Dekleta, ne v Francko I (Zelo važno.) Izseljeniški komisarijat našega po slaništva v Parizu je z dopisom z dne 7. decembra 1928/št. 2064, naznanil nastopno: Neštetokrat se je tekom prošlih let dogodilo, da so naši slovenski ne-oženjeni rudarji in delavci vabili svoje zaročenke ali svoje znanke iz domovine v Francijo, češ, da jih bodo poročili. Tudi naš urad je sprejel že mncgo enakih prošenj in je v nekaterih slučajih tudi uspešno posredoval, da se je dekletom izdalo dovoljenje za doselitev v Francija Izkustva kažejo, da je bilo tseni, ko se lahko dobijo in so cenejše. Kuhna. s zeljem v mesni juh'. Zreži zelje kakor za solato in ga duši z nekoliko čebule v razbeljeni masti. Mešaj. da se nekoliko zarumeni, prideni riž in zopet mešaj. Nato zalij z juho od kosti, a ne mešaj več, pusti tako dolgo počasi vreti, da postane riž mehak. Postavi juho na mizo in jo potresi z bohinVnm sirom Jabolčna fežam. — Zdravniki in drugi učenjaki t#dijo, da je raiveč re-dilnos+i nri sadju v lupinah Zato je pa tudi ččža^a, nanravliena z lupinami vred, veMko boli okusna in red;l-na. — Jabolka operi in zreži odstrani santo če »e kaj jm>le"a. rtečl'« in ""tihe, jih stresi v lonec in prilij toliko vode, da lahko vro. Kub^a jabolka pretlači in jih stresi nazaj v kozo, jim prideni sladkorja po okusu in košček limonine lupine ter postavi jabolka gorka aH mrzla na mizo. Shajani krompirjevi — dmetovi štrukeljci. Stresi na desko pol kg moke. 30 dkg olupljenega, kuhanega, od-cejenega in skozi sito pretlačenega krompirja, drobno jajce, 1 in pol dkg v nekaj žlicah mlačnega mleka razpu-ščenega drožja, eno žlico sladkorja, 3 dkg masti ali dve žlici olja in nekoliko soli. Iz vsega tega napravi testo, ki ga ugnetaj četrt ure. Na desko pogrni prtič ter ga potresi z moko, nanj pa položi testo, ki ga pokrij z večjo skledo in ga pusti čez noč na hladnem vzhajati. Drugi dan testo razvaljaj, poli j z razpuščenim surovim maslom, potresi nekoliko s cimetom, eno pest rozin in eno majhno pest sladkorja. Lovska krompirjeva jed. Najprej se skuha cel krompir in kuhan od-cedi, duši riž in drobno sesekljaj nekaj kuhanega prašičjega mesa in če imaš kaj pečenke ali kakega druzepa pečenega ali kuhanega mesa. Namaži kozo s surovim maslom in deni najprej eno vrsto riža, nato zreži krompir na listke in ga naloži vrhu riža. Potem deni zrezano meso in nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja, nato pa zopet riž, krompir itd. Po vrhu potresi z nastrgan''m bohinjskim sirom, pri kraju zalij eno zajemalko dobre juhe in postavi v pečico, da se rumenkasto zapeče. (Kadar dušiš riž, ga stresi v dobro zarumenelo čebulo). Mezgin štrukelj. Deni na desko 36 dkg moke, 1 jajce, 5 dkg surovega masla ali masti, 8 dkg sladkorja, 1 cel pecilni prašek, 6—8 žlic mleka in pa prav malo soli. Napravi iz tega testo in ga razvaljaj za nožev hrbet debelo, namaži ga z mezgo, prerezi po sredi in od srede proti kraju, vsak kos zvij. Položi oba zavitka na pleh, pomaži z jaicem in speci v precej vroči pečici. Ohlajenega zreži na poševne kosce in ga postavi na mizo. Ing. Janko Dolinar: Mleko jogurt Yoghurt ali bolgarsko kislo mleko je iako zdrava in tečna hrana ter v mnogih slučajih tudi najenostavnejše, najboljše in najcenejše zdravilo, da po vsej pravici zasluži, da se razširi čimbolj tudi v naših domovih. Yoghurt uživajo v velikih množinah že cd nekdaj v bolgarskih kmečkih hišah, bolgarska kmečka hrana ter pravzaprav iznajdba bolgarskih kmetovalcev. Zanimivo pa je, da baš bolgarski kmetje, ki uživajo dnevno Yoghurt, dočakajo nenavadno visoko starost. Vsestranska raziskovanja so dognala, da je visoka starost Bolgarov v prvi vrsti pripisovati uživanju Yoghurta. Profesor Mečnikov na Pasteur-jevem inštitutu v Parizu je preiskal točno Yoghurt in izjavil sledeče: >Yoghurt prepreči škodljiva vrenja v črevih, pri katerih se razvijajo razne strupene snovi, katere preidejo v kri. To koristno delovanje je pripisati v prvi vrsti mlečni kislini, katere je v Yoghurtu 2—3% in v navadnem kislem mleku komaj 0.6%, ter Yoghurt-bacilu, katerega imenujemo tudi bacilus bulgaricus ali popolnoma upravičeno, bacil dolgega življenja. Yoghurt-bacil namreč uničuje v črevih škodljive bakterije, katere povzročajo razna vrenja in strupeni produkti teh preidejo v kri ter povzročajo ostarelost in onemoglost. Zlasti pri starejših ljudeh je teh škodljivih bakterij v črevih mmgo in posledica teh je slabo delovanje črev, zaprtje, onemoglost in ostarelost. Ker Yoghurt-bacil vse te škodljive bakterije uspešno uničuje, zasluži, ker s tem prepreči prehitro staranje, po vsej pravici ime »bacil dolgega življenja«. Radi tega koristnega delovanja se uživa dandanes Yoghurt že po celem svetu, zlasti mnogo na v bolnišnicah in zdraviliščih. Dočim se priporoča zlasti za oslabele in onemogle ter za rekonvalescente, zoper razne bolezni na jetrih, ledvicah, črevih in želodcu, zoper bledico in napade slabosti, pa tudi za zdrave ljudi zelo tečna, okrepčujoča in zdrava hrana. Gotovo skoro vse mlekarne izdelujejo razen inasla in sira tudi Yoghurt Kakor ga na Bolgarskem vsak izdeluje za svojo potrebo tudi doma, ta izdelava tudi našemu kme-valcu oz. našim gospodinjam ne bo prav nič te"1 Res dober Yognurt se napravi > edeči način: Kdor Yoghurt šele začne izdelovati, mora kupiti Yoghurt-fermenta (ne pastile), katerega dobi v vsaki večji lekarni. Potem je treba skuhati odrejeno množino mleka in pustiti 10 minut slabo kuhati. Nato se ohladi na 45° C, prida v navodilu predpisano količino Yoghurtfe-menta, dobro premeša in pusti stati 5 8 ur na toplem prostoru tako, da toolota mleka ostane stalno 35— 50" C; to so skrajne meje, najboljša pa je stalno toplota 42° C. Ko je Yoghurt "otov, se nostavi na hladen prostor, kief so drži po veČ dni in nosi po potrebi na mizo. Uživa se slično kakor navadno Vislo mleko. — Pri ponovni izdelavi Yoghuria pa soveda ni treba več kupovati Yoghurtfermenta. temveč se mesto toga nrimeša na 1 JHer mleka kar 2—3 žlice starega Yoghurta. Za izdelovanje Yoghurta se lahko uporabi tudi že posneto mleko. Sicer se lahko napravi Yoghnrt tudi, ne da se mleko skuha, vendar ta način ni priporočljiv in se da le težko napraviti res dober Yoghurdt. Vkljub temu, da izgleda izdelovanje Yoghurta 'nekoliko težavno radi potrebne stalne določene toplote, je vendar prav enostavno. Bolgarske , gospodinje mleko enostavno skuhajo kakor omenjeno, puste ohladiti na 45° C, pridajo starega Yoghurta, postavijo čez noč na peč in do jutra je Yoghurt gotov. Ne potrebujejo niti toplomera, saj je 45° C toplota, ki jo imaio navadno gorko kuhane jedi, ko se zavživajo, in ki je vsaki gospodi- nji dobro znana. Našim gospodinjam pa bi se ža zaSetek že priporočalo uporabiti toplomer, ki pa bo po kratki vaji tudi odveč. Tudi se priporoča za začetek kupiti rajši v mlekarni Čašo Yoghurta kakor pa v lekarni fermenta, ker ta je malokdaj zares dober. Dober Yoghurt mora biti trd skoro kakor surovo maslo in ne izl ve-vati nobene sirotke. Ako je Yoghurt premalo trd, je to dokaz da je bila toplota prenizka, ako pa je toplota previsoka se mleko rado zasiri. Dasi je izdelovanje Yoghurta prav enostavno, vendar ie treba tudi tu nekaj vaje in ni treba obupati, ako se prvi poskusi ponesrečijo; po kratki vaji bo šio brez vsake težave. Rolg~rski gospodinji izdelovanje Yoghurt£< ne dela prav nič več težave kot naš' izdelovanje navadnega kislega mleka. V mestih je tudi pri nas Yoghurt že dobro znan in upati je, da se radi svojega zdravju tako kor's*neea delovanja razširi čimbolj tudi v s^ven-skih kmečkih hišah in postane nasa narodna hrana. Kmetovalci so me, ko sem jim govoril o Yoghurtu, ponovno prosili, da jim narišem navodilo za izdelovanje in s temi vrsticami bodi tej želji ustreženo. Pleten e rfk-vfc. Da nas ne bo po zimi zeblo v roke, si hočemo splesti rokavice. Pri rokavicah je prav tako kot pri nogavicah. Za moške, ki imajo delo zunaj v gozdu, in si z vožnjo služijo vsakdanji kruh in tudi take, ki imajo domačo vožnjo, bomo spletle rokavice iz debele domače volne. Rokavice pletemo navadno na štiri pletilke ne na pet kot nogavice. Na vsako pletilko nasnujemo po 16 zanjk. Potem pletemo rob: eno zanj-ko desno, eno levo tridesetkrat naokoli. Ko smo izgotovili rob. pletemo desno desetkrat naokoli. Pripletle smo do tja, koder se roka širi. Zato moramo širiti rokavico. Nogavice oži- mo. rokavice širimo. Zato pri eni snemamo, pri drugi nabiramo. Nabiramo na dve pletilkah in sicer na tistih, ki smo jih začetkoma skupaj speli. Nabiramo tako, da ovijemo nit okoli ple-tilke. Navijemo na prvi pletilki, ko smo popletli eno zanjko. Na tretji pletilki pa, ko imamo še eno zanjko po-plesti. Zdaj sta vmes dve zanjki. Zanjko. ki smo jo ovili, popletemo od zadaj in sicer tako, da se ne pozna luknjica. Za vsakim ovitjem pletemo dvakrat naokrog. Drugo ovitje napravimo tako, da so štiri vmesne zanjke. Tako i>onavljamo do tedaj, da imamo deset vmesnih zanjk, ali dvanajst z navitimi. Širjenje rokavice je s tem končano in zanike za palec so pri pravljene. Tet dvanaist zanjk prede-nemo na debelo nit in zavežemo tako, da bomo Ifhko odvezali ko bomo delali palec, kar se zgodi, ko je rokavica s prsli ali brez prstov končana. Sedaj se začne delo od medpalca do prstov. Ker irramo dve zanjki mani kof smo iih imeli prvotno, in ker je roka v dlani širja kot v zapestju, morajo nasnuti med palcem nek?! 7anjk. Pri debeli volneni rokavici jih načrtujemo šest. Sedai pletemo d-> prstov. Ker bomo pa iz te debele domače volne pletli rokavico brez prstov, bomo pletli tako do^go naprej, da dosežemo konec mazinca. Ta do^o^t «e da natanko dolečiti. Najboljše je, da dotični, za katerega je rokavica, pomeri. Ko je dolgost dosežena začnemo s snemanjem na treh koncih pletilk. Snemamo tako kot pri nogavici. Ko imamo na vsaki pletilki po dve, zadelamo. Zdaj se lotimo palca. Z niti pre-denemo zaniki na pletilke. Zanjk imamo dvanajst. To ne zadostuje za palec, zato naberemo tistih šest, ki smo iih nasnuli za dlan. Teh 18 zanjk razdelimo na vsako pletilko po 6. Da pa ne bo palčeva odprtina preširoka, snamemo takoj dvakrat in sicer prvo na^rfno in prvo nrediano oziroma zadnjo nabrano in zadnjo predjano. Ce je še preširoka, snamemo še enkrat z razdaljo enkrat naokoli. Potem pletemo do nohta. Od nohta dalje snemamo in zadelamo. Za delo so take rokavice zelo pripravne. Pripravne so tudi za majhne otroke, ki jim je rokavice s prsti težko obleči. Za otroške rokavice je seveda treba vse zmanjšati. Peterček - boži! dar. Jesenski veter nastilja listje po grobovih in ga siplje po pogrebcih, ki stoje sklonjenih glav okoli svežega groba. Par žultorumenih, zlatih listov je vrgel veter na črno krsto kot zadnji zemski kras. Potem pa zagrne prst krsto in vse je končano. Zlato materino srce je utihnilo. Sledila je očetu po par mesecih, šestero sirot pa stoji ob grobu, se stiska, iskajoc pomoči in joka, joka solze zapušce-nosti. — Pogrebci so se zbrali v vaški kremi pri sedmini. Kmalu so se razži-veli; glasni in zgovorni so postali; nihče pa se ne zmeni za sirote, ki se stiskajo v kotu v novih črnih oblekah. Pa se dvigne župan, potrka na kozarec in naznani navzočim: »Ko smo ravno vsi skupaj, pa se še pogovorimo zaradi otrok. Nekam jih moramo spraviti. Kdo vzame katerega ?< Nekaj Časa vse tiho, potem se oglasi bogati Kovač: »Marjanico vzamem jaz. Štirinajst let je stara; naši materi bo že lahko kaj pomagala.« »Dobro; stvar je rešena!« »Katko vzamem jaz; kar tu naj ostane,« se oglasi gostilničar. »Pripravna je in že tudi dvanajst let stara, lahko bo že malo gostom postregla. posebno v nedeljo, ko je veS ljudi. Slabo ji ne bo pri nas.« »Torej urejeno!« »Jaz pa vzamem Rezko « pravi trgovec Mlakar. »Je 9icer šele enajst let stara, pa na otroke bo že pazila, ko je moja žena v trgovin!.« Trije otroci so že oddani. Župan vzdihne; čim manj je let, težie je. Dvakrat, trikrat mora povprašati. Oglasil se je še Kranjec: »V božjem imenu! Jaz vzamem mali dve. Saj imamo, in za dvoje ust se ne bo dosti poznalo. Kokoši bosta kmalu lahko krmili in za jajci pogledali.« Olajšan je vzdihnil župan. Ostane samo še triletni Peterček, a kam ž njim. Tako majhen je še! Kdaj bo še za delo! In še nege in varstva potrebuje! Kdo se ima čas ž njim ukvarjati! — Dolgo so šle besede t a in sem. Preplašen se stiska Peterček k leto starejši sestrici in kuka pod njeno roko po pogrebcih. Nobeden ga noče. Končno stopi ženica k županu: >Bom pa jaz Peterčka vzela. Jesti bo imel, prostora pa tudi v moji bajti. Za drugo bo pa že Bog skrbel.« Kar odleglo je vsem skupaj in pritrjujoče mrmranje se je slišalo po zakajeni gostilniški sobi. Uboga ženica pa je kmalu nato stopala po strmi rebri proti svojemu domu z malim Peterčkom ob roki ali v naročju. Doma ga je skrbno položila v posteljo svojega najmlajšega, ki je že pred par leti odšel po svetu Bog ve, kam. Vestno je skrbela ta dobra vdova za svojega varovanca. Ničesar mu ni manjkalo, niti ne ljubezni, na kateri je zapuščeno žensko srce dvakrat bogato. In Peterček ie rastel ne samo po letih, ampak tudi po pameti in razumu. Ko ie začel hoditi v šolo, ga go-sr>od učitelj ni mogel prehvaliti. —» Kmalu so ga poslali v mestne šole, kjer je kot.marsikateri kmečki sin, kmalu prekosil vse svoje sovrstnike. Vsake počitnice pa je hodil k svoji krušni materi, ki je tudi prva zvedela za njegov sklen, da se hoče popolnoma darovati Bogu, da hoče postati duhovnik. * Velik praznik je nastopil za vas in celo občino. Mlaji stoie po vasi in okoli cerkve, zastave vihrajo, tcpiči pokajo, zvonovi pritrkavajo. Cela vas je zbrana v cerkvi, pred oltarjem pa stoji nekdanji Peterček, da opravi prvič najsvetejšo daritev. Prav spredaj pred oltarjem pa kle3i vsa zatopljena v molitev njegova krušna mati. Ničesar drugega ne vidi kot svojega Pelerčka in tudi drugega ne zna moliti kot to: »0, dobri Bog, zahval jen, da si mi ga dal! Danes Ti ga dam zopet nazaj. Tvoj je!« Praktični m g a;i. Rjo z nikelnastih predmetov odstranimo na ta način, da jih nama-žemo s petrolejem, potem pa orib?- mo z ogljenim prahom. * Ako imaš ptiče v kletkah, nastar.e s časom v kletki neprijeten duh, ki ga pa ni lahko odstraniti, se.eda, ako ne veš kako. Vzemi mavca (gipsa) ter ga potrosi po kletki in še*c vrhu tega nasuj drobnega peska. Neprijeten duh bo popolnoma izginil * Lahka stvar je pod ribati v poletnem času, teže pa je to pozimi. Ako v vsak škaf vode, s katero umivaš ped, prideneš žlico salmi'aka, se bo pod z?lo hitro posušil in ne bo ti dolgotrajnega čakanja. Ako ste imeli v hiši fco!nika z nalezljivo boleznijo in je treba sobo temeljito razkužiti, tedaj napravite to najenostavneje na ta način, da navadno železno lopato razgrejzte v ognju in na to nanjo vlijete eno unčo karbolne kisline. Sopara te se zaje v vsako špranjo in luknjo, tako da je vsa soba popolnoma razkužena. Ne stane veliko in je na ta način tem? ljito ter natančno opravljeno. * Mnogokrat se pripeti, da se zastor na oknu vžge in ako nismo previdni, iz tega neznatnega ognja nastane lahko velik požar. Najenostavneje v takem slučaju je, da pograbiš metlo ter jo pomočiš v škaf vode, nakar boš z lahkoto goreče zastorje pogasila. Po svetu f>%ro<9. Čudne poti in doživljaji Pazija in Marija. Doma. Sredi gozdov in gora, proč od šumnega sveta, tam župnišče se beli in v dolino se smeji. V njem prebiva župnik vnet, majhen le njegov je svet — vas in nekaj bajt qkrcg vse je, kar mu dal je Bog. Pač pa psička še ima, kodra prav živahnega, ki mu krajša dolgi čas. Kakor večkrat kje pri n<, kodru P a z i je ime, vsak poklicati ga ve. * Pazi živo je srebro, je prešeren še močno, uren je za vse igrače, spretno vam čez mizo skače, zna pozdravljati, prositi, zna po dveh nog?h hoditi; če ti pade stvar v vodo, Pazi skoči koj ponjo; vrata sam odpreti zna — res je umen. kar se da. Da. sosedov Francek, glej, pal je v vodo obsorej — Pazi reši ga iz nje, vsak zato mu hvalo ve. Tudi župnik ljubi ga, Pazi vsak dan več mu Sme. na zof.o se stegniti in t>ri njem si odpočiti, pri kcsiit! ga zcbava, — Pazi ie pač bietra (jlava Ga priklene redkokdaj, sme pod ocs'e!io sedaj, na edeji mehki spati. Vendar Itiora kaznovati ~ga vkljub vsemu čestokrat, — enega ne pušča rad: Pazi rad okrog se klati nič doma mu ni obstati, z deco se okrog potika, gozd, daljava le ga mika. cesto vso noč kod se klati, zjutraj spat prikolovrati, ko odpel je petelin: skratka, res je — potepin! (Dalje.) Stric Dolfe: Ooica in krokodil. Nekega dne je zlezla gospa opica na palmo in ogledovala n;ene žlahtne sadeže. Na zemlji pa ie v blatu blizu debla ležal z odprtim žrelom krokodil, loveč muhe. Ozrl se ie kvišku in prijateljsko vprašal opico, kaj dela na palmi. •»Gledam orehe, rada bi se jih na- jedla,« odgovori opica, »toda tu gori jih ni mnogo.« »Ko sem šel danes zjutraj ob bregu reke, sem jih videl polno drevo,« je nato dejal krokodil. »Res?« odvrne požrešna opica, toda kako bi prišla jaz do njih?« »O, čisto lahko, če se ne bojiš zlezti na moj hrbet, takoj odplavam s teboj do tja,« de krokodil. »Toda,« pravi opica, ki je dvomila v krokodilovo iskrenost, »mogel bi se z menoj vred potopiti pod vodo, a jaz si ne bi rada zmočila nog!« »Oh, nič strahu, prijateljica,« jo Je zagotavljal gospod krokodil. Nikdar sita opica je le dobila toliko poguma, da je zlezla s palme in se pozorno vsedla na hrbet povodni zverini. Nekaj časa je šlo dobro. Mala opica se je zvedavo razgledovala po bregu reke, da bi kje zagledala tisto drevo, toda ker se le ni prikazalo, je končno vprašala: »Kje pa si vendar videl tisto drevo, prijatelj?« »Če hočem govoriti resnico, gospa opica,« je odgovoril, zviti krokodil, »sploh nisem videl takšnega drevesa.« Ko je gospa opica to cula, se je vstrašila in vprašala: »Kam pa me torej neseš potem?« »No. mili prijatelj, moja žena je močno bolna in zdravnik je deial. da mora piti juho iz opičjih jeter. Nesem te torei k njej,« je odgovoril gospod krokodil. Sedaj je gospa opica, sluteč vso nevarnost, uporabila tudi sama vso zvijačnost in je dejala: »Prijatelj, zelo obžalujem, da je tvoja gospa soproga bolna, toda jaz zdajle nimam jeter.« »Kako to?« je brž vprašal krokodil. »No,« je razlagala gospa opica, bolela me je danes zjutraj glava in sem se obvezala s svojimi jetri, da bi se pozdravila. Res me je glava nehala boleti in sem potem jetra obesila sušit. Sedaj vise na drevesu, odkoder sva pravkar prišla.« »Glej jo no,« je odvrnil krokodil, »pač si nespametna, da kar takole pustiš svoja jetra obešena na palmi.« »Kaj hočeš!« je dejala opica, »ter da jaz nikakor ne maram, da bi se tvoja soproga jezila in če me prepelješ nazaj do onega drevesa, lahko zlezem po nje in ti jih prinesem.« »Govoriš odkritosrčno?« skrbno vpraša krokodil. »Popolnoma!« zatrdi opica. Vrnila sta se torej brž na mesto, odkoder sta prišla in z radostnim srcem je stopila opica s krokodilovega hrbta na breg ter spretno skočila na drevo. Dolgo je nekako snemala jetra, da je njen priJatelj spodaj začel klicati nad njo: »Si jih že dobila?« »Seveda,« je odvrnila gospa opica, »saj sem jih imela ves čas pri sebi in si jih hočem tudi nadalje obdržati sama!« Krokodila je bilo tako sram, da se je dal opici tako ujeti, da je jokal zaradi tega. Od tistega časa mu zmeraj tečejo solze raz oči, Kadar se spomni tega dogodka. Mirko Kunčič: Polž iurak. Polž junak gre skozi hosto, skozi hosto, črno, gosto, kjer doma so tolovaji, krvoločni bolj kot zmaji. V polžu hrabro srce bije. Škrat nad njim iz grma vpije: »Ne bojiš se, striček mili, da bi v hišo ti vlomili?« Polžek se zasmeje, škrateljčka osteje: »Kaj bi bal se, viš ga, viš, ko sem reven bolj kot miš! V moji hiši ni zlata; v niej sta le rožička dva: pride naj kak rokovnjač — bo pobegnil urnih krač!« Pošljite naročnino I