto prav, da Rodič noče biti žandarm stranki, ki v svojej manjšini ne more doseči večine in zato strastno in pretirano toži. Poslanec Karel Dežman se v svojem govoru obrača proti dr. Vošnjaku. Minister Lasser se izgovarja proti Zal-lingerju. Dalje pravi, da je Bajamontijeve peticije poslal Rodicu; od tega še dozdaj nij dobil odgovora; sicer pa je iz Dalmacije dobil uže celo kopico telegramov, ki vsi izražajo iznenađenje, osupnenje in indignacijo o Bajamon-t|jevih tožbah in jih zovejo golo laž. Teuschl zagovarja vlado in ministre. Dunajevski razklada tožbe Poljakov, katerim ta vlada od 1871 sem vedno obeta, pa ne da nič, pač pa jim jemlje deželne pravice. Deficit je postal kronična bolezen. Ko bi se dalo en del politične uprave deželam, šlo bi ceneje in bolje. Govornik naglasa, da je ustavoverna stranka v zadnjih petih letih tudi sama to zakrivila, kai po pravici zdaj vladi očita. Sistem vladni, čegar zagovorniki ste vi je kriv razdrobijo vanj a. \Vo lfr um se tolaži, da če so prav finance slabe, imamo pa druge velike reči, kakor in-terkonfesijonalne postave. (Desnica se smeje.) Budget se potlej sprejme, t j. preide bo v specijalno debato. Politični razgled. IVotranJe dežele. V Ljubljani 12. decembra. Deputacija h rt>**tskih zastopnikov, na čelu jej baron Zmajič je šla 9. t. m. k oger-skemu ministru komunikacij zarad reguliranja Kolpe, zidanja cest in usiljevanja mag j ur s koga jezika v hrvatske pošte itd. Magjar je vse dobro obetal, a storil bode po magjarsko. V oger*Uen* zboru je na predlog Zse-denvijev spodnja zbornica sklenila do božiča zborovati, da se budget ob pravem času izroči v sankcijo. Vnanjo driav«. Popihala je zopet sapica, ki pravi, da bi se ####»- na vse zadaje Še ohraniti utegnil, t. j. Turki se bodo v vse udali, vlade pa raz porazumele. Da vidimo, je li istina bode! Hftstce vojne priprave na jugu morajo zdai uže vse gotove biti, ker na železničui progi Vilna-Varšava zopet blago vozijo. Na *V#* nco*kem Jules Simon nij hotel v ministerstvo stopiti, torej so zdaj nove težave glede tega sestavljanja. IV t# •»#*/« baje se pripravlja postaviti na Poljskem dva vojna kora, da duši upor, ko bi na Poljskem vstal, kar pač nij mogoče da bi. V HMekđitei so zopet domače vojske. Vpornik Porfiro Diaz je ujel predsednika republike in njegove ministre in več pristašev Lordosovih je bilo ustreženih. Dopisi. Is Vrstil 10. dec. [Izv. dop.] Denes so se vršile volitve v tržaškej okolici. Volilni boj je bil, kakor 8e nikdar tak. Nikdar se nij še tako agitiralo od strani italijanisimov kot letos. Vsa sredstva so bila laškim bogatinom pri rokah. Plačevala se je pijača, obetalo se je hribe in doline, ker so italijanisimi hoteli svoje kandidate tudi v okolici spraviti do iz-voljenstva. Najhujši boj je bil v I. in v VI. okraji. Čakali so v prvem omnibusi in fijakarji pripravljeni, da so neke zaslepljene in na duhu slabe kmete na volišče vozili. Nij se gledalo na potrošenje novcev, to se razumejo ob sebi. Magistratov laški sluga stregel je na cesti volilce. A ni mi nijsmo rok križem držali in agitacija vrgla je marsikaterega kmeta na tehtnico. Izgubili smo sicer I. okraj, izvoljen je nek Strudhof proti narodnemu kandidatu dr. Lozarju z malo večino glasov. Na Prošeku v VI. okraju pak je kandidiral nek Košuta iz Križa, ki je zadnja vas v tržaškej okolici, a katera se mora tudi naj zadnja šteti zarad nje laškega partizanstva. Malo je manjkalo in izgubili bi bili g. Nabergoja. VoUen je bil samo z 8 glasovi večine tu. V drugih okrajih Brno Slovenci lažje zmagali. Voljeni so sledeči poslanci: v II. okraji Štefan NadliŠek, v III. okraji Ivan M. V a to v ec, v IV. okr. dr. vitez Lozar v V. pa Burgstaller in v VI. Na-bergoj. G. dr. vitez Lozar je kandidiral v I. okr. da bi bil zmagal proti laškemu kandidatu; torej je bil v dveh okrajih kandidiran, in sicer iz tega uzroka, ker je bila zmaga v prvem okraji uže prej malo dvomljiva. Da ga ne izgubimo za poslanca, ako v prvem pade, tega nijsmo hoteli. Politično društvo Edinost" je pokazalo toliko, da ima veliko koristi, da bi bila letos morda vsa okolica izgubljena brez tega našega društva in edinBtva. „ Edinost" delala je črez svojo moč pošteno. Ko bi le nekaj denarja na razpolaganje imelo, kakor Lahoni, imeli bi narodni kandidatje v mestnih volilnih razredih več sedežev. Ali Slovenci smo ubogi, le pošteni. Marsikje pa fe denar gospodar, pri omahljivih, žalibog. Od Save 8. dec. [Izv. dop.] V »Slovenskem Narodu" se je enkrat v letošnjem letu v listku pisalo o naših godcih in tam opozorjevalo na izumiranje slovenskih godcev po našej domovini ter podala sredstva, kako v okom priti temu izumiranju. Pisec listka je tedaj posebno se obračal do ljudskih učiteljev ter njim gojitev godbe na srce polagal. Z veseljem morem prijateljem muzike par statističnih dat podati, ki nam svedočujejo, da se pri nas tu in tam godba ohraniti želi in da je pot, ki do tega vodi, jedino le najboljša tam, kje jo ti gosp. učitelji muzike hodijo. V Hrastniku na slovenjam Štajerskem je neki g. Karel Valentinič nadučitelj. Ta gospod uže 3 leta O fantov v vyol»ni podučuje, in spravil je te fante uže tako daleč, da so pri letošnjej poskušnji marš iz Wagnerjevega Tanhiiuserja združeni s par druzimi veščimi godci prav izvrstno predavali. Gospod Rupnik učitelj v Vojniku podučuje 24 fantov na instrumentih na pleh in s prav dobrim uspehom; nastopil je letos se svojimi mladimi muzikaži javno. Več let uže podučuje v muziki g. Irgl nadučitelj v Trbovljah fante; s pomočjo tamošnjega g. župnika in rudarskih gospodov ljubiteljev muzike nakupili so se instrumenti in v velicih praznikih producira se mlada godba v cerkvi in drugod. Dopisnik je enkrat te fante slišal; dobro delajo in s kakim veseljem in ponosom! G. Josip Mol učitelj na priv. šoli v Vodah pri Trbovljah podučuje 8—10 fantov v vijolini. Tudi ti fanti so uže javno pokazali, da jih g. učitelj nij zastonj podučeval. Gosp. Raner nadučitelj v Laškem trgu podučeval je pred par leti marljivo fante v muziki, pod njegovim vodstvom produciral se je lani in predlanskem sekstet, v kojem so tudi mladi Ranerjevi učenci sodelovali; ustanovilo se je društvo prijateljev muzike; le škoda, da je reč zamrla ter g. Raner, ki je toliko sposoben muzikus, svoje muzikalične sposobnosti na klin obesil. Laščani so veselo muzikalično ljudstvo, vsaj za petje nesposobnih ušes in grl malo nahajamo mej njim; oni menda nijso krivi, da je lepa reč, gojitev bla-žilne muzike, zaspala, ali pa so res začeli biti dolgočasneži ter nečejo par goldinarjev darovati najlepšemu na svetu, muziki, nemajo mo-biti dosti zanimivanja za produkcije mladih godcev. To bi bilo res grdo v trgu, kjer je enak zložen zbor 40 grl močan teške maše in in druge pesni eksekutiral. V Laškem trgu se dosti za šolo stori, nu, zakaj se ne votira par sto goldinarjev učitelju godbe! Tudi od za muziko najbolj navdušenega učitelja se ne more zahtevati, da se bo zastonj mučil. To je jasno, ko beli dan. Iz teh dat vidimo, da se muzika pri nas le v bolj industrij alnih krajih goji — izjemoma Solčave in Planine. — Res v teh krajih je lože denarja dobiti za instrumente ter za nagrado učiteljskega truda, vendar, v vsa-kej občini se za druge manj važne reči toliko potrosi, da bi se majhena svota za poduk v muziki lahko nabrala. V industrij alnih teh krajih je dosti tujcev; ti vidijo muzikalične talente mej slov. fanti, zakaj mi domačini tega ne vidimo! In vendar Brno Slovenci veselo popevajoče ljudstvo! Indolentni smo preveč in zmiraj čakamo, da bi nam bog pečena piščeta v usta poslal. In kako boste po vsem Slovenskem v predpustu na vse kraje tele-grafovali iskaje po muzikaših, le količkaj godca vam bo dobro došel, Dobro in ceno muziko lehko doboste, podpirajte g. učitelje, ki vam vaše otroke v godbi poučevati hote. Vsem je vstreženo po tem, ako se naša mladež muzike v šoli uči; cerkev ima svoj prid in vsa družba dobi lepšo oliko. In najlepši dar, najdragocenejši tolar podaste stariši otroku na pot v življenje kot viaticum, ako ste ga v šolo godbe poslali. Znanje muzike, petja je Ijubeznjivi angelj — varuh človeka; v žalosti in veselju povzdiga človeka nad zemeljsko trpljenje gori v svitle kraje idealov; mehko ko vosek stopi muzika človeško srce; kje ste Se našli surovega godca! Sramota je tedaj, če se v vseh šolah v Celji prostor muziki ne privošči. Izomikajte um našej mladini, dobro, ali je srčno življenje čutil manj pozora vredno! No vi mogotci po mošnji, tu na muzika-ličnem polji je še par križcev na prsa dobiti; tu je še ledina neorana; tu si pridobite zahvalo prihodnjega zavoda; kulturohistorik vas bo na najlepše mesto postavil. —c. K Oiinajta 9. decembra. [Izv. dop.] Na večer zadnjega četrtka je imelo dunajsko akademično društvo „Slovenija" svojo tretjo sejo v zimskem tečaju. Pri tej se je zaključilo, da se ima slovenskemu pesniku, prezgodaj umrlemu Simon Jenku napraviti slavnostno besedo. Bode-li slavnost prirediti mogoče ali ne, to bode kazala prihodnjost, ako bi se hotelo po zadnji debati o tej zadevi voditi, bode to valjda možno. Naglavni greh, ki je dosedaj Slovencem toliko škode provzročil, kleta nesloga, pojavila se je v tem zboru v tolikej meri, da bode najboljše o vsej tej debati molčati, kar bode menda za društvo in njega delovanje bolje. Le to naj še omenim, naj bi BSl.tt društveniki bolj ozir jemali na sposobnost, delovanje in izkušenost posameznih so-udov in naj bi več ne agitirali proti osobam, ki so uže dovoljno dokazale, ka je bilo njih delovanje za društvo z lepim vspehom ven-čano. Nezmožnežem cestna mesta v društvu odkazovati, bilo je še vselej na kvar društvu. Zapomnite si le to dobro. Se svojim prihodom so »Slovenijo" pocestni slovenski državni poslanci: dr. Voš-njak, grof Barbo, Pfeifer, Herman in Nabergoj. Bili so z gromovitimi živio-klici sprejeti. Navzoč bil je tudi naš pisatelj gosp. prof. Stritar. Društva predsednik govoril je prišlecem primerno dobrodošlico, na kar se je dobro pelo „Bože živi" itd. Grof Barbo je kot najstarši državni poslanec prvi govoril ter v svojem govoru razvil slovensko trobojnico, posebno poudarjajo, ka pomeni rudeča barva ljubezen do domovine, višnjeva stanovitnost in bela čistost značaja. I to naj bi si naši mladeniči dobro v Brce vtisnili, bil je s živahnimi živio-klici sprejet. Napilo se je še posebno vrlemu govorniku v državnem zboru jakemu boritelju za slovensko in slovansko stvar, častnemu udu „Slovenije" g. dr. Vošnjaku. Zah valje vaje se za napitnico, poudarjal je slavni naš doktor slogo mej Slovenci; naj bi nikdar več ne bila rušena, vedno jačejša naj bi postajala in naj bi vodila slovenski narod do zmag, ki mu pridobodo ono častno mesto mej narodi, katero mu po izvrstnih n j ego vi h las t n os tih pri s tuj e. Vedno naj bode Slovencem krasen stavek sv. Avguština pred očmi: „In necessariisunitas,indubiislibertas, et in omnibus car i t as." Z burnim priznava njem bil je dr. Vošnjakov govor od navdušenih udov „S1." sprejet. Napilo se je tudi vrlemu g. Nabergoju, ki stoji v borbi za narodnost našo kot skala na obalih jadranskega morja proti nikdar sitemu lahonstvu. Nameravalo se je še napiti vrlemu gospodu V. Pfeiferju, ki je baš ta dan v državnem zboru nemško ustavo-verstvo hudo bičal, isto tako gospodu Mih. Hermanu, ki je prvikrat „S1." počastil se svojim prihodom, a gospodje poslanci so preje odišli, nego se je moglo do konca napitnic priti. Še nekaj naj omenim. Ud „S1.U g. V. je čital kritiko o nekem predavanji. . . . #% IBoosrra«!. 1. dec. [Izv. dop,] „Slovenski Narod" u broju 270. doneo je glas da „v Srbiji ministerska kriza traje naprej". Ja bi vam mogao vrlo snažnim osnovima uve-diti da pred sviju pronešenih glasova o ministarskoj krizi, u samoj stvari za ovu krizu sada bar nema nikakvih racijonalnih motiva. Kakve okolnosti mogu nastupiti dok nije u ovako kolebljivom vremenu, vrlo je težko napred reći, ali u vsakom slučaju promena može biti samo tako ako bi se Srbija primorala na pasivnu ulogu, zašto bar danas nema izgleda. U istome broju „Slovenski Narod" javlja: da v orožnih fabrikah v Kragujevci so bili tuji delavci delo popustili, kur nijso baje točno plače dobili, ali so bili pomirjeni in delo zopet začeli. Ovaj glas (posnet iz tujih novin Ur.) nije ni malo osnovan. Uprav mi smo iznenadjeni ovom novošću. Verujte mi da Srbija u finan-siskom pogledu nikada nije povoljnije stojala nego danas. Šta je moglo dati povoda da se ovako govori o radenicima naših fabrika i mije se sami ovdi pitamo. U ostalom srpski narod sve bi prerado dopustio nego to da se u ovako ozbiljno doba neplaćanjem izazivao na pobunu nami najpotrebnije snage. Što Be tiče rada komisije, koja je odred-jena da povuče demarkacijonu liniju, ona nije ništa uspela u svome poslu. Članovi komisije počepali su se u dve grupe: jedna je bila na strani Srba, i to: zastupnik ruski, pruski i italijanski, a druga na strani Turaka, i to engleski, francuski i austriski poslanik. Komisija je došla u sukob zbog Aleksinca. Poslanici koji su bili za Srbe oni so zahtevali da Turci napuste Aleksinac, jer je Aleksinac zauzet tek pošto je primirje nastupilo; poslanici pak koji bili na strani Turaka, to nijsu odobrili, te tako je došlo do sukoba vsled čega se komisija razišla, bez da je išta svršila. Vredno je da vam ovom prilikom javim i to: B^ub-Paša, koji je ostao na mesto Ab-dul-Kerimovo dočekao je vrlo ljubazno zastupnika austrijskog i francuskog, (engleski je bio general Kambel koji je s Turcima vojevao protivu Srba,) a poslaniku ruskom, pruskom i taljianskom ponudio je za prenoćište samo po dve oke slame. Razume se već po sebi da su ovi poslanici morali pobeći od ovakog gostoprimstva. Pre tri dana Turci su na novo povredili premirije, oni su napali na Jankovu klisuru ali su bili odbijeni. Danas je izdata naredba da se konjanici beogradski krenu na istočnu granicu Srbije Oni će prvo putovati u Kladovo, a odatle gde bude potreba. Sva naša vojska mobilizova će se 10. decembra. Raspored komandanta za čitavu vojsku, več je izašao. Ovih dana puštena je vrlo velika količina ruskih rubalja v promet (cirkulaciju.) Pre nego što izdaju naše banke, mi ćemo imati tečaju, koje će dati državne kase 3,700.000 rubalja. Knjaginja Natalija Šahovska, koja je za svo vreme rata učinila velikih usluga našim ranjenicima i bolesnicima, ovih dana otišla je natrag u Rusiju. U svima krogo vima, koji su poznavali knjeginju Šahovsku ostavila je najlepše uspomene, i potonji isto- rik, koji bude pisao istoriju sadanjeg rata, medju ostale naše prijatelje u prvim redovimn pomenuće i ime ove plemenite Ruskinje kne-Natalije. Slava joj. Englesko društvo „crvenog krsta" polazeći ovih dana na put poklonio je našej vladi sav pribor u svojih bolnica. Hvala im. Domače stvari. — (V deželni norišni) podružnici na Studencu ste pripravljeni 2 posebni, lično prirejeni sobi I. in II. razreda za plačujoče, bolj omikane blazne, kateri ste zdaj še prazni in proti plačilu oskrbnih stroškov za I. ali II. razred — na razpolaganje. — (Slovensko gledališče) pri zad-njej predstavi v soboto 9. t. m. nij bilo tako dobro obiskano, kakor smo oziroma dobre igre pričakovali. Igralci naši obnesli so se povsem prav dobro. Gospodu JeloČniku (Dobrovi?) je pri sto val a rola naivnega moža, kakor nalašč, in prav veseli smo bili njegove igre. Občinstvu je prouzročil mnogo veselosti. Itak sta gospoda Schmidt (Jarnejec) in Kocelj (Vodnjak) umela svoj nalog in zadnji ga je vedel prav elegantno izpeljati. Da je pa gospod Kocelj precej slabo memoriral rolo nam kmalu ne bo treba več omenjati, in koncem mu tudi najboljše igranje in največja rutina ne bode več pomagala črez to pomankljivost. Gospa Odijeva (Jenny) in gospodična Pod-krajškova (Henrieta) sti popolno zadostili; ravno tako je gospodična Nigrin ova (Alma) prejela gorko pohvalo, pa v tem se oziroma nje nikakor ne moremo z občinstvom zjediniti. Da je pridno študirala, ne smemo tajiti, pa — umela nij popolno svoje naloge. Pogrešali smo oni gorki dobrodejni Čut, ki izvira iz vsacega naivnega karakterja, in brez katerega vsako tako predstavljanje postane enolično, brezbarvno in leseno. Gospodična bi si morala to zapomniti, in da nam lehko zadostuje, tega smo prepričani. Igra sama nij slaba (vsaj je Kneiselova), polna je mnogih efektnih momentov, zaplete so mikavno izpeljane in dijalog je eleganten in dovtipen. Galerija se ve da nema pravega razuma za to, pa gledališče naše nij zavezano, igrati samo za galerijo. Za M. Vilharjev spominek dat o/ali so sledeči gospodje. Andrej Drobnič .......6.gld. — kr. Damijan Pavlic........& „ — „ A. D............5 „ - „< Oroalav GVrnik........U „ — „ Anton Požar ........2 „ — , Franjo Logar ........ „ 60 „ Jakob Primeo.......,1„ — „ Franjo Hren.........2„ — ,, Jarnej Zupančič....... 1 „ — n Simon Žužek ........1 „ — „ Ant. Orehek ........— „ 20 „ Jak. Kri ž nar....... . 1 „ — „ And. Časnik ........— „ 20 „ Franjo Komar........1» — » Hrabr. Legat ........1„ — „ Josip Mankuč........2» — n Miha Mankuč........ 1 j — J vkup . 31 gld. — kr. Za vBe doneske izreka se topla zahvala ter ob enem uljudna prošnja izraža, naj bi ae cestiteji in spostovalci pokojnega M. Vilharja še dalje spominjati blagovolili, da se bode moglo izvršiti pričeto pudvzetj •• Zagorje na Notranjskem, 9. decembra 1876. Za odbor: II. Logar. Narodno-gospodarske stvari. Reguliranje zeuujiščuega davka. Cenilne operacije na polji so se ustavile v cenilnem okraji lludolfovo s 2C. oktobrom, — v cenilnem okraji Logatec s koncem oktobra, — v cenilnem okraji Postojna s \ 5. novembrom, — v cenilnem okraji Kamnik s 6. novembrom, — v cenilnih okrajih Radovljica, Kranj in Kočevje s 7. novembrom, — v cenilnih okrajih Litija, Krško in Črnomelj z 8. novembrom, — potlej v cenilnem okraji Ljubljana (okolica) z (J. novembrom 187G. S sklepom operacijske dobe 187G se je v okrožnici c. kr. zemljiščno davkarske komisije za Kranjsko vsega skupaj opravilo: A. v cenitvi ekonomičnih kultur 203 občine s 246.228 parcelami; B. v predcenitvi gozdovja 385 občin s 88.0G8 parcelami, in C. v definitivnoj cenitvi gozdovja 82 občin s 18.427 parcelami. Od tega skupnega dela se razdeljuje na posamezne cenitne okraje, in sicer: A. V cenitvi ekonomičnih kultur: občin parcelami "V cenilnem okraji Črnomelj lis 42.018 „ „ Kočevje 18 „ 28.834 „ „ Krško 15 „ 27.086 „ „ Rudolfovo 16 „ 24.683 „ „ Ljubljana (okol.) 2G „ 22.177 „ Postojna 14 „ 22.133 „ „ Kamnik 31 „ 20.810 , „ Radovljica 19 „ 18.129 „ „ Kranj 21 „ 15.642 „ Litija 17 „ 14.7GO „ „ Logatec 15 „ 9955 B. V predcenitvi gozdovja: občin parcelami V cenilnem okraji Ljubljana (okol.) 68 s 18,383 „ „ Kranj 56 „ 13.684 „ „ Rudolfovo 43 „ 12.445 „ Črnomelj 23 „ 12.337 „ Krško 37 „ 11.130 „ Kamnik 46 „ 9995 „ Radovljica 18 „ 3773 „ Litija 12 „ 2897 „ Logatec 25 „ 1401 „ Kočevje 10 „ 1042 „ Postojna 42 „ 960 „ Ljubljana (mei.) 2 „ 21 C. V definitivni cenitvi gozdovja: občin parcelami V cenilnem okraji Kranj 30 s 6672 „ „ Kamnik 2G „ 5890 „ „ Ljubljana (»kol.) 19 „ 5347 „ „ Postojna 7 „ 517 V cenilnem okraji Ljubljana mesto se cenitev ekonomičnih kultur zaradi tega nij mogla izvršiti v operacijski dobi 1876, ker je bil ekonomični cenilni referent, ki je bil odločen za ta okraj, deloval v cenilnem okraji Ljubljana okolica. Loterij ne srećke. V Gradci 9. dec: 6. 64. 46. 59. 81. Na Dunaj i 9. dec: 4. 81. 85. 59. 79. POSlil H O. Pozvan po Toalanem v St«r. 274 „81<>v. Nar." ponavljam tudi jaz nepoznanemu blagemu rodoljubu po čitalničnem odboru v Štev. 211 „81ov. Naroda" izrečeno mu zahvalo. V Kanali 10. decembra 1876. Miha Zogn, predsednik. sm bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni Bmlesciere dn Barrr 9 /vOflrfOMM. 30 let aže Je aij bolesti, ki M Js ae bila ozdra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih jtrocih brez medicin in Btroftkov; zdravi vse holozn 7 ielodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; zlezt i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-oavljenje, zaprtje, prehlajenje, nuspanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, siienje krvi v glavo. 41 Mnenje v nšeoih, slabosti in blevanje pri nosečih j težnost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledičico in pre Uajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo- al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri 6ovala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra- ega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora. Kdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, sir. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Caatle stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih »■ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 ■pricevaler. Spričevalo it 78.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn. 10. jul. 1852 Bevalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ii. griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri piifiadljivem a bolehnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (I* S.) B ud. W urzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih dmžtev. Winchester, Angleiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolesni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede rašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1866. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sani t. svetovalec Spričevalo it 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Hoj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za stral nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry pope lnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo it 72.618. Lt Roche sur Ton, 30. julija 1868. Vala Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih bolemij, katere so me deset let .uučile. (Gospa) Armanda Prevost, posestni ca. Bevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 60 krat već nt o aru, ko pri zdravilih. V plehastih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr , l fant 9 gold. nO kr., 2 fnnU 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold. Bevalesoiere-Bisouiten v pnšioah in Bevalesciere-Chocolatče v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gl. O ki., 48 tas t gl. 50 kr., v prahu sa 120 ta* 10 gl. 'rodaje: Dn H arr y 1 C o m p. na lin iaJI, Wall-fla«li«uaae it. 8, kakor v vseh nos tih pri dobrih '<»rjl«lUJt<. ali drugimi sposobnimi polnili, piljenje, čistenjo in drenje zob, se, kakor se je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri (370-4) Paichelu, zdravniku za zobe, pri Hradeckega mostu, v Malvevej hiši I. nadstropje. DorŠko olje Iz sale kitov ili Jeter, iz Borgena na Norvegskem; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici. (53-32) Gabriel Piccoli, lekar, na dunajskej cesti v LJubljani. Praktična, primerna božična in novoletna darila. Zimske suknje Kožuhi za na pot rt n lOV Menčikovi . . . Suknje za lov Spalne suknje Hlače iz snovi po gld. 20 — , r 45.— » ■ 18 — n n 28.- A n 8-- n n 12.- 7.50 Najbogatejša zaloga obleke za gospode in dečke. Specijalitete otroških oblek. nSTOT7-e Jope za* dame. v LJubljani, Luitiiiauova hiša. >O(>!0«XXXXX>CK>0KXXXXXXX (387—2) Jedina trgovina na Dunaji! katera jo ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga še za 30°/t znižati in ta je Kineškega srebra fabrikna zaloga II. Scttcllieluiitv & Co.9 33ia.ia.aj, K&mtnerstrasso 1/4, "bazarju. ■■ Veljalo je na primer, uul 6 žlic 2a kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . „ 6 vile „ „ . „ 1 vel. Žlica za juho „ 1 „ „ - mloko „ 1 mokaskledica zžlico„ prej gl. 3.60, n 7.50, „ 7.50, n 5-, - 3.-, 6.-, sedaj gl. l.BO n » *-75 l a.so n L«« - ».- Prej 1 posodica za turški tobak . . . . gl. 4. sedaj 6 mal. tas ža sladkor „ 3.50, 1 posodica za maalo „ 3.—, 3 korke s podobami „ 3.—, i par svečnikov . „ 6.—, 1 majolka za čaj . „ 8.—, 1 posoda za olje i oset „ 8.—, PoHebiio asu, durilo, pi-i vno I 6 desertnih nožov, 6 n vile, 6 . žlic, gl. 1.50 n l.«0 kr. 90 gl. 8.— n «•— - 5.— vsoh 24 komadov v eleguntnom etuiia namesto gl. 2» 6 postavcevza nože.J samu gl. 0.75. in kineškega J Btubrnino 6 nožov, j vseh 24 komadov v 6 vilic, I elegantnem etuiju na- 6 žlic, I mesto gl. 24 samo 6 žlic za kavo,) 0 gl. 50 kr. Najnovejša pasta za čiščenje zlatnine, srebra, skatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1.20. Jako lepo taso, majolke za kavo in čaj, aervice za čaj, stojnica za pogrneno mize, girandolo, posipalci za sladkor, čašice za jajca in garniture za jajca, poBodico za zobotrebce, Bponko za Bervijoto itd. itd. Na vzunaj razpošilja so točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje dopoailja se tudi razločoni cenik brezplučno. (142—16) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina m tisk ,Narodne tiskarne* /