Mavčni model je že izdelan
Obisk pri Antunu Auguštinčiču
• Danes
URADNI VESTNIK OBČINE VELENJE številka 8/1976 na strani 5, 6
Velenje, 12. novembra 1976 — Leto XII. Številka 43 (352) — Cena 3 din
• AMATERSKO GLEDALIŠČE VELENJE BO JUTRI
UPRIZORILO PRVO PREMIERO V NOVI SEZONI
Jutri premiera Velikega testamenta
Velenjsko amatersko gledališče bo jutri, 13. novembra ob 20. uri predstavilo svojo prvo premiero v letošnji sezoni. V domu kulture v Velenju bodo uprizorili Villonov VELIKI TESTAMENT v odrski adaptaciji, režiji, glasbeni in scenski opremi slovenskega gledališkega igralca Bogomira Ve-rasa. Kostume je izdelal Modni salon Velenje.
Igralska in tehnična ekipa Leon Čižmek, Marija Kolar, Mišo Melanšek, Olga Šega, Andrej Šile, Jože Kolar, Tone Mravljak, Marjan Mast-nak in Danica Kampoš so sklenili, da bodo svoje delo posvetili spominu nedavno umrle slovenske gledališke igralke Marije Goršičeve, ki je izšla iz amaterskih vrst in kasneje tudi kot profesionalna igralka, ko je dosegla vrsto velikih uspehov, ostala svetal lik ljudske umetnice, ki bo še dolgo živel v spominu ljudi, ki so jo imeli priložnost videti na številnih odrih v Sloveniji.
S. VOVK
Naša delegacija v pogovoru z mojstrom Antunom Augustin-čičem
leto. Mavčni model je že dokončan, opraviti pa je potrebno še nekaj fines. Računajo, da bodo model lahko že v kratkem poslali v livarno. Splošno mnenje prisotnih je bilo, da je spomenik edinstvena in veličastna mojstrovina.
Naši predstavniki so bili tudi gostje predsednika skupščine mesta Zagreb Ivana Vrhovca in se pogovarjali o gospodarski, kulturni in ostali problematiki obeh mest. Ogledali pa so si tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti starega Zagreba.
B.Z.
V manifestacije tedne Komunista, ki poteka pod geslom „Človek, delo, kultura" in ki bo v občini Velenje v dneh od 22. do 26. novembra, se vključuje tudi naš center za informiranje, propagando in založništvo.
Uredništvo Radia Velenje
bo pripravilo v četrtek, 18. novembra, „oddajo v živo". Tema oddaje bo: Kulturna dejavnost v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in pa pomen in vloga kulturnih animatorjev. V studio Radia Velenje bomo povabili več gostov, ki
bodo odgovarjali na vprašanja naših poslušalcev.
Vprašanja, namenjena za to našo novo „oddajo v živo", pošljite na uredništvo Radia Velenje, Velenje, Titov trg 2, do 18. novembra. Med oddajo pa kličite dežurni telefon Radia Velenje 850-317.
V današnjem petkovem kulturnem večeru v galeriji knjižnice Kulturnega centra Velenje bodo odprli razstavo slikarskih del slovenskih impresionistov Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena. 36 del za razstavo je odstopila Narodna galerija. V kulturnem programu sodeluje Igor Saje — s kitaro.
Otvoritev razstave bo kot že običajno ob 19. uri. Odprta bo do 25. novembra.
• NAŠA DELEGACIJA JE BILA GOST PREDSEDNIKA SKUPŠČINE MESTA ZAGREB
Prebivalci Šmartnega ob Paki so odločno podprli pravičen boj Koroških Slovencev
UREDNIŠTVO RADIA VELENJE PRIPRAVLJA NOVO »ODDAJO V ŽIVO«
18. novembra o kulturni dejavnosti
Akcija Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje v okviru manifestacij tedna Komunista v Šaleški dolini
V petek, 5.11.1976 so bili predstavniki občinske skupščine s predsednikom Nestlom Zgankom na obisku pri kiparju mojstru, profesorju Antunu Auguštinčiču. Ogledali so si, kako napreduje izdelava skulpture maršala Tita in se dogovorili o nadaljnji izvedbi del, vse do postavitve in odkritja kipa, ki bo, kot je že znano, 25. maja prihodnje
' PROTESTNO ZBOROVANJE V ŠMARTNEM OB PAKI
Najostreje obsodili skrunitelje partizanskih pomnikov
Razstava slovenskih impresionistov
Na protestnem zborovanju, ki je bilo v soboto, 6. novembra pri spomeniku NOB v Šmartnem ob Paki, je več sto prebivalcev te krajevne skup-, nosti najostreje protestiralo proti vsem, ki hočejo zanikati obstoj koroških Slovencev. V pismu, ki ga je na zborovanju prebral mladinec Bojan Prašnikar, so med drugim zapisali, da v Avstriji prav gotovo vsi vedo, da v tej državi živijo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje in tudi koliko jih je. Zakaj torej preštevanje?
Na zborovanju so učenci Osnovne šole bratov Letonje, mladinci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in drugi krajani odločno protestirali proti nedeljskemu preštevanju posebne
E; v Avstriji in proti rušenju ižanskih obe:ležij na avstrij-n Koroškemi. Zahtevali so, da avstrijska v/Jada dosledno j uresniči pravice iz 7. člena i državne pogodbe in poišče ter

Velenjski mladinci na udarniški akciji v Posočju
kaznuje skrunitelje partizanskih spomenikov. Vso napredno avstrijsko in svetovno javnost pa so pozvali, da podpre naše rojake onstran Karavank v njihovem pravičnem boju. V.S.
Mladinci so v soboto delali kljub dežju in mrazu — kopali so jarke, pokrivali strehe, krivili železo, urejevali električne napeljave, pomagali pri betoni-ranju — napravili so, kar je bilo v njihovi moči. Naslednji dan, v nedeljo, je bilo še slabše vreme in razmočen teren (zadnjih štirinajst dni je bilo ravno na
Tolminskem največ dežja), zato se je vodstvo akcije odločilo za odhod, namen akcije — pokazati ljudem, da v nesreči niso sami — je bil dosežen. Poleg udarniškega dela pa je v soboto zvečer potekal v Žagi tudi pogovor med člani predsedstev osnovnih organizacij zveze socialistične mladine Žaga in Center levi breg Velenje ter predstavniki občinske konference Zveze socialistične mladine Velenje. Mladi iz obeh krajev so predstavili svoje okolje in delo, podali so prvo (ugodno) oceno udarniške akcije in se dogovorili za ponovno srečanje, ko bodo za to pogoji. Sklenili so, da bodo razmislili o načinih sodelovanja na kulturnem, športnem ter družbenopolitičnem področju in pa o pobratenju osnovnih
Preteklo soboto in nedeljo je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje pripravila dvodnevno udarniško akcijo v Žagi na Tolminskem. V Posočje se je odpeljalo za dva avtobusa mladincev iz osnovnih organizacij Center levi breg, Center desni breg, osnovne šole Miha Pintar Toledo, ter dva razreda velenjske gimnazije.
organizacij Žaga in Velenje jim vrstnikom iz Žage podarili Center levi breg. Ob tej prilož- tudi monografijo o Velenju, nosti so velenjski mladinci svo-	V. VRBIČ
Mladi Velenjčani se niso ustrašili niti dežja ni mraza, z veseljem so zgrabili za vsako delo!
OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA
ZA BROŠIRANE KNJIGE NI ZANIMANJA
MESEC KNJIGE
November je mesec knjige. Je čas, ko že iz navade malce pokramljamo o tej naši prijateljici, hvaljeni in grajani, pa vendar vedno prisotni kot pripomoček, kot nujnost, kot razvedrilo. Številne so knjižne razstave in sejmi v teh dneh po naši šimi domovini. Nove in nove edicije privabljajo bralce, navkljub često previsokim cenam, za katere je kriva tudi neenotna politika založniških hiš. Sicer pa je nekaterim kupcem skoraj vseeno. Hočejo le lepo v polusnje ali platno vezano knjigo, ki bo lahko zavzela častno mesto na knjižni polici in bo tudi paša za oči. In kako gredo posli v velenjski knjigarni? S kakšnimi načrti so „stopiIi" v mesec knjige? O tem smo se pogovaijali z vodjo velenjske knjigarne Zmagom Frankovičem.
NC.: Kako ocenjujete trenutno stanje na vašem knjižnem trgu?
Z. Frankovič: Že nekaj časa opažamo, da se kupci v naši knjigarni odločajo predvsem za tehnične in strokovne knjige in manj za leposlovje. Vzrok za to je predvsem to, daje v Velenju veliko tehničnih šol in učenci potrebujejo takšne knjige. Leposlovje pa prodajajo tudi številni akviziteiji, mnogi občani pa se nanj naročijo naravnost iz založbe. Seveda pa je to precej relativno, saj se bo nakup leposlovja v naši knjigarni prav gotovo močno povečal pred novim letom.
NČ.: So kupci zahtevni pri izbiri knjig?
Z. Frankovič: Da, večinoma so. Najraje kupujejo zbirke, posebno všeč jim je Naša beseda in Nobelovci. Kupujejo pa tudi posamezne knjige, če so lepo vezane. Za broširane knjige pa ni zanimanja. Sicer pa tudi naše založbe izdajajo knjige, vezane v polusnje ali platno, ker vedo, da kupci iščejo predvsem takšne knjige . . .
NČ.: ... ki pa so najbrž dosti dražje?
Z. Frankovič: Da, dosti,
• PRED USTANOVITVIJO PRED POŽAROM
Že nekaj časa opažamo, da se kupci odločajo predvsem za strokovne knjige.
dosti dražje. Skoraj stoodstotna razlika.
NČ.: In je kupcu vseeno?
Z. Frankovič: Kupec išče darilo ali pa želi knjigo zase. Pri tem pa se mu zdi zelo pomembno, da ima knjiga tudi določeno zunanjo vrednost, kot predmet.
NČ.: Kako ste zadovoljni s prodajo v vaši knjigarni?
Z. Frankovič: Prodamo kar precej, vendar pa bi želeli še več, kot pač vsi dobri trgovci. Največ knjig prodamo na obroke, saj ljudje nimajo dovolj denaija, posebno kadar se odločajo za nakup zbirke.
NČ.: Kako pa ste se pripravili na mesec knjige?
Z. Frankovič: Naročili smo za skoraj 40 000 dinaijev tehničnih knjig, ker vidimo, da so najbolj iskane. Te knjige bomo tudi razstavili, povezali pa se bomo z RŠC, ker so tam učenci in profesoiji zanje še posebno zainteresirani.
NČ.: Pri vas prodajate tudi umetniške slike .,..
Z. Frankovič: Da, prodajamo tudi umetniške slike akademskih slikaijev, ki jih dobivamo iz galerije Labirint v Ljubljani in iz naše galerije v Mariboru. Slike prodajamo tudi na kredit, vendar zaenkrat zanje še ni pravega zanimanja.
B. ZAKOŠEK
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO
Tudi v naši občini
V zadnji številki Našega časa smo stanovalci Cankarjeve ceste prebrali, da bo konec novembra otvoritev nove pivnice. Ker se novi obrat nahaja v našem bloku, kjer je nad njim 30 stanovanj, in ob obratovanje tega lokala v določeni meri več ali manj prizadevalo vsakega stanovalca v tej zgradbi, nas je vzpodbudila k pisanju zlasti trditev v članku, da je pivnica „TEŽKO PRIČAKOVANA". Ta trditev gotovo drži le za investitoija, morda pa tudi za tistega, ki je gradnjo s posojilom omogočil, saj bo adaptacija pivnice stala krepke milijone. Prav gotovo ne pričakujemo težko pivnice mi, stanovalci. Že zdaj, ko še pivnica ne obratuje, mine le redka noč brez razgrajanja vinjenih gostov, ki zapuščajo bližnje lokale, saj teh je v premeru 100 m kar 6, v malo širši okolici pa še več.
Mi in vsi občani Velenja dosti težje pričakujemo gradnjo kakšnega novega vrtca in šole.
Hotel PAKA bi gotovo bolj smotrno uporabil sredstva namenjena za adaptacijo pivnice z izboljšanjem kvalitete v svojih že obstoječih obratih, saj v celem mestu npr. nimamo niti ene mlečne restavracije.
Stanovalci Cankaijeve 2
Pred vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinskimi gasilskimi društvi občine Velenje je te dni v obravnavi samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. Samoupravni sporazum naj bi podpisali do IS. novembra, tako da bi bila lahko do 20. tega meseca že ustanovljena skupščina.
O pomenu ustanovitve te interesne skupnosti je predsednik iniciativnega odbora Rudi Bajec dejal: „S sprejetjem nove ustave . ter zakona o varstvu pred požarom ter o gasilstvu smo sprejeli obvezo, da požarno varnost vključimo v naš samoupravni sistem, dajo razvijemo in s tem uresničujemo ustavno načelo ter zakonsko določilo, ki opredeljuje požarno varstvo kot pravico in obveznost vseh delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in gasilskih društvih. Prepričan sem, da bodo delavci v temeljnih oziroma v organizacijah združenega dela ob obravnavanju tega sporazuma spoznali potrebo po ustanovitvi te samoupravne interesne skupnosti, saj ne smemo pozabiti, da je njena dejavnost del družbene samozaščite."
S sredstvi, ki jih bodo prispevale temeljne oziroma organizacije združenega dela za organizacijo požarnega varstva v občini (0,5 promila od dohodka), bo skupnost zagotovila boljšo požarno varnost, modernizirala tehnično opremo gasilskih društev v občini, strokovno usposabljala društva, vzdrževala obstoječe gasilske objekte idr.
Skupnost bodo sesta«lj-.li delegati (45) iz splošnih delegacij. 18 delegatskih mest naj bi imeli, kot predvideva sporazum, delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, 12 krajevne skupnosti kot uporabniki storitev, 15
delegatskih mest pa teritorialna in industrijska gasilska društva kot izvajalci storitev.
Iniciativni odbor bo še pred ustanovno skupščino poslal vsem delegatom program, iz katerega bo podrobno razvidno, zakaj bodo porabljena zbrana sredstva.
S.V.
• Ocenjevanje društev
Upravni in nadzorni odbor občinske zveze Velenje sta 2. novembra na skupni seji med drugim obravnavala rebalans finančnega načrta za letos in finančni načrt za prihodnje leto. Zvezi namreč primanjkuje 40.000 dinarjev za kritje stroškov v letu 1976. Na sestanku so menili, da se operativni stroški ne smejo zmanjševati, ampak je potrebno ta sredstva zagotoviti na drug način. Pohiteti bo treba tudi z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. Na sestanku so ocenili še požarnovar-
nostni teden v občini, ki je brl od 27. septembra do 4. oktobra in menili, da je dobro uspel ter dosegel svoj namen.
Te dni pa posebna komisija ocenjuje vsa gasilska društva v občini. Gre za vsakoletno ugotavljanje njihove opremljenosti, pripravljenosti pa tudi kakšna je druga dejavnost.
F. KORBAR
• Zanimanje za delo naraslo
Konec oktobra se je predsedstvo Šaleškega študentskega kluba sešlo na prvi sestanek. Sprejeli so akcijski program za prihodnje leto in ga finančno ovrednostili. Kot kaže, zanimanje za delo v klubu narašča, saj so predsedniki posameznih komisij izdelali zelo dobre in obširne delovne programe. Želijo si le, da bi k njihovemu uresničevanju pritegnili čim več študentov.
S. POVH
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI VELENJE-CENTER — LEVI BREG
PROGRAM SKORAJ V CELOTI IZPOLNJEN
Osemdesetodstotna realizacija zastavljenega programa je lep dosežek, če pri tem upoštevamo dejstvo, da sredstva za delovanje niso dotekala tako, kot bi morala - večina nalog pa je bila vezana ravno na denar.
Med najpomembnejšimi akcijami, ki so jih na levem brejgu izvedli v letošnjem letu so: ureditev manjših otroških igrišč nekaterih sosesk; razširitev nekaterih parkirnih prostorov; s pomočjo mladinske delovne brigade so uredili zelenice v mestu; zasadili so okoli dvesto okrasnih dreves in sodelovali pri urejanju Cankaijeve in Prešernove ceste. Vse to so naloge, ki jih daje referendum, poleg teh pa so izvedli
pilllllllllllllllllllllM | • MLADI V ŠKALAH
Sprejeli delovni program i
V delovnem programu, ki so ga sprejeli na programsko volilni konferenci, so mladi iz Skal med drugim zapisali, da bodo tudi v prihodnjem letu kar najtesneje sodelovali s krajevno skupnostjo. Tako bodo lahko pomagali pri urejanju igrišča za odbojko pri šoli, ustanovili žensko odbojkarsko ekipo, sodelovali v občinskem nogometnem tekmovanju, ki ga organizira občinska konfereca ZSM Velenje, in se udeleževali drugih tekmovanj na ravni občine. Z udarniškim delom bodo pomagali tudi pri gradnji vrtca v kraju.
Ker je med mladimi veliko zanimanje za
idejnopolitično izobraževanje, si bodo prizadevali, da bi organizirali kar največ zanimivih seminaijev oziroma predavanj ter organizirali razne ekskurzije.
Zanemaijali tudi ne bodo kulturnega življenja in bodo tako kot doslej tudi v prihodnje ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti organizirali razne proslave ob pomembnih praznikih. Njihova najpomembnejša naloga pa bo prizadevanje, da bi k delu v mladinski organizaciji pritegnili čim več mladih.
V.S.
lllllllllllllllllllllllll«
še nekatere druge akcije npr. postavitev več kot stotih klopi na javnih mestih, namestitev košev za odpadke, popis prebivalstva in pa organiziranje mladinske delovne brigade v krajevni skupnosti.
ŠE DOSTI DELA
Nekatere naloge (na primer ureditev centralnega otroškega igrišča, gradnja umetnostne galerije . .,.) zaenkrat niso bile uresničene in so ponosno zajete v programu za naslednje leto. Otroško igrišče bodo urejali v sklopu druge faze izgradnje rekracijskega centra; veijetno bodo spet organizirali mladinsko delovno brigado, ki bo tu pomagala. Na levem bregu mislijo urediti prostore za dejavnost nekaterih društev, v programu imajo poletno pionirsko šolo med počitnicami, še večjo skrb pa nameravajo posvetiti delu na področju ljudske ob;ambe, samozaščite ter civilne zaščite. Urediti nameravajo še nekaj parkirnih prostorov in finančno podpreti obnovitev Prežiliove ulice. Seveda pa bodo največjo skrb posvetili utrjevanju samoupravne organiziranosti v krajevni skupnosti.
TEŽAVE Z DELEGATSKIM SISTEMOM
Kakor v drugih krajevnih skupnostih, tudi na levem bregu delegatski sistem še ni popolnoma zaživel. Precej težav je z izborom delegatov, pri vseh delegatskih organih pa se čuti premajhna povezanost delegatov v občini, pa tudi pomanjkanje medsebojnega sodelovanja. Še vedno je premalo delitve dela znotraj delegacij, čuti pa se, vsaj pri nekaterih delegatih, premajhna odgovornost do delegatske funkcije.
V.V.
S SKUPŠČINE ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE
Še kvalitetnejši program
Letošnja letna skupščina Šaleške folklorne skupine -skupščina je bila v sredo, 3. novembra - je minila v svečanem ozračju, saj slavi skupina v tem letu 5-letnico delovanja. Skupina ima danes že 126 članov, od tega kar 96 plesalcev in dve glasbeni skupini: harmonikarski sestav in tamburaše. Pohvalijo se lahko, da so v tem obdobju naštudirali kar deset plesov, pa tudi njihov izbor narodnih noš je že precej bogat. Zatorej lahko velenjske folkloriste že sedaj uvrščamo med najboljše jugoslovanske amaterske skupine.
V svojem poročilu je predsednica Neva Trampuš povedala, da so imeli v zadnji sezoni kar 41 nastopov v občini in širom po domovini, uspešno pa so nastopali tudi v zamejstvu. V letošnjem letu vadijo plesalci v treh skupinah. Najmočnejša je starejša skupina, ki ima 16 fantov in 18 deklet, srednja je nekoliko šibkejša, saj je v njej le devet fantov in trinajst deklet, zelo marljiva pa je tudi najmlajša skupina, katero sestavlja dvajset parov.
Že sedaj pester in bogat program bo skupina v prihodnji sezoni razširila še za dubrovačko poskočico in prekmurske plese. Tudi v naslednji sezoni je pred njimi vrsta nastopov tako doma kot v tujini. Že konec tega meseca bo skupina skupaj s še tremi najboljšimi slovenskimi skupinami nastopila v ljubljanski hali Tivoli. Poleg tega jih čakajo nastopi še v Hrastniku, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, sodelovali pa bodo tudi na proslavi 1200-letnice ustanovitve partnerskega mesta Esslingen v Zvezni republiki Nemčiji.
Sicer pa bo tudi v naslednjem letu delo skupine potekalo pod geslom še boljša udeležba na vajah, boljša disciplina in resnejše delo in uspeh ne sme izostati.
Za predsednico so znova izvolili Nevo Trampuš. § y
• V KOLU OD TRIGLAVA DO GEVGELI JE:
Sprejeli so jo za svojo
Rodila seje v Prozoru. Tu je spoznala težko življenje pred vojno in se kot otrok srečala z vojnimi grozotami. Ko je izgubila očeta in mater, se pravzaprav sploh ni zavedala, kaj to pomeni.
O svojem rojstnem kraju ve Ruža Grebenšek zelo
Ruža Grebenšek
malo. Tam nima nikogar. V Prozoru je bilo po vojni zelo veliko otrok, ki so ostali brez staršev. Ruža je prišla s takšno skupino v Gornjo Savinjsko dolino, kjer naj bi ti otroci prezimili, kasneje pa so jih nameravali odpeljati v neki zavod. Imela je le še sestro, s katero pa je ob odhodu v Gornjo Savinjsko dolino izgubila stike.
Živela je pri družini Naraks, kjer so jo sprejeli za svojo. Ko je
prišla, ni znala jezika, vendar nikoli ni imela občutka, da je tujka. Pomagali so ji. Zelo rada se spominja tudi starejšega soseda, ki jo je večkrat poklical in ji pomagal pri učenju slovenščine. Zima je minila in Ruža bi morala v zavod. Kljub temu da so ji Naraksovi Ijranili, je želela oditi z ostalimi otroki. Ko pa je prišla do Kamnika, kjer je bilo zbirališče, se ji je stožilo in potolažila jo je lahko le Narak-sova mama. Tako se je vrnila v Gornjo Savinjsko dolino in postala del Naraksove družine. Njihova sinova sta postala njena brata.
Po dolgem času je našla stike tudi s svojo sestro, ki pa je t a ča; živela v Dobrni. Iskala jo je preko organizacij Rdečega križa in jo končno našla s pomočjo študenta i? njihove vasi. Sestra živi sedaj v Sarajevu. Pogosto jo obišče.
Ruža Grebenšek je vedno rada delala z ljudmi in zaradi tega se je tudi odločila za poklic natakarico. Leta 1954 je odšla v Logarsko dolino, kjer se. je izučila za ta poklic. V Velenje je prišla leta 1958, ko se je zaposlila v restavraciji Jezero. Nikoli ne obžaluje, da je izbrala prav ta poklic. Opravlja ga z največjim veseljem. Delo je zaradi majhnih otrok za nekaj časa prekinila, nato pa je zopet odšla za točilno mizo, tokrat v gostinsko podjetje Paka Velenje.
MIRA TAMŠE
TAKŠNI SMO!
Čeprav smo že pred dvema letoma v Velenju dobili občinsko stražo, pa kot kaže, se nekateri še niso sprijaznili s tem, da jih ti možje z besedami ali z listki za mandatno kazen, opozaijajo na razne nepravilnosti.
V petek, 5. novembra sta stražarja Bernard Zabukovnik in Camil Idrizovič okrog 14.30 zapisovala nepravilno parkirani avtomobil pred Šaleško 18. Nenadoma je z enega izmed balkonov ali oken nad trgovino Avto-Motor priletel po zraku pljunek na kapo stražarja Franca Zabukovnika. Ostali smo brez besed. Nismo mogli verjeti, da so v našem mestu, in to v družbenih stanovanjih ljudje, ki ne čutijo nobenega spoštovanja do delavcev, ki odgovorno opravljajo svojo dolžnost, še manj do starejših ljudi.
Stražarja sta povedala, da se ni prvič zgodilo, da seje kdo obregnil vanju. Sprašujemo stanovalca (?) bloka na Šaleški cesti 18, kaj bi storil, če bi na njegovem delovnem mestu nekdo pljunil vanj.
-vk-
• V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU. POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI •
[ • NA RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU VELENJE SO V SREDO, 3. NOVEMBRA, S PRILOŽNOSTNO SLOVESNOTJO ODPRLI DISLOCIRANI ODDELEK VIŠJE RUDARSKE ŠOLE
Čim tesnejša povezava _ teorije s prakso
Ljubljanska fakulteta za naravoslovje in tehnologijo TOZD montanistika je v sredo, 3. novembra odprla na Rudarskem šolskem centru Velenje dislocirani oddelek višje rudarske šole. Na priložnostni slovesnosti, ki so se je poleg predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij velenjske občine, rudarskega šolskega centra, rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter prvih slušateljev udeležili tudi dekan te fakultete dr. Robert Blinc, predstojnik rudarskega oddelka docent dr Janko Kemc in predstojnik TOZD montanistika prof. dr. Rudi Ahčan ter predstavniki republiške izobraževalne skupnosti, je najprej spregovoril predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev višje rudarske šole dipl. ing. Slavko Janežič.
Dejal je, da je v slovenskem gospodarstvu že dalj časa čutiti pomanjkanje vseh vrst strokovno usposobljenih delavcev od kvalificiranega rudaija do diplomiranega rudarskega in-ženiija. Prav zaradi tega so se skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, republiško izobraževalno skupnostjo, še zlasti pa s fakulteto za narovoslovje in tehnologijo, rudarsko elektroenergetskim kombinatom, rudarskim šolskim centrom Odločili organizirati višješolski študij rudarstva v Velenju. Ta naj bi zapolnil eno izmed vrzeli v izobraževanju rudarskih strokovnjakov ter tako omogočil mladini in že zaposlenim delavcem pridobitev višješolske izobrazbe rudarske smeri. Glede na to, da so v Šaleški dolini največje zanimanje in potrebe po tovrstnem izobraževanju in tudi glede na najugodnejše pogoje, so za kraj študija izbrali
• ŽAGA NA TOLMINSKEM
Velenje. Z ustanovitvijo višje rudarske šole v Velenju pa so dani tudi pogoji za čim tesnejše povezovanje teorije s prakso.
Dekan fakultete za narovoslovje in tehnologijo dr. Robert Blinc je na slovesni otvoritvi med drugim dejal, da so prav
Prvim slušateljem višje rudarske šole v Velenju je podelil indekse dr. Rudi Ahčan, predstojnik TOZD montanistika fakultete za naravoslovje in tehnologijo
zaradi tega ker so potrebe po strokovnjakih vse večje, začeli ustanavljati dislocirane oddelke. Tako je Velenje že četrto mesto, kjer so odprli dislocirani oddelek višješolskega študija. Pri tem je omenil, da je velika prednost študija v Velenju v tem, ker ga bodo v glavnem obiskovali slušatelji, ki imajo že precejšnje praktične izkušnje, zato bodo lahko tudi precej pripomogli k čim boljšemu uspehu šole.
Na otvoritvi prvega oddelka višje rudarske šole v Velenju je spregovoril tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje dipl. ing. Franjo Kljun. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali in podprli pobudo za ustanovitev te šole v Velenju in izrekel željo, da bi se bodoči strokovnjaki uspešno vključevali v reševanje problemov slovenskega gospodarstva.
31 slušateljem prvega oddelka višje rudarske šole v Velenju je podelil indekse prof. dr. Rudi Ahčan ob skupni želji vseh, da bi slušateljem čimprej podelili tudi diplome in da po končanem študiju ne bi pretrgali vezi med neposredno proizvodnjo, prakso in terore-tičnim znanjem. S. VOVK
Obnova v polnem razmahu
V Žagi vasi nekaj kilometrov od Bovca, ljudje že tretjič v tem stoletju množično gradijo hiše Prvič je bila njihova vas porušena med prvo svetmvao vojno, saj je tam tekla soška fronta, v drugi svetovni vojni je; bila vas bombardirana in treba je bilo po svobodi graditi novo, zadnji udarec so vaščani Žage doživeli letos spomladi m dokončno septembra, ko je potres razrušil severno Italijo in del našega Posočja.
V Žagi živi kakšnih petsto ljudi od katerih je večina "zaposlena v industriji v okoliških krajih - novogoriškem gradbenem podjetju, v Kobaridu, Tolminu, Bovcu. V sami Žagi industrije ni, vendar je kljub temu značilno, da se ljudje neradi odločajo za delo v - tujini, le čez mejo jih nekaj vsak dan hodi na delo v Italijo. Kmetijstva v Žagi praktično ni, ""-samo od kmetijstva živi komaj en vaščan.
Vas Žaga je bila pred letošnjim potresom podobna drugim manjšim vasem: cerkev go-. stilna, šola, zadružni dom in nekaj čez sto petdeset hiš. Potres je vse to skoraj v celoti uničil in tako bo treba povsem na novo zgraditi polovico hiš (74 hiš v vasi je dobilo tretjo kategorijo — rušenje), večino ostalih popraviti, treba bo zgraditi novo šolo (sedaj se otroci vozijo v bovško osemletko),
tjeba pa bo nujno postaviti nov zadružni dom, v katerem je bila pred potresom trgovina, kmetijska zadruga, gostilna in kjer se je odvijala pred potresom večina družabnega življenja Žage. Prav zaradi pomanjkanja prostora je zdaj v Žagi zamrlo kulturno in športno udejstvo-vanje.
Trenutno največji problem je, kakor povsod v Posočju, prezimitev. Obnavljanje vasi je v polnem razmahu. Mešalci betona, ljudje pri njih, delavci iz gradbenih podjetij in domačini delajo od zore do mraka, v mrazu in dežju.
Prebivalci Žage kakor tudi ostali prizadeti v zadnjem potresu v nesreči niso ostali sami, saj je celotna slovaneska skupnost pohitela, da omogoči prizadetim vsaj zasilno streho nad glavo in da uredi zanje domove, ki bodo omogočili, da ljudje prezimijo brez večjih težav.
Prve montažne hiše v Žagi že dobivajo svojo končno podobo.
Pred mrazom in meglo, ki se vleče z okoliških hribov, so se prebivalci Žage umaknili v stanovanjske prikolice - hiše niso več
vame.
Takoj po prvem potresu spomladi letos, je Rdeči križ Slovenije v Žago poslal šotorov za štiristo ljudi, vaščani so dobili odeje, postelje in drugo opremo za začasne domove. Štab za pomoč prizadetemu Posočju je kasneje v Žago poslal preko osemdeset stanovanjskih prikolic. Poleg materialne pomoči pa je Rdeči križ poskrbel tudi za ostarele in osamele ljudi.
Druga oblika pomoči s ftrani širše skupnosti je v Žago pritekla v obliki kreditov, katerih višina dosega za najbolj prizadete številko petdeset starih nilijonov in jih rrorajo ljudje vrniti v dvajsetih leti z dvoodstotnimi obrestmi. Vendar je pri vaščanih Žage čutiti rahlo bojazen pred najetjem kredita — bojijo se, da ga ne bodo sposobni vračati.
Trenutno gradijo v Žagi šestnajst montažnih hiš za družine ter še deset garsonjer za stare, socialno ogrožene prebivalce.
V Žagi dela več gradbenih podjetij, ki so se obvezala pomagati (seveda ne brezplačno, s posamezniki sklepajo pogodbe in gradijo na račun kreditov, ki jih ljudje najemajo), pa je vendarle značilno, da imajo ta podjetja v Žagi manj dela, kot bi pričakovali, to pa zaradi tega, ker je večina prebivalcev iz Žage zaposlenih v gradbenih podjetjih na
tolminskem področju in si tako sami gradijo, oziroma si veliko pomagajo med sabo. Dela v Žagi so v polnem teku, tako da računajo, da bo prezimitev vaščanov potekala brez večjih problemov: nekaj jih bo prezimilo v starih, popravljenih domovih, drugi bodo že v novih, ostali pa v stanovanjskih prikolicah ter v veliki baraki, ki jo je Žagi podarila in postavila kranjska Sava.
Najbolj neposredna oblika pomoči Žagi pa je bila udarniško delo. Na pomoč so priskočili prebivalci iz Anhovega Ilirske Bistrice, nekaj dni so bili v Žagi brigadirji iz sosednjih republik pomagali so vojaki, prihajali so ljudje iz podjetij -zaposleni v tovarni Verig v Lescah ,na Gorenjskem so prišli celo dvakrat, nazadnje so bili v Žagi mladinci iz Velenja. S prostovoljnim delom je bilo napravljeno veliko stvari, saj so prostovoljci med drugim pobirali s polj pridelke, ki jim je grozilo jesensko deževje, kopali so jarke, betonirali, skratka udraniško delo je bilo učinkovito.
Pred Žago, vasico pod mogočnimi gorami, je zima, čas ki ga prebivalci s strahom pričakujejo. Malokdo se še boji potresa, čeprav menda še kar trese, trenutno sta aktualna mraz in sneg, ki naj pride čim kasneje, da bodo prej še kaj postorili Kljub strahu so ljudje v Žagi optimisti, upajo da bodo zimo, zaradi pravočasne in učinkovite pomoči vseh v Sloveniji in bratskih republik, dobro preživeli in v naslednjem letu s polnim tempom nadaljevali obnovo. V. VRBIČ
Teden Komunista v občini Velenje
•Človek, delo, kultura«
PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA:
17,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje — ustanovna skupščina mešanega pevskega zbora „Gorenje"
18,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje - Ustanovitev aktiva članov ZK - delavcev v kulturi
19,00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje - pogovor o kulturni dejavnosti v tozdih in krajevnih skupnostih, na katerem bo sodeloval tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije Beno Zupančič
TOREK, 23. NOVEMBRA:
17,00 Sejna soba družbenopolitičnih organizacij občine Velenje — pogovor o vsebinski zasnovi knjižnice o osnovah marksističnih ogledov na svet
SREDA, 24. NOVEMBRA:
16,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje - Okrogla miza »Italijanska pot v socializem" s sodelovanjem gostov iz Piemonta
20,00 Dom kulture Velenje - predstava »Velikega testamenta" v izvedbi amaterskega gledališča Velenje
ČETRTEK, 25. NOVEMBRA:
17,00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje — svečani sprejem novih članov v ZK
PETEK, 26. NOVEMBRA:
17,00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje — predavanje o vplivu urejenega in čistega okolja na našo produktivnost
19,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje — petkov kulturni večer z ogledom dopolnjenega kotička marksistične in družboslovne literature
Osnovne organizacije ZK v občini Velenje bodo pripravile v
tednu Komunista najmanj „dan Komunista"
Ml PA NISMO SE UKLONILI...
Niiče nas ni izdal
V Ptuju, kjer je živel Adolf Ošlovnik, je pred vojno zelo veliko hitleijancev, ki so bili že takrat predrzni. Tako so se prebivalci tega kraja že pred letom 1938 idejno pričeli boriti proti njim. Ko se je pričela vojna, je prišel Adolf Ošolvnik z naprednimi idejami v Velenje, kjer je delal v termoelektrarni. Njihovo družino je že takoj ob začetku vojne prizadela usmrtitev Adolfovega komaj sedemnajstletnega brata. Tako je bila njegova mržnja do sovražnika toliko večja.
Kmalu je našel stike s partizani, in sicer je sodeloval pri raznih zbiralnih akcijah. Zbirali so hrano, oblačila in sploh vse, kar so borci potrebovali. Tako je bilo vse do leta 1944. Takrat pa se je udeležil sestanka pri kmetu Prijoliču pod Graško goro, kjer so razpravljali o tehniki „Skovik". Ugotovili so namreč, da ta tehnika ne ustreza, saj so bile njihove potrebe iz dneva v dan večje. Odločili so se, da bodo v Vodrižu postavili zemljanko, v kateri bo delala tehnika Kajuh. Res so takoj pričeli z delom in eden izmed devetih članov te tehnike je postal tudi Adolf Ošlovnik, ki so ga partizani klicali Tone.
Iz stare tehnike „Skovik" so dobili komaj uporaben pisalni stroj in šapirograf. Kmalu so dobili še dva pisalna stroja. Učitelj Menhard iz Topolšice jim je podaril rotostroj, imeli pa so tudi radijski sprejemnik, ki jim
fi je dala Marija Verzelak iz kal. Tako so poslušali dnevna poročila iz Londona. Vsak dan so jih natisnili okoli 600. Razmnoževali pa so tudi Novi čas, Mladino, Radiovestnik, Borbeno .Slovenko ter Vestnik. V tehniki Kajuh pa so leta 1944 razmnožili tudi nekatere brošure: Komunistična partija v NOB, Država in revolucija, Govor maršala Tita in še nekatere druge. Ko smo se pogovarjali o delu v tehniki Kajuh, je Adolf Ošlovnik dejal: ,,Delo ni bilo lahko. Neprestano smo bili v nevarnosti. Vendar pa nikoli nismo pomislili, da bi nas kdo izdal. Domačini so nam vedno
pomagali. Nosili so nam hrano in vse, kar smo Dotrebovali."
Kljub vsemu pa so jih v začetku leta 1945 Nemci odkrili. Do zemljanke so hodili po vodi, bila je zelo skrita, vendar pa so nekega
Adolf Ošlovnik - Tone
dne bili neprevidni in obesili perilo. Kmalu so začeli Nemci streljati. Vsem devetim je uspelo zbežati. Premoženje tehnike so zvečer odpeljali v bunker, ki sta ga včasih uporabljala Izak in Kristl. Novo tehniko so zgradili na Borcu v neposredni bližini prejšnje. Tu so tiskali do osvoboditve. Adolf Ošlovnik je tu tudi dočakal svobodo. Najsrečnejši so bili, ko so tiskali vesti, daje Jugoslavija svobodna. Dejal je, da se tistega veselja ne da opisati.
Po osvoboditvi je delal v termoelektrarni v Velenju in Šoštanju vse do letošnjega avgusta, sedaj pa je upokojen. MIRA TAMŠE
Ligaška tekmovanja
NOGOMET
Premagali Muro
Upokojenci in invalidi tekmovali v kegljanju
Na pobudo invalidov so upokojenci prevzeli zamisel in prišlo je do organizacije vsakoletnega „Turnirja za prehodni pokal DU Velenje", ki naj bi postalo tradicionalno tekmovanje, s katerim želijo tekmovalci tudi počastiti zgodovinsko obletnico oktobrske revolucije.
Preteklo nedeljo so na prvem tekmovanju nastopile po ena ekipa invalidov iz Ruš ln Ptuja, dve ekipi invalidov iz Velenja, ekipa sindikalistov Tkanine iz Celja in domača ekipa upokojencev. Nastopilo je 50 igralcev. V tovariškem in zares tekmovalnem vzdušju je zmagala prva ekipa invalidov i/.
Velenja in s tem prvič osvojila prehodni pokal, ki je tako za sedaj še ostal doma. V zmagoviti ekipi so igrali: Šehič, Skejič, J. Hribernik, T. Osolnik ter Božo in Ferdo Kumljenovič.
Pokrovitelj DU Velenje in REK Velenje sta poskrbela, da so bili tekmovalci in gostje prav zadovoljni z gostoljubnostjo prirediteljev in so obljubili, da še bodo prišli v Velenje.
Rezultati: Dl Velenje I 513, D1 Ruše 407, D1 Velenje II, Borec Ptuj 385, Tkanina Celje 375 in DU Velenje 365.
E. CENTRIH
Nogometaši Šmartnega so v nedeljo prikazali najboljšo igro doslej. Na domačem igrišču so visoko premagali vodečo ekipo v SNL Muro iz Murske Sobote z rezultatom 3:1 (3:0). V prvem delu smo gledali zelo kvalitetno igro na izredno težkem igrišču. Smarčani so od prve minute imeli pobudo in oblegali vrata gostov in že v 16. minuti je iz gneče pred vrati gostov A. Podgoršek dosegel gol za domačine. V 31. minuti se je A. Omladič odločil za strel s kakih šestnajstih metrov in vratar
Mure je bil že drugič premagan. Izrazito premoč domačih je tri minute pred koncem prvega dela kronal Reberšek z izredno lepim strelom in dosegel še tretji zadetek. Po odmoru so gostje zaigrali boljše in iz enega hitrih protinapadov dosegli častni zadetek. Tudi domači so imeli v drugem delu nekaj zrelih priložnosti, da rezultat še povišajo, vendar jim to ni uspelo.
V zadnjem kolu jesenskega dela gostujejo igralci Šmartnega v Izoli-	J. KRAJNC
Petič neodločeno
V predzadnjem kolu slovenske nogometne lige so se nogometaši Rudarja srečali s Kladivarjem v Celju in igrali neodločeno 1:1 (1:0).
Srečanja teh dveh enajsteric so vselej bila zanimiva, zato ni slučaj, daje tekmi prisostvovalo blizu 1500 ljubiteljev nogometa, v večini pa so bili navijači Rudarja.
Tekma je bila večji del enakovredna. Nogometaši Kla-divaija so dosegli prvi gol in to iz enajstmetrovke. Velenjčani so v nadaljevanju vložili vse napore, da bi rezultat izenačili in osvojili vsaj točko. To jim je tudi uspelo. Ko so domačini mislili, da je tekma odločena v njihovo korist, je 5 minut pred
1.	Mura	10
2.	Pohorje	10
3.	Rudar (T)	10
4.	Rudar (V)	10
5.	Kladivar	10
6.	Litija	10
7.	Šmartno	10
8.	Izola	10
9.	Ilirija	10
10.	Primorje	10
11.	Železničar	10
12.	Slavija	10
• ROKOMET
koncem Hudarin izenačil na 1:1.
Tako je Rudar dosegel že 5 neodločenih rezultatov v jesenskem delu prvenstva.
V nedeljo igrajo nogometaši zadnje kolo prvega dela prvenstva. Rudar igra na svojem igrišču proti Železničarju iz Maribora. Ne glede na to, da so Mariborčani na lestvici predzadnji, bo tekma zanimiva, saj je Rudarju potrebna tudi razlika v golih v borbi za boljši položaj na vrhu lestvice.
Rezultati ostalih srečanj:
Primorje: Slavija 3:1 (2:1), Pohorje: Rudar (T) 2:1 (0:1), Ilirija: Izola 1:0 (1:0), Železničar: Litija 0:3 (0:2).
R. Ž EVA RT
2 26:11 15 +15 2 18:14 14+4 2 20:10 13 +10 13
1	14:6
2	18:9 2 13:9
14:14 11
10:ia 8 9:16 15:23 11:20 6:24
+ 8 12+9 12+4 0
7-7 7-8 5-9 3 -18
Šoštanj: Polet 32:23
Rokometaši Šoštanja so v predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva zabeležili še eno pomembno zmago za boljši položaj na lestvici.
Tekma je bila zanimiva predvsem v prvem delu, ko so bili gostje iz Murske Sobote enakovredni in večkrat bili v prednosti.
Po odmoru so se na mokrem igrišču bolje znašli domačini in nadigrali rokometaše Poleta, ki so le s težavo preprečevali hitre domačine pri metih na gol.
Tokrat so Šoštanjčani kljub slabim pogojem prikazali lepo in učinkovito igro, za visoko zmago pa velja pohvala vsem. Gole so dosegli: F. Jančič 7,
Kompan, J. Jančič in,Stvarnik 6, Majhen 4, Melanšek 2 in Vačovnik 1.
V naslednjem kolu bodo igrali v Piranu, kjer imajo vse možnosti da osvojijo še dve točki.	R. ŽEVART
Lestvica slovenske rokometne lige po 10. kolu:
1.	Jadran
2.	SI. Gradec
3.	Minerva
4.	Tržič
5.	Polet
6.	Šoštanj
7.	Brežice
8.	Ormož
9.	Mlinotest
10.	Iskra
11.	Krka
12.	Piran
108 1 10 8 0 10 7 0 105 1 105 1 10 5 0 10 3 3 1040 10 3 2 104 0 10 1 4 10 0 2
1	247:
2	267:
3	259:
4	244:
4	259:
5	250:
4	259:
6	231:
5	250:
6	216: 5 235: 8 163:
207 17 217 16 243 1 1 217 11 239 11
233	10 267 9
234	8 273 8 168 8 254 6 228 2
KOŠARKA
Elektra: Ježica 84:82
Košarkarji v slovenski košarkarski ligi so odigrali prvo kolo. Sodeluje 12 ekip področnih selekcij iz vse Slovenije. Tak način tekmovanja daje možnosti sodelovanja in nastopanja dobrim košarkarjem iz manjših krajev v klubih, ki tekmujejo v SKL.
Košarkarji Elektre so v uvodni tekmi imeli dobrega nasprotnika in so si zmago zagotovili šele v zadnjih minutah igre.
Gostje iz Ježice so bili uspešnejši v prvem delu igre, ko so dosegli prednost devetih košev.
Neuigrana ekipa Elektre je šele v nadaljevanju prikazala dobro igro in Polovšak, J. Jošt in Hliš so bili nezadržni pod nasprotnikovim košem.
Koše so dosegli: Polovšek 18, Breznik in J. Jošt 15, Jerič 8, Klemenjak in Keblič 6 ter S. Jošt 1.	r.Ž.
• STRELJANJE
Velenje 1422, Slovenj Gradec 1419
Novi car velenjskih ribičev in rib nazdravlja podložnikom • VELENJSKI RIBIČI DOBILI NOVEGA VLADARJA
Drugi car dr. Željko Radič
Velenjski ribiči, prek 300 jih je včlanjenih v društvu, so se v nedeljo sešli na redni letni občni zbor. Tudi v preteklem letu je bila njihova najpomembnejša naloga čiščenje okolice jezera. Pri tem so opravili okrog 2000 udarniških ur. Skrbijo pa tudi za ribji zarod, saj so v preteklem letu vložili za 50.000 dinarjev mladic v jezero.
Najpomembnejša točka nedeljskega ribiškega občnega zbora je bilo kronanje 2. carja velenjskih ribičev. Letošnji ribiški car je zelo mlad, saj je prestol zasedel dr. Željko Radič. Star je 28 let, vendar lovi ribe že več kot dvajset let, tako nam je zaupal ob slovesnem kronanju. Kot je povedal predsednik velenjskih ribičev Stane Planine, bo dr. Željko Radič zasluženo eno leto nosil krono, saj je na nočnem lovu ujel najtežjega krapa. Na kronanju je novi car moral tudi obljubiti, da bo svoje podložnike ribe branil pred njihovimi sovražniki — krivolovci, čuval njihovo domovino jezero in da bo pošten car.	V.S.
Strelci strelske družine „Mrož" i/, Velenja so se pomerili s strelci i/. Slovenj Gradca. Tekmovali so s standardno zračno puško.
Zmagali so Velenjčani z rezultatom 1422:1419 krogov.
JUDO
Med posamezniki so bili najboljši: Dušan Perhač (Velenje] 366 pred Francem Kusteijeu (SI Gradec) 364 in Hinkom Bolom (Velenje) 364 krogov R. ŽEVART
Premagali Maribor
V Rdeči dvorani v Velenju je bil 3. kvalifikacijski turnir za nastop v slovenski judo ligi. Turnirja se ni udeležila ekipa Pomurke iz Murske Sobote, tako so se pomerili med seboj judoisti Maribora in Velenja.
Velenjčani so bili uspešnejši in zmagali po tehničnih točkah, po borbah pa se, je srečanje končalo neodločeno 3:3.
Judoisti Velenja imajo vse možnosti, da se uvrstijo v slovensko judo ligo.
Rezultati posameznih borb:
Kopitar:Kovs 0:1 (0:3), Meh: Kramar 1:0 (10:0), Tanj-
šek: Gabrovec 0:1 (0:3), Kro šič: Kralj 1:0 (3:0), Verko: Sajko 0:0, Škropač: Rakuša 1:0 (3:0), Pugelj: Mihajlovic 1:0(10:0).	R. Ževait
FILM IN Ml
V petek 19.11.1976 se
prične v Celju osrednja slovenska filmska manifestacija „TEDEN DOMAČEGA FILMA".
Ta prireditev, že četrta po vrsti, pomeni nadaljnji korak v povezovanju z delavci v združenem delu To pa nikakor niso samo filmski delavci, umetniki in proizvajalci, tudi ne samo distributorji in uvozniki filmskega sporeda, temveč tudi neposredni proizvajalci kot filmski gledalci in financerji filmske proizvodnje. Tako teden domačega filma ne pomeni več samo pomembne kulturne manifestacije, ampak postaja sestavni del delavčevih vsakodnevnih potreb in izraža njegov odnos do kulture. To pa je že hkrati nova kvaliteta družbenoekonomskih odnosov, oživljanje ustavnega položaja delavca in njegove ne-odtuljive pravice socialističnega samoupravljanja. Delavčeva
dolžnost se uveljavlja kot pravica pri oblikovanju kulturne politike. Teden domačega filma nadaljuje s svojimi spremnimi prireditvami proces menjave dela in prispeva k razumevanju porabnika in proizvajalca kulturnih dobrin. Spoznavanje delovnih pogojev, dela in življenja enih z delom, življenjem in stvaritvami drugih, odločilno prispeva k podružabljanju kulture, se pravi dela kulturo domačo.
Trdimo lahko, da je film najbolj množični medij umetniškega izraza in kulturnega snovanja. Žal pa se tega ne zavedamo v celoti, kajti premalo smo še napravili na področju filmske vzgoje in osveščanja. Predvsem domač film, tako slovenski kot jugoslovanski, pa sta še posebej zapostavljena. Zato si oglejmo v tem tednu
vsaj en domač film in se udeležimo vsaj ene prireditve.
In kaj si bomo lahko ogledali v Celju?
Pred filmi IDI ALIST, VLAK V SNEGU, ŠTIRI DNI DO SMRTI, BELE TRAVE, ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKI-M ČASU, DEKLIŠKI MOST, VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER se bodo predstavili glavni ustvarjalci. Zraven bosta gledalcem predstavljeni filmski proizvodnji EGIPTA in MEHIKE. V okviru TDE bo tudi dvodnevni simpozij filmskih kritikov z okvirnim naslovom „Tematska orientacija jugoslovanskega filma", posvetovali se bodo o uresničevanju zakona o filmu, srečali se bodo kinooperaterji Slovenije (Velenje naj ne bi bilo izjema), ogledali si bomo lahko razstavo idejnih skic znamenitega režiserja Sergeja Eisensteina ter njegova filma OKLEPNICA POTEMKIN in IVAN GROZNI. Hkrati bodo srečanja filmskih ustvarjalcev z neposrednimi proizvajalci in šolsko mladino. Torej bogat in ogleda vreden program.
STANE HAENER
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve
Skupščine občine Velenje
obvešča vse lastnike!! stanovanjskih hiš v novem naselju KONOVO in ŠALEK - GORICA, de lahko dvignejo hišne tablice.
V sprejemni pisarni na sedežu občine vložijo vlogo za hišno tablico. Istočasno morajo prijaviti spremembo prebivališča, oziroma naslova na prijavno-odjavni službi na številki 15 na sedežu občine.
Hišne tablice stanejo 50- Dvignete jih lahko v torek, četrtek in petek, to je 16., .18. in 19. novembra 1976 od 6. do 11. ure in v sredo, 17. 11. 1976 od 6. do 12. ure in od 13. do 15. ure na sedežu občine v kletnih prostorih.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
ČRNA KRONIKA
• Trčila v jablano
Kandidatka za voznika motornih vozil Ivanka Gril je peljala 2. novembra letos v spremstvu inštruktorja Ivana Lesjaka iz smeri Slovenj Gradec proti Velenju. V Paki sta peljala v nepregledni ovinek. Tu je kandidatka vprašala inštruktorja, če pravilno drži levo nogo. Oba sta pogledala na tla in pri tem zapeljala na bankino.
Inštruktor je zaviral, pri tem pa ju je še bolj zaneslo v desno in sta trčila v obcestno jablano. Pri nesreči se je inšt/uktor težje
telesno poškodoval. Škode je za okoli 10.000 dinarjev.
• Brez vozniškega dovoljenja
Voznik osebnega avtomobila CE 650-15 Janez Čas je peljal 8. tega meseca nekaj pred 9. uro po cesti iz Škal proti Velenju. Ko je pripeljal v bližino jezera, ga je v nepreglednem ovinku začelo zanašati zaradi neprimerne hitrosti. Zaneslo gaje v drevo ob cesti. Pri trčenju se je težje telesno poškodoval njegov sopotnik Milan Obradovič. Osebni avtomobil je popolnoma uničen. Janez Čas je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohol.'.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame
MARIJE POZVEK
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu REK TOZD RLV in cestnemu skladu SO Krško za podarjeno cvetje, vence in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka v Topolšici.
Žalujoči: sinovi Drago, Tone in jože z družinami.

GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »VEGRAD« VELENJE
KADROVSKA SLUŽBA
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD Gradbena operativa, TOZD Gradbena industrija in SDS Skupne službe
objavlja prosta delovna mesta:
V	TOZD-u GRADBENA OPERATIVA
1.	DIPLOMIRANEGA ARHITEKTA
2.	VEČ DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV GRADBENIŠTVA
3.	VEČ GRADBENIH TEHNIKOV
4.	DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE
5.	STROJNEGA TEHNIKA
V	TOZD-u GRADBENA INDUSTRIJA
6.	VODJE PROIZVODNE ENOTE OLJKA
7.	GRADBENEGA INŽENIRJA
8.	GRADBENEGA TEHNIKA KALKULANTA
9.	GRADBENEGA DELOVODJO lO. KV ELEKTRIČARJA
V	SDS - SKUPNE SLUŽBE
11.	VODJE SLUŽBE INTERNE KONTROLE
12.	NADZORNEGA ORGANA V SLUŽBI INTERNE KONTROLE
13.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
POGOJ:
1.	diplomirani inž. arhitekture, lahko začetnik,
2.	dipl. inž. gradbeništva ali inž. I. stopnje,
3.	končana gradbena tehnična šola, zaželena praksa,
4.	dipl. inž. elektrotehnike,
5.	strojna tehnična šola,
6.	višja šolska izobrazba gradbene ali rudarske smeri, manj tri leta prakse,
7.	dipl. gradbeni inženir,
8.	končana gradbena tehnična šola, najmanj dve leti prakse,
9.	končana gradbena delovodska šola,
10.	končana poklicna šola, najmanj dve leti prakse,
11.	in 12. visoka šolska izobrazba gradbene smeri, 13. končana srednja ekonomska šola.
Za vsa delovna mesta je obvezno poskusno delo. OD v skladu z samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi prostih delovnih mest.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE n. sub. o. TOZD KOMUNALA VELENJE. Koroška c. 46
obvešča
vse krajane naselja Šalek-Gorica,
da bomo pričeli na vašem območju redni sistematični odvoz smeti s 16.11.1976.
Reden odvoz smeti bo dvakrat tedensko, in sicer vsak torek in petek.
Prosimo, da navedene dneve pripravite posode za smeti na določeno mesto ob cesti, tako, da bo odvoz potekal normalno in nemoteno.
V kolikor še nimate posod za smeti, lahko le-te nabavite pri Komunalno obrtnem centru Velenje - TOZD Komunala.
ZAVAROVALNICA SAVA
PODRUŽNICA CELJE
S
Pri zavarovalnici SAVA jc življensko zavarovalnih žc preko 430.000 oseb.
kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici SAVA, da jc postalo pravo ljudsko zavarovanje?
UGODNI ZAVAROVALNE VSOTE: VSAKOl ['TNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZP1 AČNO ZAVAROVANJE OTROK, DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
so posebnosti, ki jih je vredno premislili.
Zavarovalnica takoj izplača zavarovalno vsote ob aozivetju dogovorjene zavarovalne dobe vam, če bi prej umrli, pa svojcem.
Mesečno premijo plačujete do izplačila zavarovalne vsote, l-uinnitc šc_to:
Zavaruje se lahko oseba stara od 15 do 65 let.
ENA SAM« . i AČANA MESEČNA PREMIJA ZAGOTOVI JAMSTVO ZAVAROVALNIC E, S TEM PA LAHKO IZPl AC ILO CE1 E ZAVAROVAl NE VSOTE.
UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH
Vsak življcnski zavarovanci- pri Zavarovalnici SAVA prejme po posebnem pravilniku vsako leto tuc delež pri presežkih. Zavarovalnica izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Čim večja jc premija, čim dalj časa zavarovanec plačuje zavarovanje, tem večji jc delež.
BREZPLAČNO ZAV AROVANJE OTROK
Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenih 15 let starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaša 10% osnovne zavarovalne vsote, toda najmanj 1000 dinarjev.
DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito.
Po stopnji nevarnosti so poklici razvrščeni v pel nevarnostnih ra/redov, > prvega spadajo najlažji poklici, v petega najtežji. Mesečna prenija je lahko drugačna, ustrezno temu pa m,- spremeni tudi zavarovalna vsota.
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRUŽINO Al 1 ZA,VAŠE OT ROKE POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TOZD Termoelektrarna Šoštanj
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
•	gradbeni delovodja -
končana delovodska šola
•	elektrikarje —
tri leta delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok
•	strojne ključavničarje —
tri leta delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok
•	delavce
s končano osnovno šolo, z odsluženim vojaškim rokom in z željo za priučitev na določena posluže-valna delovna mesta. Delo je izmensko.
Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi razpisa kadrovsko-socialnemu sektorju DSSS - REK za TOZD TEŠ, Rudarska 6, Velenje.
KINO
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE n. sub. o. TOZD KOMUNALA
VELENJE, Koroška c. 46
vabi k sodelovanju in
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	TAJNIK SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(tehnični sekretar samoupravnih organov)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	imeti morajo višjo šolo pravne ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali
-	srednjo šolo administrativne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusna doba traja 3 mesece. Delo na samoupravnem področju je pestro, zanimivo, osebni dohodek soliden.
2.	GEOMETER
Poleg splošnih pogojev in zaključene gradbene tehnične šole - geodetske smeri, se zahteva 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidatom nudimo pestro in zanimivo delo, soliden osebni dohodek ter družinsko stanovanje po dogovoru.
3.	EVIDENTIČAR — za določen čas
(nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednji pogoj, da ima poklicno trgovsko šolo in eno leto delovnih izkušenj. Poskusna doba traja 2 meseca.
4.	2 KV ZIDARJA 2 KV TESARJA
Poleg splošnih pogojev se zahteva 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavljenem razpisu na gornji naslov.
Podrobnejše informacije o zaposlitvi dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije.
KINO VELENJE
12.11. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriški film KRALJ SLONOV
13.11. - sobota ob 17.30 in 19.30 danska komedija ZOBAR
V	POSTELJI. Režija: John Hil-bard. Igrata: Olc Soeltoft, Birtc Tove
14.11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 danska komedija ZOBAR
V	POSTELJI
15.11. - ponedeljek ob 17.30 italijanski vestem PAZ SE, KO SE BOVA SREČALA. Režija: Gianni Cra. Igrata Donal 0'Bricn, Gordon Michel
16.11. - torek ob 17.30 in 19.30 danski erotični film AVTOCESTA V POSTELJI. Reži ja: John Hilbard. Igrata: Soren Stcnberg, Birte Tove
17.11. - sreda ob 17.30 in 19.30 danski erotični film AVTOCESTA V POSTELJI
KINO ŠOŠTANJ
13.11. - sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA KLOVNI
13.11. - sobota ob 19.30 danski erotični film AVTOCESTA V POSTELJI. Režija: John Hilbard. Igrata: Soren Strombcrg, Birte Tove
14.11. - nedelja ob 17. in 19.30 italijanski vestem PAZI SE, KO SE BOVA SREČALA. Režija: Gianni Crea. Igrata: Donal 0'Brien, Gordon Michel 17.11. - sreda ob 19.30 jugoslovanski ljubezenski film VAGON Lit. Režija: Dragoslav Ilič. Igrajo: Božidarka Erajt, Vladimir Popovič
KINO -LEN JE
DOM KULTURE VE-
14.11. - nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA italijanska komedija KLOVNI. Režija: Frederico Felini. Igrata: Anita Ekberg in Liana Orfei
15.11. - ponedeljek ob 20. uri PAZI SE, KO SE BOVA SREČALA, italijanski vestem. Režija: Gianni Crea. Igrata: Donal 0'Brien Gordon Mitchel
mali oglasi
Poceni prodam čmo-beli televizor. Pantelič Prešernova 6/XIII (pri Elektrotehni).
Preprosto dekle išče sobo, kjer je možnost kuhati, v centru Velenja. Pod šifro: „Plačam tudi vnaprej."
Prodam avtomatski pletil-ni stroj znamke EMPISAL. Sistem luknjanih kartic. Telefon: 850-586.
Nujno iščem večjo sobo v Šoštanju — možnost kuhanja — lahko v stari hiši. Ponudbe popoldne na telefon: (064) 61-150.
Sprejemam naročila za izdelavo 600-900 litrskih sodov. Izdelam takoj. Jože Polovšak, Gaberke 36, p. Šoštanj.
hotel
Daka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA
vse cenjene goste, da smo pričeli s prodajo prostih mest za silvestrovanje 1967-77 v vseh prostorih hotela »PAKA«.
Poskrbeli smo, da vam bo prijetno. Zabavali vas bodo:
-	ansambel »TONETA KMETCA«, pela bosta Marija Kmetec in Jože Švajgl
in
-	kvartet »BARMANI«
Cena silvestrovanja po osebi znaša 350.— dinarjev. V tej ceni je vračunana silvester večerja z aperitivom, spominček in zabavni aranžmani.
POHITITE Z NAKUPOM PROSTIH MEST.
Rezervacije sprejema in prodaja prosta mesta: recepcija hotela »PAKA«, tele'on (063) 851-220, vsak dan od 8. do 21 .ure.	VLJUDNO VABLJENI!

• ZAKAJ TAKO?
Komentar tedna

V nedeljo bo Avstrija odštevala svoji manjšini koroške Slovence in gradiščan-ske Hrvate. Sedaj smo si povsem gotovi, da jih bo odštevala, da bi tako samovoljno zanikala in spremenila določila mednarodno potrjene državne pogodbe, ki zagotavljajo avstrijskim manjšinam najmanj dvoje : žitje in bitje v materinem jeziku ter mir pred nacifa-šističnimi krogi, ki jih poraz v drugi svetovni vojni (tako kaže) ni izučil.
Jugoslavija je bila med prvimi, ki je opozorila svetovno, domačo in avstrijsko javnost na nevarnost popuščanja pred pritiski nacio-
nalističnih sil. Kot sopodpis-nica državne pogodbe je vzdignila svoj glas zoper nameravano odštevanje. Kaj vse smo morali požreti zaradi tega!
podvrženi neposrednemu nasilju: v Skocjanu na primer. V zrak je zletel tudi partizanski spomenik, pomnik tistih torej, ki so edini zaslužni, da uživa danes Avstrija status zavezniške države. Koroški Slovenci so
Odštevanje
Kampanja dela avstrijskega tiska je bila ostra, neargumentirana, sukala se je na ravni podtikanj in deloma tudi zmerjanja Koroški Slovenci so bili
prejemali grozilna pisma, telegrame licemerne vsebine pa so dobile tudi slovenske o rga n iz acije združenega dela. Naj obiščejo Avstrijo, je pisalo v njih. Naj se
prepričajo o ,,miru in blagostanju" Koroške. In smo se prepričali, ne da bi sprejeli vabila: razstreljen pomnik je najbolj očiten dokaz „miru" in avstrijske „resnične demokracije "
Manjšini bosta preštevanje bojkotirali. Z njimi je tudi vsa demokratična avstrijska javnost, mlada, neobremenjena z marijaterrezijansko miselnostjo, pripravljena, da predvsem svoji domovini odpre oči pred dvigajočo glavo nacifašističnega besa.
14. novembra bo popis. Toda s tem se boj manjšin ne bo in ne more končati. Kdor namreč zanika svoje poreklo, zanika sebe
MILAN MEDEN
USPEL SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK IZ ŠALEŠKE DOLINE
Pretekli petek, 5. novembra, je pripravil komite občinske konference ZK Velenje celodnevni seminar za sekretaije osnovnih organizacij ZK. Uvodoma so poslušali udeleženci seminaija informacije o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, manifestacijah v tednu Komunista v Šaleški dolini ter gospodarskih
gibanjih
Sekretarji osnovnih organizacij ZK so se dogovorili, da bodo na dnevne rede naslednjih sestankov uvrstili razpravo o vprašanjih, o katerih so govorili na seminarju. Posebne delovne skupine bodo te dni obiskale nekatere delovne kolektive v občini (Gorenje — Lesna Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj, Galip Šoštanj ter RCC - TOZD EKO), da bi pripravili oceno
samoupravnih razmer	v teh
kolektivih. To mora	postati stalna praksa v delu ZK v prihodnje.
V prihodnjem tednu bo pripravil komite Občinske konference ZK Velenje nekaj sestankov s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Govorili bodo o gospodarskem položaju organizacij združenega dela, o samoupravnih odnosih, kadrovski politiki in planiranju.
Osnovne organizacije ZK iz Šaleške doline čakajo v prihodnje odgovorne naloge. Kot pomoč pri uresničevanju teh nalog predstavlja nedavni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK pomemben prispevek.
M.
• SEMINAR ZA PREDSEDNIKE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA, KONFERENC OOS IN ČLANE IO OOS
Kar 96 slušateljev
„NAŠ C AS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
-	„Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (teh-ničn: urednik).
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenue številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
V soboto in nedeljo je bil na Dobrni dvodnevni semitan za predsednike osnovnih organizacij sindikata, predsednike konferenc OOS, člane IO OOS in ostale zainteresirane.
Seminar je organiziral Klub samoupravljalcev Velenje.
Reševanje družbenih problemov naj bi bilo danes naloga slehernega občana. Vendar pa ga je potrebno za samoupravne odnose družbeno in politično usposabljati. Treba mu je omogočiti razumevanje zakonitosti družbenega razvoja, saj bo le aktiven samoupravljavec lahko omogočil naš nadaljnji razvoj
• Seja predsedstva občinske konference SZDL Velenje
V sredo, 10. novembra, seje sešlo na 7. redno sejo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. Mi seji so izoblikovali stališča okrog organizacije inšpekcijskih služb v občini Velenje, o čemer je 9. novembra razpravljal tudi občinski izvršni svet. Stališča, ki jih je sprejelo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje, bomo objavili v prihodnji številki.
Na prihodnji seji, na katero bodo povabili tudi predstavnike nekaterih delovnih kolektivov, pa bodo govorili o gospodarskih gibanjih v občini v letu 1976 in načrtih za leto 1977 ter o uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.	m.
REKLI SO TE DNI:
STANE DOLANC:
-	V naših športnih organizacijah in društvih skoraj ni idejno političnega dela z mladino. Prav tu pa je odgovornost komunistov in športnih delavcev zelo velika, kar jo starejši komuiisti in revolucionarji že dolgo tega doumeli.
MIKA ŠPILJAK:
-	Sindikalna organizacija ne izpolnjuje prevzetih obveznosti. Ni našla in ni poiskala kriterijev za delitev osebnih dohodkov. Čeprav mnogo govorimo o tem, nismo na tem področju še nič storili. Osebni dohodki se gibljejo neodvisno od rezultatov dela. Vse dokler bodo osebni dohodek izplačevali kot plačo, kar se zdaj dogaja, bo prihajalo do podvajanja zmogljivosti in neracionalnega poslovanja, kar zasledimo na primer v zdravstvu.
DR. ANTON VRATUŠA:
Poglavitni namen razprave o predlogu zakona o združenem delu je bil, da se rešitve, kijih ponuja zakonski osnutek, preverijo v praksi, da se razmerja, organizacija, vodenje in samoupravna praksa potrdijo v duhu določb zakonskega osnutka, da se na tej podlagi odprejo perspektive za nadaljnji razvoj samoupravljanja ter da se ustvarjalno pripomore k dopolnitvi rešitev v zakonskem osnutku.
socialističnih samoupravnih odnosov.
Seminarja na Dobrni se je udeležilo 96 slušateljev, vendar pa je bilo zanimanje dosti večje in bo za tiste, ki se ga tokrat niso uspeli udeležiti, organiziran ponovno.
Teme, ki so jih predavatelji na seminarju obravnavali, so bile zanimive in so zajemale bistvene točke našega vsak-
danjega samoupravnega socialističnega delovanja. Slušatelji so bili zadovoljni, kar tudi dokazuje, da je bil takšen seminar potreben.
Seveda je namen seminaija v tem, da bodo udeleženci kasneje v svoji delovni organizaciji vodili politično akcijo za čim uspešnejše družbeno politično izobraževanje.
• Uspela razstava
V avli Osnovne šole bratov Letonja v Šmartnem ob Paki so te dni zaprli razstavo, na kateri so s svojimi izdelki sodelovali trije krajani iz Šmartnega ob Paki. Ema Kedl je predstavila zbirko svojih gobelinov, Kamilo Krepek slike, Franc Kovač pa ostanke lesa najrazličnejših oblik, ki jih pobira y gozdovih. Ta razstava je prav gotovo vredna posnemanja in pohvale, saj je pritegnila in navdušila mnoge obiskovalce, ki so izrazili željo, da bi podobnih prireditev v Šmartnem ob Paki bilo še več.	j. KRAJNC
DVE IZ ŠOŠTANJA
•	Stabilizacija
V času stabilizacije so šli Soštanjčani le malce predaleč. Da ne bi namreč potrošili preveč denarja za telefonske imenike, so v ta namen s priimki, imeni in telefonskimi številkami okrasili kar telefonsko govorilnico na posti. Pohitite morda boste še našli prostorček za svoj podpis in pripombo (prebavljivo ali manj prebavljivo) ki jih že sedaj ne manjka!
V.V.
•	Starina
Z republiškim zpodom za spomeniško varstvo bo treba
začeti pogovore o tem, da vzame pod svojo zaščito turistični zemljevid mesta Šoštanj, ki visi na avtobusni postaji. Ta zemljevid nas spominja na stare čase, s tem da nas še vedno vabi v stari kino, ki ga že davno ni več, pa še nekaj takšnih sprehodov v preteklost nam ponuja. Poleg tega pa so čakajoči na avtobus v dolgih letih naredili iz elektrarne na zemljevidu lekarno in še dosti cvetk je nastalo z brisanjem črk.
Ce do pogovorov z zavodom za spomeniško varstvo ne bo prišlo, bo verjetno najbolje spraviti ta zemljevid nekam na podstrešje - pa ne zato, da bi ga skrili pred morebitnimi tatovi.
V.V.
Na postaji Milice v Velenju smo izvedeli, da je zadnji ponedeljek, 8. novembra, v večernih urah Djordje Erdeg iz Kidričeve 21 v Velenju prijavil, da je njegovega 4-let-nega sina Silvestra med sprehodom po Jenkovi cesti ugriznil pes, last Bogomira Mraka iz Jenkove 6.
Miličniki so se odpravili na MrakOv dom in ugotovili, da je njegov pes popoldne resnično napadel več oseb v času, ko je bila 17-letna hčerka Tanja z njim na sprehodu. Pes naj bi strgal povodec in napadel ljudi.
Pozanimali smo se še v Zdravstvenem domu Velenje, kjer so nam povedali, da so morali 8. novembra nuditi zdravniško pomoč zaradi napada psa kar petim občanom, dvema otrokoma in trem starejšim občanom. Štirje so prišli z opraskaninami ali sttganim delom oblačila, 4-let:iega Silvestra F.rdega pa so po pregledu poslali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so morali opraviti manjši kirurški poseg.
Za konec poročila o ponedeljkovem dogodku samo tole: zakaj zaupajo nadzor nad psi otrokom, če nadzoru niso kos, in pa zakaj psi, popadljivi, kot je bil takrat Mrakov, nimajo nagobčnikov.
VOVK
Nič kaj razveseljiv ni pogled na okolico vrtca Vrtiljak. Kakor bi se topla vandalov lotila ..utrjenega obzidja' in skušala odvzeti življenjski prostor našim najmlajšim. Zvedavost nam ni dovolila, da bi šli kar mimo, pa smo potrkali na vrata in povprašali, kaj se tu dogaja. In smo dobili odgovor: To so storili šolski otroci s Celjske in Jenkove ceste. Zaradi njih smo morali že trikrat popravljati ograjo, ker se neprestano obešajo in plezajo
preko nje. Podrli so nam tudi vrata, s kolesi se vozijo po predšolskem otroškem igrišču, na travi pred vrtcem igrajo nogomet, mečejo mivko v fasado in hodijo po strehi. Sicer pa sliki sta dovolj jasni.
Mladost je norost, a to tukaj kaže le na objestnost, kaže pa tudi na vas — starši. Ali vašim otrokom res ne morete povedati, kaj je prav in kaj ne. Posebno pa še vi s Celjske ceste, mar ne bi bilo bolje, ko bi skupno malo uredili okolico svojega bloka, ki Velenju res ne more biti v ponos. Uničevanje težko pridobljenih in prepotrebnih stvari pač res ni umetnost. Pa vas vprašam, šolarji in starši - zakaj tako?
B.Z.
» V PONEDELJEK POPOLDAN JE KAR PET NAŠIH OBČANOV ISKALO ZDRAVNIŠKO POMOČ, ENEGA PA SO MORALI ODPELJATI CELO V BOLNIŠNICO:
PES NAPADAL LJUDI
Poškodbe in preplah je povzročil pes, last Bogomira Mraka iz Jenkove 6 v Velenju
• V VRTCU VRTILJAK OD 15. DO 19. NOVEMBRA
Razstava slikanic
Vzgojitelji želijo otroku že v rani mladosti približati knjigo. Žal pa je na našem tržišču vsak dan več nekvalitetnih knjig in tako tudi slikanic. Zato je vzgojno varstveni zavod Velenje v sodelovanju z velenjsko Mladinsko knjigo v začetku letošnjega leta pripravil seznam kvalitetnih knjig in slikanic. Sezname so posredovali staršem na roditeljskih sestankih. V igralnicah so uredili posebne bralne kotičke, ki so opremljeni z dobrimi knjigami in slikanicami.
Da pa bi dobro knjigo oziroma slikanico približali prav vsem otrokom, tudi tistim, ki niso v vzgojno varstvenih zavodih, bodo pripravili razstavo in prodajo knjig in slikanic za predšolske otroke ter otroke 1. in 2. razredov v vrtcu Vrtiljak.
Razstava bo odprta od 15. do 19. tega meseca, vsak dan od 15. do 18. ure. Na razstavi bodo vzgojiteljice staršem in otrokom svetovale pri nakupu slikanic in knjig. Naj ob tem pripišemo še, daje knjiga ali slikanica najlepše darilo tudi za dedka Mraza.
M.T.
• O AKADEMSKEM PLESU
Predsedstvo šaleškega študentskega kluba se bo jutri popoldne ob 17. v delavskem klubu v Velenju sešlo na drugo sejo. Med drugim bodo imenovali pripravljalni odbor za organizacijo tradicionalnega akademskega plesa.
S. PO V H