Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Z* eelo leto predplačan 15 rld., za pol leta 8 fld«, za četrt leta 4 gld., la jedta mesec 1 grld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 (Id., sa pol leta 6 yld„ za ietrt leta S gld., za jeden vesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oananila (inierate) vsprejema upravnlitvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iaviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne, ^tev. 184. V Ljubljani, v sredo 12. avgusta 1896. Letnilc XXIV. Kuga na gobcih in parkljih. S Koroškega, 10. avg. Čuden naslov, kaj ne ? — Ali kaj hočemo ! V naših čudnih razmerah moramo priti tudi do čudnih naslovov ! Kakor je naznanil tudi „Slov.", sklicalo je naše katol.-pol. in gospod, društvo za dan 9. avg. shod t Pokrče. Pokrče pa ležijo v okrajnem glavarstvu celovškem, zato je bilo za shod potreba nekake opreznosti, ker baš v tem c. kr. okr. glavarstvu se društvu delajo zapreke, kakeršnih se ne najde v nobenem drugem glavarstvu. Povsod prav dobro izhaja, v celovškem okraju pa se cepi prav dlaka ali kar iz trte izvije kak „uzrok", da se zabranjuje društvu njegovo delovanje ali društvenemu odboru delajo vsaj sitnosti. Včeraj je prišla na pomoč kar črez noč kuga na gobcih in parkljih, da se je zabranil shod v Pokrčah. Dne 28. julija že je naznanil odbor, da se ima v Pokrčah dnč 9. avg. vršiti zborovanje. V soboto dnč 8. avg. — vidi se, da slavno glavarstvo vlog ne rešuje ravno prehitro, misleč si menda, da naglica škoduje — je sprejel odbor sledeči odlok: St. 20.580. „Vloga dne 28. julija 1896 se glede na javen shod v prostorih Ruperta Laha v Pokrčah na znanje vzame, glede na dalje omenjen shod pod milim nebom se opominja načelništvu, da je za obderževanje reda samo načelništvo zagovorno. Kaj zadeva zahtevano kolkovino omenjene vloge, se bo pri dotični oblastvi razsodila. Celovec, dne 7. avg. 1896. C. kr. dež. vladni svetovalec F. B. Mc. Nevin 1. r." Klasično pisana ta vloga ravno ni, ali pisana je vsaj slovenski. Sčasoma se gospoda že bolj privadi slovenščini 1 O nekaterih točkah te rešitve pa pozneje ! Na veliko začudenje dobi g. društveni podpredsednik V. Legat v nedeljo opoludne, malo pred shodom odlok od c. kr. okr. glavarstva, da v Pokerčah ne sme biti shoda, ker tam pri živini razsaja — — kuga na gobcih in parkljih. V soboto je prišlo dovoljenje, 24 ur pozneje pa prepoved ! Kar črez noč se je torej pokazala strašna „kuga", ali kaj ? ! Ne kuga, marveč naše zborovanje je skrbelo nasprotnike, da jim napravi škodo. Dne 8. avgusta sta pokrški župan Sihler in odbornik Moritz (odbornik „bauernbunda" in to mnogo pove!) pisala vlogo glavarstvu, da bi se imel v Pokrčah vršiti „tako imenovani tabor", po katerem bi se mogla razširiti „kuga" i v druge kraje 1 Tej „prošnji" (kje je nastala, ni težko uganiti 1) je glavarstvo takoj vstreglo in prepovedalo shod v zadnjem trenutku 1! Ob 12. uri je g. Legat dobil v Celovcu odlok ; za 3. uro je bil naznanjen shod. Ljudje, povabljeni na shod, so prišli v prav obilnem številu, in sicer sami kmetje, a naznaniti se jim je moralo, da se shod ne sme vršiti zbog — kuge! Zdaj pa vprašamo : ali glavarstvo ni prej vedelo za shod in za kugo ? Shod se je naznanil 12 dnij prej ; kuga razsaja že 14 dnij in se je tudi naznanila okr. glavarstvu, ki je poslalo svojega ži-vinozdravnika tja, preiskovat okuženo živino. In vkljubu temu je isto glavarstvo v soboto dovolilo shod in ga prepovedalo še le ,v nedeljo, vsled fa-mozne prošnje županstva, ko se ljudem že ni več moglo naznaniti, da shoda ne bo. Vkljubu prepovedi torej so se ljudje morali zbrati 1 Odgovornost za to mora društvo se ve odločno odklanjati; nosi jo povsem le glavarstvo samo. Zanimivo ali vsaj značilno je to-Ie: Nam seje prepovedalo zborovati, dasi pri dotični gostilni ni nobenega hleva, gostilna je na koncu vasi in nekoliko oddaljena od drugih hiš ; ni bilo nobene nevarnosti. Tisti župan pa, ki je zahteval, naj se zborovanje prepove, se je peljal s svojimi tovariši v St. Lipš, da se tam udeleži slavnosti ustanovitve požarne brambe. Vozili so se s konji, naravnost iz okuženih hlevov. Ali pri teh ni nobene nevarnosti? — Ljudje so hodili v velikem številu skozi Pokrče na St. Krištof, iz Pokrč samih na semenj v St. Lo-renc i. t. d. Ali so vsi ti tako popolno „desiniici-rani" proti kugi na gobcih in parkljih, da proti njim ni treba nobenih varstvenih naprav. — Ali samo naši shodi toliko pospešujejo — kugo I ? — Bilo bi vse to prav za smeh, da ni ozadje toliko žalostno I Preprečiti so hoteli zborovanje, in tako jim je dobro došla tudi kuga. Opomniti je treba še, da se je v Pokrčah pokazal v nedeljo tudi nemškonacijonalni kolovodja dr. Kranjc iz Celovca, gotovo z namenom, da oporeka na shodu govornikom. — Shod se ni vršil; uspeh pa smo vendar-le imeli. Ljudje so se navdušili za našo stvar še bolj, kakor bi jih znali navdušiti naši govori. V gori navedenem odloku pravi c. kr. okrajno glavarstvo, da je načelništvo odgovorno za red pri zborovanju. Cemu pa so plačani politični komisarji, če se ne pošiljajo na shode? Govori odlok tudi o kolkovini. Nakrat hoče c. kr. okr. glavarstvo celovško, in samo le-to, da se kolkujejo društvena naznanila o shodih. Društvena postava pa sama odločno in razločno določuje, da LISTEK. Prstana. Spisal Stanislav Sobjeski; prevel Ivan Cesti mir. (Dalje.) Nekdo potrka na vrata, in znani jej služabnik stopi pred njo. »Tu imate prstan«, reče in ga jej poda, zavitega v papir. Anka zgrabi ta dragi spominek in pritisne na srce. »Oj, hvala, hvala Vam«, vsklikne; »Bog Vas blagoslovi. Ne veste, kako ste me osrečili.« Razvije papir. Prekrasen briljant zabliSči po sobi. Anka otrpne. Služabnik se skrivoma nasmehne. »Ha, kaj je to?« zakriči Anka; »kakšen prstan je to? Ta ni moj, ni moj...« govori kakor brez uma, držeč dragoceni prstan daleč od sebe. »Toda, gospica«, pomiruje jo služabnik, »saj je ta Se lepSi.« »Lepši? Ha, ha, ha«, — nasmeje se nekako divje, — »lepSi? Ni ga lepšega, kakor je moj, kakor je moj; ali čujete? Odkod je ta prstan, odkod ta grozovita promena?« vpraSa strogo. Služabnik prekriža roke na prsih in s čudom ogleduje Anko. »Toda, goapica, kaj je bolje, dvanajst ali osemdeset rubljev?« c^/c »Ne razumim Vas«, odgovori Anka. »Oni prstan, gospica, je vreden dvanajst, ta pa osemdeset rubljev.« »Ta? ta? glejte, koliko je vreden«, in pri teh besedah vrže s tako močjo prstan ob tla, da briljant skoči iz okvirja. »Glejte, toliko je vreden . . . Oni, oni je vreden tisoče, milijone, ves svet.« »Toda, gospica, ta premčna ni . . . slučajna.« »Kdo si je dovolil tako grozovito šalo, kdo ? GovOri, človek, govori; h komu naj grem, da dobim svoje? govori. Glejte me, jaz sem slaba ženska, toda ta prstan me stori močno. Jaz ga iztrgam iz najmočnejše roke, jaz ga izkopljem izpod zemlje, jaz razbijem najtrdnejšo ključavnico . . . Govori«. — reče strastno, pa proseče, — »ako si človek, ako imaS človeško srce, glej, prosim te na kolenih, povej mi, kdo ga je zamenil ?« Služabnik je bil človek; otre si oči in ginjen reče: »lati gospod, ki Vam je dostavil delo.« Anka se zgrabi za vročo glavo, omahuje, skoro da ne pade v omedlevico. Pa se kmalu zopet zave. »Torej to je oni gospod, ki mi je poslal delo, ki mi je dal onih dvanajst rubljev? Mari on misli, da s tem prstanom, s temi rublji kupi bodočo Jo-sipovo ženo ? . . . Nate, vzemite izpod umirajočega deteta posteljno opravo, strgajte raz mene zadnje odelo, prodajte in daj te vse onemu gospodu, dajte mu, da mi vrne moj prstan. Boljša je smrt kakor pa sramota!« Anka počne v svojem groznem stanju raz Bebe slačiti obleko, vleči raz postelj odejo kakor brez uma. Solze porose služabniku lica. Pristopi k njej, prime jo za roke in reče s trepetajočim glasom: «Umirite se, gospica. Ne bil bi človek, da mu vsega tega ne povem. Jutri, a najkasneje pojutranjem prinesem Vam prstan.« In izide iz sobe. * * * Mineta dva dneva. Kasno na večer se je zbrala pri Stepkouskem družba nekoliko možakov. Pozdravljali so uprav iz Kijeva doslega tovariša, vrlega Josipa, [katerega so na kolodvoru prav s silo pograbili in privedli semkaj. Josip je dobil službo, in sicer mastno. Taka stvar se pa ne sme opraviti na suho. Vsi so bili prav dobre volje; samo Josip je bil zamišljen, Zenon pa molčeč. Josip je sanjal zlate sanje o jutraSnjem dnevu, kako da pozdravi svojo Anko. Zal, da ni vedel o hudi Stazikini bolezni, niti o groznem materijelnem stanju svoje zaročnice. Zenon pa je snoval v duhu, kako da obišče Anko, pa jej reče, da sta si že zamenila prstane, pa da ni treba ničesar več. Tako zamišljen često so taka naznanila koleka prosta. Po nepotrebnem se delajo zopet težave in sitnosti društvu. Ali se ne pravi to nagajati? V nekako slavo je prišla v Slovencih vele-grajska kuga. Itak slavna, če tudi mnogo bolj prozaična je najnovejša Koroška — kuga na gobcih ali parkljih. —r. Položaj na Goriškem. V Gorici, 10. avg. Sokrat je o sebi trdil, — tako pripovedujejo njegovi učenci — da se v njem oglaša o vsaki važnejši priliki „daimonion", ki mu razodeva, kaj mu je storiti, kaj mu je opustiti. Gospod Andrej Gabršček v Gorici sicer ni Sokrat, pa svojega genija, zdi se, ima tudi on, samo da je Gabrščekov genij, kakor vse kaže, njemu samemu do skrajnosti sovražen. Ako namreč človek trezno prevdari, kako se je ta mož vedel od začetka letošnjega leta do zdaj — da ne govorimo o preteklih letih — vriva se mu nehote misel: To se ni godilo po navadnem potu I — Po navadnem potu je človek lahko kratkoviden, nedosleden, sam sebi sovražnik i. t. d., ali da bi v tako kratkem času nagromadil v svojo škodo toliko nepremišljenostij, kolikor jih je Gabršček v zadnjih sedmih mesecih, to je po navadnem potu skoro nemogoče! Neki dopisnik, ki „ima vse potrebne izpite", pa je tudi „skrben opazovalec in temeljito podkovan v naukih sv. cerkve in sv. vere", mu je poslal celo vrsto Člankov z naslovom : „Katoliška ljudska stranka in Slovenci". Te nesrečne članke je Gabršček objavil v „Soči", objavil za tem v nekak zagovor druge še nesrečnejše : „Cerkev, jednakopravnost in — morala". Posledica je bila znana okrožnica knezo-nadškofa goriškega, proti kateri je Gabršček po posebni milosti tedaj še opustil „polemizovanje", kajti on, Andrej Gabršček, dasi strog katoličan, lahko tudi „polemizuje" v javnih listih proti svojemu škofu I Po tej okrožnici so ga zapuščali zadnji ostanki politične razsodnosti: izjavil je, da poj de stvar „naprej", v Gorici proti „Primorskemu Listu", v — Rimu proti knezonadškofu; podal je tožbo proti dr. Mahniču in vikariju Feltrinu ; on, o Veliki noči Lu-egerjev slavitelj, je z drugimi pomagači razgnal kr-šeansko-socijalni shod v St. Petru, se pri tej priliki nesmrtno osmešil z „govorniki" Perozzi, Makne et Cie., skušal zadušiti v kalu vsak krščansko-socijalni pojav, začel gladiti v „Soči" socijalne demokrate in — last not least — jim tiskati, zdaj že očitno, vabila za shode ! Krivdo vseh posledic tega nespametnega ravnanja je zvračal seveda po stari navadi na druge. Z neko čudno in ob enem otročjo trmoglavostjo brani iz zagovarja te gorostasnosti, dasi mnogi njegovih najboljših pristašev že dolgo z glavami zmajujejo. pogleduje na svoj mezinec, na katerega si je nataknil Ankin prstan. Odkupil ga je včeraj iz za-stavnice na silno prošnjo služabnikovo, ki mu je, priprost, pa posten človek, pripovedoval vse, kar je videl in čul pri Anki, pa se je Zenonu, ki se je branil to storiti, zagrozil, da vse ovadi gosposki. »čemu ne piješ, Josip?« spregovori rudeče-nosi, čokati Turcij. »Daj mu mir«, opomni ga plavonosi Gucij; »on misli na Kijev. Mnogotera ondi za njim pretaka solze, a on premišljuje, katerej jih hoče naj-preje posušiti.« »He, he, he!« zakrohoče se Lucij, suh ko trska. »Kaj prigovarjate Josipu, ko je naš Zenon tudi dobil svojo ?« »Dajte mi mir«, zamrmra Zenon ; »kdor hoče jutri dobiti zmago, mora misliti na sredstva . . .« »Torej pij, pij«, zavrisne Turcij; »v tej-le čaši, glejte, je sila, sila mnogo konceptov in osnov, sredstev in načinov, toda še le na dnu. Do dna torej, in zmaga je gotova.« Zenon molče izprazni čašo in prazno postavi na stol. Isti hip se Josip ozre na njegovo roko. Kakor da si ga sunil z nožem; oko mu obvisi na prstanu. Ta prstan, zavito hrastovo pero, katero ovija ema-ilovana kača .... ta prstan, na to bi prisegel, je isti, katerega je Anki nataknil na prst. Kako je prišel v roke Zenonu ? Strašne misli mu razdirajo srce. (Konec sledi.) Ni treba proroškega duha: z navadnim, pa še ne posebno bistrim razumom se lahko že zdaj reče: Ce vstraja Gabršček še pol leta na tem potu, je „Sočina" stranka na Goriškem pokopana za vselej! Po tudi gledé na svoje osebne koristi ni imel Gabršček r zadnjem času večjega škodljivca kot samega sebe, in ne samo vera v njegovo politično zmožnost, ampak tudi vera v njegovo žurnalistično spretnost bo kmalu, celó pri njegovih razsodniših prijateljih — prazna vera, kajti zadnji trije uvodni članki v „Soči" : „Pospeševalci socijalne demokracije na Slovenskem" so prava pravcata prostovoljna razglasitev konkurza o politični in duševni imovini Andreja Gabrščeka! Okrožnica Leona XIII. o jedi-nosti cerkve. (Dalje.) Kar je bilo tedaj v krščanski veri, kar ni le jeden narod ali jedna doba, ampak vse dobe, jed-nako izhod in zahod navadil je priznavati in spoštovati, na to opomnil je na efeškem cerkvenem zboru papežev poslanec duhovnik Filip in nikdo mu ni ugovarjal. Dejal je: „Nikdo ne dvoji, da celo vsem stoletjem je znano, da je sv. Peter, prvak in glava apostolov, steber vere in temelj katoliške cerkve, sprejel od našega Gospoda Jezusa Kristusa, Rešenika in Zveličarja človeškega rodu, ključe kraljestva, oblast grehe odpuščati ali pa jih pridrža-vati, in da ta živi do sedaj in vedno v svojih naslednikih in opravlja svojo sodniško službo", Ravno isto naznanja občeznana beseda kalcedonskega cerkvenega zbora: „Peter je po Leonu govoril". In kakor odmev teh besedij glasi se beseda tretjega carigrajskega cerkvenega zbora: „Z nami se je prepiral najvišji glavar apostolov: ker na naši strani bil je njega posnemalec in naslednik na prestolu . . . . videli smo le popir in črnilo (pri papeževem pisanju), pa po Agatum je Peter govoril". V formuli katoliškega veroizpovedanja, katero je v začetku 6. stol. sestavil Horenisdas ter predložil in ki so jo podpisali cesar Justinijan, patrijarhi Epifanij, Janez in Mena, stoji v krepkih besedah izraženo : „Besede našega Gospoda Jezusa Kristusa: Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev, ne moremo prezreti . . . kar je tu povedanega, skazalo se je v učinkih, ker se je na apostolskem stolu katoliška vera ohranila vedno brez madeža". Nočemo pa zasledovati posamičnih dokazov, ampak hočemo le omeniti versko formulo, katero je Mihael Pale-olog na drugem lijonskem koncilu pripoznal: „Sveta rimska cerkev ima najvišje in polno prvenstvo in prednost nad celo katoliško cerkvijo. V resnici in ponižnosti pa pripoznava, da je to in ob jednem polnost oblasti sprejela od Gospoda samega po sv. Petru, glavarju in prvaku apostolov, čegar naslednik je rimski papež. In kakor je v drugih stvareh njena dolžnost, da brani resnico vere, tako mora tudi po svoji sodbi odločiti v vseh vprašanjih, ki nastanejo o veri". 9. Papež ni jedini vladar cerkve, ampak tudi škofje. Zato morajo tudi ti po svojih naslednikih vedno obstajati. O tem govore sv. Oče dalje: „Dasi je sv. Petra in njegovih naslednikov oblast polna in najvišja, vendar naj nikdo ne misli, da je jedina. Kajti oni, ki je Petra naredil za temelj cerkve, isti „je izvolil dvanajstere ... ki jih je apostole imenoval" (Luk. 6. 13.). Kakor je potrebno, da moč Petrova vedno traje v rimskem papežu, tako škofje, ker so nasledniki apostolov, podedujejo njih redno oblast, tako da spada škofovski stan bistveno k upravi cerkve. Dasi pa ti nimajo niti polne niti splošne niti najvišje oblasti, ne smemo jih imenovati le „namestnike" rimskih papežev, ker imajo sebi lastno oblast, in zato so v resnici redni predstojniki onih ljudstev, katera sodijo. Ker je pa naslednik sv. Petra jeden, naslednikov apostolov pa premnogo, zato je umestno, da pogledamo, kakšne je po božji ustanovi razmerje škofa do papeža. — Najprej je jasno in potrebno, da so škofje v zvezi z naslednikom sv. Petra. Kajti če se ta zveza pretrga, razruši in razprši se tudi množica kristjanov, tako da pod nobenim pogojem ne more več biti jedno telo in jedna čreda: „Blagor cerkve zavisi od časti papeža; če nima ta izvanredne in nad vse sezajoče oblasti, bode v cerkvi toliko ločin, kolikor duhovnikov" (S. Hier. c. Lucif. n. 9.). Zato je važno to si zapomniti: nič ni bilo apostolom naročenega, da bi ob jednem ne bilo tudi Petru izročeno, a mnogo je bilo Petru izročenega, kar drugim apostolom ni bilo. Pri rulaganju Kristusovih besedij (Jan. 21, 15.) tpraša sr. Janez Zlatoust: „Zakaj vpraša KristuB o teh stvareh Petra, a ne drugih" in nato odgovarja isti eerkveni učenik: „Bil je najodličnejii med apostoli in usta učencev in te družbe glava". Jedino tega je zazna-menoval Gospod kot temelj cerkve: njemu je dana oblast vezati in razvezati, le njemu oblast pasti. Nasproti pa, kolikor so apostoli sprejeli moči in službe, sprejeli so jo ob jednem s sv. Petrom : „Bila je le božja milost, če je hotel, da imajo ostali kaj skupnega z njim, le po njem je dal to, česar drugim ni odrekel. Mnogo je jedino le on dobil, nič ni prešlo na druzega, brez njegovega posredovanja" (S. Leo. M. Sermo IV., c. 2.). Jasno in razvidno je tedaj, da izguba škofje oblast in pravico vladanja, ako se vedoma ločijo od sv. Petra in njegovih naslednikov. Kajti če se ločijo, odkrušijo se od temelja, na katerem mora cela stavba sloneti in zato izvan poslopja samega. Ii istega vzroka izločeni so iz hleva, kateremu je najvišji pastir vodnik, so tudi izvan kraljestva pregnani, čegar ključi so jedino le Petru dani. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 12. avgusta. Volilno gibanje. Skoro sleherni dan nam prinese kaj novega glede priprav na bodoče volitve v deželni in državni zbor. Ze znani nižje-avslrijski kandidat Herzog je sklical minulo nedeljo shod, katerega so se pa vdeležili le ljudje, katere je pri-vedel seboj iz Badena, in nekaj komaj šoli odraslih mladeničev. Kandidatu se je na obrazu bralo, da mu tako poslušalstvo ni po godu. Udrihal je seveda z vso silo po dr. Luegerju. Za njim sta govorila župan Strauss in vinorejec Schwerdtfiihrer, ki sta pa oba nastopila proti Herzogu. Shod se je završil brez glasovanja. V ponedeljek zvečer so se sošli v Lincu delegati nemško-napredne in nemško-nac. stranke k zaupnemu posvetovanju glede kompromisa za bodoče deželnozborske volitve. Posvetovanja so se vdeležili delegati iz mestnih in kmečkih volilnih okrajev. Gorenje-avstrijska katoliška stranka je objavila včeraj volilni oklic, v katerem se posebno opozarja na zasluge katoliških poslancev v zadnjih 12 letih. Pre-osnova lovskega zakona in volilnega reda najbolj kaže, da hoče stranka delati za nižje slojeve. — Socijalno-demokratična stranka na Štajerskem je sklicala na 15. in 16. t. m. četrto socijalno-demo-kratično deželno posvetovanje. Na dnevnem redu je strankarsko poročilo in stališče za bodoče državno-zborske volitve. Židovski vodje bi radi dobili štajerske mandate za peto skupino, toda ne bo šlo tako lahko, kakor morda sami mislijo. Ministri na potovanju. Poljedelski minister grof Ledebur dospe danes zvečer v Gradec, kjer si ogleda vse v njegovo področje spadajoče zavode in oblastva. Dne 14. t. m. se poda v Voits-berg, 16. pa pride v Maribor in naslednji dan v Celje. — Železniški minister vitez Guttenberg obiskuje razna mesta Galicije. Pri banketu pri deželnem maršalu grofu Badeniju je izjavil minister, da se bo po možnosti vedno oziral na težnje Galicije, in da je v zadnjem zasedanju našel pri svojem poslu krepko oporo v poljskem klubu. — Trgovinski minister Glanz se je danes vrnil s svojega potovanja po Tirolskem. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklenil pozvati v Prago v najkrajšem času vse mladočeške poslance, da sostavijo in na kompetent-nem mestu vlože ugovor in pritožbo zoper postopanje čeških oblastev, posebne pa zoper neutemeljene prepovedi raznih slavnostih in shodov, katere so nameravali prirediti češki poslanci ali posamna društva. Ako se poslanci odzovejo povabilu osrednjega odbora, bomo zvedeli še razne druge pritožbe. Popolno umestno je, da se narodni zastopniki jedenkrat za vselej ustavijo takemu protizakonitemu postopanju in javno zahtevajo jednakoprav-nosti za češki narod. Shod ogerske leatoliške ljudske stranke razpuščen. Kakor smo včeraj napovedali, tako se je zgodilo, shod, katerega je sklicala katoliška ljudska stranka v Lovasz-Patoni, se ni mogel vršiti radi nečuvenega postopanja nahujskanih liberalcev in njihovih pomočnikov. Shod bi se bil imel vršiti na vrtu grofa Wallisa. Ogromne množice ljudstva so romale na označeni prostor. Malo pred določeno uro se je pomikala proti vrtu vrsta belo oblečenih deklic, za njimi pa grof Ferdinand Zicby, več njego- vih prijatelje? • duhovnikov in lepo število volilcev. Komaj pa je bil shod otvorjen in je jel govoriti grof Zichy, že je začelo dežiti nanj kamenje in gnjila jajca, tako, da se je moral umakn ti. Tudi njegovim spremljevalcem se ni godilo nič boljše. Radi velicega nereda, ki je nato navstal, je komisar zaključil zborovanje. Navzoči liberalci in židje so se zbrali nato na cerkvenem prostoru, kjer je ondotui pastor in neki žid zabavljal proti katoliški stranki. Grof Moric Esterhazy je takoj brzojavno pozdravil „vrle in junaške bojevnike za napredek in omiko." Židovsko liberalni listi z velikim veseljem poročajo o tej „sijajni" zmagi mažarsko-liberalne Llike nad katoliško ljudsko stranko. Mej drugim piše dunajska Židinja „N. Pr. Presse" nastopno : .Na včerajšnji dan sklicani shod katoliške ljudske stranke se je končal z najhujim porazom, kar jih je doživela ta stranka na svojih nedeljskih shodih." h vrst samih odseva radost židovskih liberalcev. Ma-ž&rsko-liberalni kolovodje si pa lahko štejejo v čast, da so iznašli tako umetno sredstvo, s katerim se lahko razžene vsak, še tako mnogobrojno obiskan shod, ako poleg tega še vladni organi, kakor se le prepogosto dogaja, vidijo pred seboj samo „katoliške nemirneže" in jih tirajo v zapor. Dogodki na Kreti in v Makedoniji. K težujam, katere provzročuje Grški krečansko in makedonsko vprašanje, je nastopila zopet druga, ki je provzročila veliko vznemirjenost v vojaških in političnih krogih in ki je zelo neljubo zadela kralja samega. V noči od petka na soboto je namreč devet poročnikov in 20 podčastnikov ostavilo atensko posadko z orožjem ter se pridružilo več bivšim podčastnikom in na posebnem parniku odpotovalo na Kreto. Vlada je takoj odposlala parnik za beguni, toda do sedaj jih še niso zasledili. Vsi grški časopisi, posebno pa uradni dnevnik „Proia", ostro obsojajo nezakonito postopanje grških častnikov ter jim preti z občutnimi kaznimi. Železniški ravnatelj se izgovarja, da so bili častniki preoblečeni v delavske obleke in jih torej ni mogel spoznati in odvrniti od nadaljnega potovanja. Odredila se je sicer stroga preiskava, vendar pa ne bode lahko oprala tega madeža. Ta dogodek je vznemiril tudi v zunanjih krogih veliko nevoljo in zna imeti mnogo posledic. V Afriki se baje zopet pripravljajo na novo vojsko. Opozicijonalni list „Roma" objavlja v zadnji številki neki dopis iz Afrike, v katerem se trdi, da se pripravlja neguš Menelik na novo vojsko v jeseni. Po poročilu imenovanega lista pa je italijanska vlada zvedela o Menelikovi nakani po majorju Ne-razziniju in je takoj na to brzojavno pozvala v Rim generala Baldissero. Tako dnevnik „Roma". Gotovo je dosedaj samo to, da je general Baldissera res dospel v Rim in se dalje časa pogovarjal z vojnim ministrom, kar mora biti vsekako v zvezi z vojsko v Afriki. — O poslanstvu msgnr. Makarija krožijo vsakovrstna, pogostokrat nasprotujoča si poročila. Pred nedavnim smo poročali, da je neguš vsprejel celo papeževo odposlanstvo, katero mu je poklonilo več dragocenih darov. Sedaj je pa brati v „Osser-vatore Cattolico", kakor poroča brzojav iz Milana, da so neznani roparji pobrali odposlanstvu vse dragocenosti, mej njimi zlat križec z dijamanti, več zlatih ur in razna oblačila, in da je treba sedaj odločne roke, ki bo odvrnila popolno izjalovljenje nameravanega podjetja. — Obe poročili ne moreta biti resnični in najbrže je neresnično poslednje, s katerim bi kak framason rad uničil vse prizadevanje svetega očeta. Cerkveni letopis. Naša nova cerkev. Z Bleda, 6. avgusta. Oddahnili smo se malo po naših lepih slav-nostih. Ni sicer kaj tako posebnega ta letoviška hiša, da bi se njej na čast morale prirejati take slovesnosti, vzlasti ker je domače ljudstvo v tem oziru bolj mrzlo, če tudi je naš kraj ravno po njej kot letovišče zadobil večjo veljavo. Naše ljudstvo se toliko bolj zanima za nekaj druzega, veliko lepšega in imenitnejega. Kakor smo brali, se je ministerski predsednik pri obisku otoške romarske cerkve zanimal tudi za zgradbo nove župnijske cerkve ter pripomnil, da bode o tem drugi dan z ehceleuco pre-milostnim našim knezoškofom govoril. S tem je pač udaril na našo najbolj žalostno struno, na najbolj pereče naše vprašanje, ki nam tako dolgo že dela toliko preglavice. Vse je pri nas v lepem redu, ves kraj se tako rekoč prevstvarja, divna lepota in krasota se raz- odeva pri vseh zgradbah, samo župnijska cerkev kaže še vedno svoje staro lice, ki pač ne pristoja tako svetovno slovečemu kraju. Tudi dobro misleči krščanski tujci se le z žalostnim pogledom ozirajo na-njo. Kako milo pa še le toži naše dobro, verno ljudstvo. Ljudstvo je pripravljeno na vsako žrtev, nasprotnika pač tu ni nobenega, mi vsi se strinjamo z jeduo in isto mislijo, da prvo naše delo bodi sedaj zgradba lepe nove cerkve. Sicer se cerkev zida že dalj časa, osiveli starci so bili še mladi, ko se je toliko govorilo o novi. Toda samo z besedo, z dobro voljo se še ne bode naredila, treba je vendar jedenkrat tudi resno pričeti. Nekateri sicer mislijo, da bi se tem potom razširjala, da bi se jej priklopile kaki dve novi kapelici, a to ni mogoče, še bolj bi se skazila. Drugim ugajajo zopet stare podobe po cerkvi in druge konjske figure, pa te niso vredne, da bi se ohranile v cerkvi, vsaj ne pospešujejo nikakor pobožnosti. Cerkev pa se mora povečati, za naše krajevne razmere je premajhna, vzlasti letoviška gospoda nima v njej pripravnega prostora. Stara cerkev je tako v slabem stanu, da ni več za rabo. Notranja oprava, oltarji, orgije, klopi, tlak, prižnica, z jedno besedo razven cerkvene obleke in svetih posod nima več prave dostojnosti. Zvonik je še v najboljšem stanu, zvonovi so pa tudi jako obrabljeni. Lopa pa kazi še to nelepo podobo cerkve. Z jedno besedo, tako trdi vsak, sedanja cerkev ni za druzega, kot da se podere. Popolnoma novo je treba zidati, toda kje, na katerem prostoru, o tem se križajo razna mnenja. Toda kraj je pa gotovo stari najbolj umesten, ker se tu cerkev najbolje vidi ter je v središču župnije. Nekateri mislijo, da bi se zidala blizu pokopališča, toda kake težave bi bile, kam župnišče, gospodarska poslopja. Mlinani bi imeli tudi predaleč. Lepšega in bolj pripravnega prostora pač ni, kot je sedanji, je tudi v zelo mirnem kraju, ko ni toliko prometa v obližju. Prostora je pa tudi dovolj, ko se staro pokopališče poleg cerkve lahko porabi. Imamo res že več lepih načrtov za njo, že naslikano imamo kaj lepo po jednem načrtu, toda vse to bi bilo predrago, po dosedanjih načrtih bi ne mogli zmagati v iinancijelnem oziru. Na mislimo na kaj nemogočega, temveč ostanimo pri tem, kar je sploh mogoče izvesti po naših močeh. Ce jo bodemo delali po nedosežnih načrtih, ne bo nikoli narejena. Ne domišljujmo si, da moramo napraviti kako stolno cerkev, zadovoljimo se, da dobimo cerkev, kakoršne imajo naši sosedje. Previsoko ne smemo segati, da vsaj nekaj dosežemo. Kak strokovnjak bi si ogledal kako bližnjo cerkev, ki se nam dopade ter je zadostna in primerna za nas, ter po njej bi napravil načrt. Prostora bi bilo zadosti, če se toliko podaljša, kakor je lopa velika, in simetrično razširi. Tudi ni treba misliti, da mora cerkev takoj biti z vsem potrebnim zgotovljena. Naj-prvo in najpotrebneje je zid, vse drugo, novi oltarji, orgije itd. se napravi v teku let. Seveda za cerkev bode treba denarja in zopet denarja, toda kje se bo dobil? Župnijska cerkev je tako revna, da se sama še vzdržati ne more, večjo svoto denarja ima pa res podružniška cerkev na otoku, ki pa še nikakor ne zadostuje. S privolitvijo vlade bi se ta denar lahko v to porabil ter upamo, da nas bodo pri cerkvi ravno tako podpirali vladni organi, kakor pri letoviškem poslopju. Nekaj denarjev bi se dobilo tudi pri ljudeh, in da bi se tako bridko najedenkrat ne občutil ta udarec, naj se naredi občinska doklada, če je še tako majhna, od kamena do kamena palača. Toda osupnil bi marsikdo ter rekel, vsaj imamo že sedaj dosti naklad, čaka nas še tudi draga nova šola, ki ima biti narejena po najnovejšem kroju. Mi nismo nasprotniki nove šole, vzlasti ker se mora najemati v drugi hiši prostor za jeden razred, ne pravimo, da je nova šola brez potrebe, a toliko si pa vendar upamo trditi, kar nam bo vsak tudi priznal, da je cerkev neprimeroma veliko bolj potrebna. Na občinske doklade bi se tudi lahko od kake posojilnice ali banke dobilo kaj na posodo, da bi se delo tem lažje in hitreje zgotovilo. Veliko bi se tudi s tem opomoglo, če bi ljudje kaj sami delali. Apnence bi kuhali, opeko in kamen dovažali, kar bi se od stare cerkve več ne rabilo, strani vozili. Koliko denarja bi se s tem prihranilo, če bi domači prostovoljno vse to storili. Ker pa v poletnem času, vzlasti v seziji, nimajo časa radi poljskih opravil in pa mnoge vožnje z gospodo, bi se vse to pridno delalo v jesenskem času, tudi po zimi bi se lahko veliko storilo. Zuane so nam dobro težave s takim delom ter slavno županstvo bi moralo zelo na roke iti ter vse to delo nekako voditi. Potrkati bi bilo treba tudi na dobra krščanska srca. Nekaj gospode bi z radovoljnim doneskom gotovo naše delo pospeševalo, visoko vlado bi prosili, da nam zastonj da potrebni les, erar ima vendar v našem obližju svoje ogromne gozde, denarni zavodi bi se nas morebiti tudi kaj usmilili. Naš kraj, tako smelo trdim, ima več naklonjenih prijateljev, kot vsak drugi. To se je pokazalo pri letoviškem poslopju in prepričan sem, da se gospoda zanima zelo za to zgradbo ter je nje želja, da se cerkev skoraj zgotovi. Marsikoga bi morila tudi skrb, kam bi potem hodili v cerkev, ko se stara podere ter nova zida. Na pokopališču bi se naredil šotor, nekaj prostora za vernike bi se tudi radi večkratnega slabega vremena pokrilo z deskami, da bi se ondi opravljala božja služba. Vsakdanja sveta maša in druga sveta opravila bi bila lahko v starem župnišču, ob nedeljah bi se večkrat tudi lahko maševalo na Rečici ali na otoku. Tako bi si pomagali, da bi tudi ob času zidave same naša duša dobila potrebne hrane. Te misli niso samo moje, temveč to je občno ljudsko mnenje. Ko je nekdo vprašal gospoda deželnega predsednika, če popelje Badenija tudi v župno cerkev, je odgovoril blagorodni gospod: „Cerkev ni za druzega, kot da se podere, mu bodemo raje novo pokazali." S temi besedami je pač jasno označil tudi gospod predsednik svojo željo. Malo težko bi bilo sicer, grofu Badeniju kot minioterskemu predsedniku pokazati novo cerkev, ker se tako visoki gospodje tako hitro menjavajo, glejmo pa, da jo pokažemo vsaj njegovemu nasledniku, slovenskemu svetu in tujcem, ki dohajajo k nam. To je pa vzlasti sedaj mogoče, ker je naše ljudstvo res prav odkritosrčno udano naštmu veleč, gospodu župniku. Kujmo železo, dokler je gorko I Prva naša slavnost pa bodi tedaj najlepši praznik na Bledu posvečevanje nove župnijske cerkve. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IV. Zbornični tajnik poroča o nastopnem dopisu c. kr. dež. vlade: Trgovinsko ministerstvo se je glasom ukaza z dne 3. marca 1896 začelo baviti z ureditvijo pomočništva izven delavnice in domače obrtnosti in daje sporazumno z vis. c. kr. minister-stvom za notranje stvari vrsto predlogov v pretres. — Napominani visoki ukaz se glasi sledeče: Neprilike, ki so se tekom časa pokazale pri obrtni delavnosti, znani pod imenom „pomočništvo izven delavnice" (Sitzgesellenwesen), bile so, kakor znano, predmet parlamentarni obrtni enketi 1.1893, kakor tudi pismenemu poizvedovanju, katero je leta 1892 uprizorilo c. kr. trg. ministerstvo potom političnih dež. oblastev. Socijalne škode „pomočništva izven delavnice" so se priznale tudi pri tej priliki skoraj jednoglasno. Dejanstveno se mora priznati, da pomočništvo izven delavnice, kakoi se je razvilo posebno v večjih mestih in obrtnih središčih, pospešuje neopravičeno obrtovanje ; da se ravno ta delavska kategorija more najlaglje izkoriščati in se nahaja radi tega tudi deloma v najslabšem socijalnem položaju; da se določbe za varstvo delavcev pri tej kategoriji prezirajo, da se čestokrat daje delo mladim pomožnim delavcem, ki se nikoli niso redno izobrazili v obrtu, torej delajo brez koristi z ozirom na njih prihod-njost, s čimer se napravlja ob jednem težeča konkurenca obdačenemu obrtu. Hočemo li odstraniti in izleuiti te neprilike, se to ne more zgoditi z jednostavno prepovedjo za te vrste dela, ker bi se s tem provzročile ekonomične škode v širnih krogih. More se temveč misliti le na tako ureditev, ki je sposobna, ne da bi silovito posegla v ukoreninjene, na soc. razvoju sloneče razmere, odstraniti ali oslabiti javnim koristim škodljive pojave te vrste obrtovanja. Težnje po umevni omejitvi „pomočništva izven delavnice", ki mora biti prvi korak pri tej uredbi, pokažejo, da je ta pridobitni način tako tesno spojen z domačo obrtnostjo, da je že omejitev pomočništva izven delavnice proti tej sorodni vrsti opravila zvezana s težkočami, in da se v obče jeden najSin pridobitne delavnosti ne da brez druge urediti, Potem, ko so bile že po členu V. lit. d razgla-silnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. dec. 1859 drž. zak. št. 227, od veljave obrtnega reda izvzete one pridobitne stroke, ki spadajo v kategorijo domačega postranskega opravila in katero vrše navadni člani lastne družine, je nadalje po doltčbi § 1. obrtne novele z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. 39, vsa doiuača obrtnija v obče izvzeta od uvrstitve mej obrte. Nedostatek za postavne dtfiuicije za domačo industrijo je odstrauil tukajšni ukaz z dne 16. septembra 1883, št. 26 701, po katerej se ima v obče smatrati za domačo industrijo ono obrtno produktivno delo, ki je izvršujejo vsled krajevne navade ljudje v svoj h bivališčih, bodi si kot glavno, bodi si kot postransko opravilo, toda na ta način, da ti ljudje pri svojem pridobitnem opravilu, če je ne izvršujejo osebuo, nimajo nobenih obrtnih pomočnikov (pomagačev, pomočnikov, vajencev), temveč rabijo v to svrho svojce lastne družine. Zakon z due 30. marca 1888, drž. zak. št. 33 glede zavarovanja delavcev proti boleznim, se je v § 3. v bistvu oziral na omenjeno definicijo za domačo industrijo v tem , da ni podvrgel domače industrije obveznemu zavarovanju proti boleznim, in je pujem le v toliko še bol) razširil, da je izločil moment krajevne navade od kriterijev domače industrije. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 12. avgusta. (Dopolnilna volitev za državni zbor.) Vsled smrti poslanca kanonika Eluna je za sodne okraje Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Vel. Lašče razpisana dopolnilna volitev za državni zbor na 2 9. septembra. — Volitve volivnih mož se bodo torej pričele kmalu v začetku meseca septembra. Opozarjamo torej svoje somišljenike, da se pravočasno pripravijo za prvotne volitve. (Pregled zemljiščno-davčnega katastra) Deželni odsek za pregledovanje zemljiško-davčnega katastra se je včeraj zbral v posvet. Deželni predsednik baron Hein je pozdravil navzoče ude ter omenjal važnih nalog, katere ima odsek rešiti. Določil se je v prvi seji opravilni red, za določitev tarifa za klasifikacijo zemljišč pa se je izbral poseben odbor (deželni glavar Detela ter poslanca Lenarčič in grof Barbo), da o tem stavi primerne predloge. (K vojaškim vajam) v Celovec odidejo 27. avg. in 5. septembra deželni brambovci iz Ljubljane. (Cesta iz Tržiča v Podnart.) Načelnik cestnega odbora za tržiški okraj A. Valavz razglaša po časopisih, da se dela za preložitev ceste iz Tržiča v Podnart oddajajo podjetnikom do 23. avgusta. Preložitev ceste je preračunjena na 11.500 gld. — To je odgovor načelnika cestnega odbora Valavza na želje izražene od poslancev Kalan-a in bar. Schwr-gel-na v zadnjem zasedanju dež. zbora kranjskega. Tako se zaradi same trmoglavosti po nepotrebnem razmetavajo tisočaki, dočim bi jih drugod v deželi krvavo potrebovali za prepotrebne ceste. V celi deželi nimamo lepše ceste, nego je ona iz Tržiča v Kranj iu vkljub (emu se dela druga cesta, ki ne bo imela nobenega pomena vzlasti tedaj, kadar se zgradi železnica Kranj — Tržič. Le dražite ljudi in nakladajte jim doklade za stvari, o katerih so prepričani, da so nepotrebne, videli bole, kam pridete s takim krivičnim ravnanjem. (Popravljanje cerkve sv. Jakoba) Vkljub deževnemu vremenu, ki precej ovira zidarska dela, se cerkev sv. Jakoba hitro popravlja ; le delo za novi stolp vsled mnogih ovir bolj počasi napreduje. Od kapele sv. Frančiška do altarja sv. Ignacija na nasprotni strani je ves presbiterij dvakrat zvezan, zgoraj pod obokom in sredi stenskega zidu. R*vno tiko so že zvezali oba stranska cerkvena kora. Po-prejšna zvonika sta vsa v vezeh. Na treh krajih so ju morali vezati z železnimi vezmi, tako sta bila zrahljana. Severna cerk vena stena je od zunaj v 2 dneh vsa dodelana ; danes so ob Frančiškovi kapeli že podrli vse odre. Barvo so dali cerkvi tako, ka-koršna je bila poprej. Sed.»j popravljajo prejšna stolpa, ki bodeta po načrtu prav lepo okrašena. — Glavno pročelje in južna stran cerkve sv Jakoba z velikim stolpom in z lepimi okraski pri oknih bodeta v kras ljubljanskemu mestu. (Ogledna komisija pri sv. Jakobn.) Pri ko panju za novi stolp cerkve sv. Jakoba v Ljubljani so se prikazale razne ovire. Pod prejšnjim stranskim cerkvenim vhodom, kjer bode stal novi stolp, so prišli v zemlji na 8 m globoko temeljno zidovje. Trdno je kot skala, sezidano v živem apnu. Silno počasi se s klini in dleti ruši zidovja kos za kosom; ni čudno tedaj, da delo vidno ne napreduje. Pod tem zidovjem je lepa ilovica, ua kateri bi se dalo zidati, a kaj, ker je malo globočje že pomešana s peskom; še spodaj se nahaja sipa, mokra, kajti skozi njo curlja voda, ki ob sedanjem deževnem vremenu delo jako ovira. Najbrž bode treba ves prostor za temelj novega stolpa pilotovati. Komisija, ki pride v četrtek na lice mesta, bode to določila. S piloti se bnde delo zakasnilo za kake 3 tedne. („Zora".) Glasila slov. katol. dijaštva „Zore" je izšel drugi zvezek z raznovrstnim temeljitim in zelo zanimivim gradivom. — Priporočamo somišljenikom, naj to podjetje naših nadobudnih akademikov prav krepko podpirajo z obilnimi naročevanji. „Z^ra" izhaja štirikrat na leto in velja za celo leto 80 kr., za dijake 50 kr. Upravništvo lista je :J Wien, V., Matzleinsdorferstr. 76., III. 31. („Rimski Katolik".) Zadnje dni je izšel III. zvezek R. Katolika, ki čitateljem podaja krasno sestavljenih razprav o raznih, zlasti v sedanjem času perečih vprašanjih. — L stu je želeti mnogo pazljivih, razsodnih čitateljev in rednih naročnikov - pla-čevateljev, da tem vspešneje vsestranski izvršuje svojo lepo nalogo. (Z Dobrove), 8. avgusta. Naš gospod župnik Anton Lovšin je dal letos našo farno cerkev, ki jo je bil lanski potres grdo razrukal, vso popraviti ter znotraj in zunaj popolno obnoviti. Zidarska dela in popravila izvršil je zidarski mojster Jakob Acetto iz Ljubljane s svojimi delavci goriškimi Primorci-Slo-venci v času od dni 20. aprila pa do dni 15. julija t. I. Dela pri tem bilo je trikrat več, nego se je mislilo na prvi pogled. Slikarska dela in popravila izvršil je p. n. g. c. k. profesor Alojzij Subic s svojimi delavci v času od dni 5. pa do 25. junija t. 1. Pleskarska dela prevzel in dovršil je voditelj poduzetja vdove Zottner iz Ljubljane, g. Karol Treffner s svojima pomočnikoma: Antonom Otorepec in Alojzijem Borštnar v času od dni 9. pa do dni 25. julija t. I. Vsa dela: zidarska, slikarska in pleskarska so krasno, temeljito in popolno trpežno dovršena in tako izvedena, da delajo mojstrom podu-zetnikom in njihovim delavcem čast. — Ker je čas sloveče božje poti med „Šmarnimi mašami" na Dobrovi že tu, vabijo se pobožni romarji iz bližnih in daljnih krajev najuljudneje, da prav v obilnem številu pribite med temi milosti polnimi dnevi le-sem na Dobrovo k „Viru Milosti" iskat si tolažbe in utehov v dušnih in telesnih potrebah. Dne 30. maja t. 1. smo ob 12. uri 40 minut popoludne opazovali tukaj skozi 20 minut na jugo-večeru krasno naravno prikazen ; tam razprostiral se je od večera na jug do 2 kilometra dolg, popolno vodoravni oblak, ki je bil ob svojem zgornjem robu obrobljen z najčistejšimi mavričnimi barvami. Popoludne se je spremenil ta zelo soparni dan v precejšnji naliv z bliski in gromi — hvala Bogu, da brez posebnih nasledkov. — Senena letina se je obnesla le srednje dobro. Ob začetku je vreme koscem silno nagajalo; proti koncu košnje bilo je pa dobro ugodno. Le prav malo sena se je spravilo po „žehti rujavega" pod streho; večja množina se je ob vsej vremeuskej sitnosti lepo posušila in ohranila lepo zeleno barvo in prijeten okus ter bode živini v tečno krmo. — Dne 27. jun. t. 1. je bila Gr&dašica obližje svojih obrežij prav močno poplavila; hvala Bogu, da se je hitro zopet vtekla in nam z večjo škodo prizanesla. — Zenice so letos pri nas tudi veliko trpele: nagajalo jim je vedno deževje, ob solnČnih trenotkih palila jih je silna soparica, a slednjič jim je pa delalo veliko preglavico vse poleženo in po raznih piših na vse kraje zmedeno žito. Snopa je veliko; rži plenajo še precej dobro, a pšenice srednje slabo. Ječmen se je pa dosta dobro obnesel. Ajdovej setvi je vreme tudi zelo nagajalo. — Gromovitih dni imamo letos tukaj do danes že celih 46; res ogromno število. — Potresov smo čutili od novega leta sem tukaj le čvetero s podzemeljskim bobnenjem; sunki so bili kaj rahli in nepomenljivi. Se bode že tudi ta sila vnesla; saj ima vsaka reč svoj začetek in tudi svoj konec. Jabolka obetajo nekoliko letine; le med zarodom je preveč — piškavcev. Tudi listje je letos tukaj na jablanih po nekej zli glivi močno napadeno tako, da ga je že precej veliko odpadlo; kar ga je pa na drevju ostalo, nima nobene prave naravne barve ob tem času in je tudi ln nenormalno razvito. TurŠice in vsa druga pozna poljska „fruga" je sedaj prav lepa in obeta sploh ugodne letine, če Bog da ugodnega in solnčnega vremena. Krompir „oneidovec" je dober, zgodnji bode pa, kakor ljudje pravijo, večinoma na njivah segn>l; ne te sorte korun se tu- kaj le malo več špoga. — Na grdej difteriki še vedno kako otroče zboli in — navadno tudi umre. Med odraščenimi ljudmi se more pa zdravstvo, hvala Bogu, sedaj prav ugodno imenovati. — Dne 9. avgusta so imeli otroci prvo sveto obhajilo. — Dne 23. t. m. pa dokončamo tukaj tekoče šolsko leto z zahvalno šolsko sveto mašo brez drugih posebnih ceremonij. Starišem in otrokom bodo velike počitnice ravno prav prišle zavoljo splošne paše, katera se pri nas začne še le potem, ko se je otava pokosila in spravila pod streho. (Iz Zapog pri Smledniku) U. avgusta. Take slovesnosti, kakor preteklo nedeljo, že dolgo časa ni praznovala naša fara. Naš, za čast božjo nad vse vneti g. župnik Martin Narobe je preskrbel našej cerkvi nov, krasen križev pot. Prav lepe slike sv. križevega pota je prav umetuiški izvršil domači umetnik g. M. Koželj, slikar v Kamniku. Vrlega umetnika vsled njegovih zares izvrstnih slikarij in primeroma nizkih cen čast. duhovščini prav toplo priporočamo. — V nedeljo dne 9. avgusta, katero nedeljo se praznuje tudi farno žeguanje, se je sv. križev pot v slovesnem sprevodu prenesel v cerkev, kjer ga je blagoslovil preč. o. frančiškanski gvar-dijan iz Kamnika v družbi domačega g. župnika, g. župnika iz Smlednika in več drugih gospodov. Slovesno sv. mašo pa je opravil 5. g. Matija Bilban, tukajšuji rojak, duhovnik v Ameriki; pri sv. opravilu pa sta mu stregla: č. g. Anton Vilman, misijonar v Ameriki, in bogoslovec g. Ivan Knific. — C. g. župniku, ki nam je cerkev okrasil s tako lepim sv. križevim potom, pa želimo, da bi nam ga Bog ohranil ne samo do njegove zlate maše, katero namerava obhajati 30. avg. t. 1., ampak še prav mnogo, mnogo let, sebi in nam v čast in večji dušni prid. (Ogani) Iz Leskovca. Dne 10. t. m. zvečer je začel v Leskovcu goreti kozolec, pod katerim je imela tukajšua požarna bramba shranjeno svojo brizgalnico. Le h težavo so rešili že precej opaljeno brizgalnico, s katero so potem kmalu ogenj zadušili. Hitro so priskočili na pomoč sedaj tu bivajoči vojaki ter veliko pripomogli, da se je otela brizgal-nica in da se je ogenj kolikor mogoče hitro pogasil. Na pomoč so prihiteli tudi ognjegasci iz Krškega in Vidma. Veliko dobroto bi storil našej požarni brambi, kdor bi jej pripomogel do kake shrambe za brizgalnico. (Zahvala) Slavno ravnateljstvo posojilnice v Radovljici je poslalo podpisanemu za tukajšnje pogo-relce 50 gold., z» kateri velikodušni dar izrekam v imenu obdarovancev najprisrčnejšo zahvalo. — Bohinjska Bela, 11. avg. 1896. Janez Kačar, župnik. (Domača umetnost.) V izložnem oknu tvrdke Kollmanove izpostavljen je oljnat portret, slikau v naravni velikosti (slika do kolen). Slika, predstavljajoča mladega moža, napravlja na gledalca dober utis. Inkarnat je živ, svež in mehak; v obče so barve na tej sliki kaj harmonično razdeljene, dra-perija lepa — pravilna. Ta slika je prvo razpostavljeno delo domačega slikarja gosp. R. Jakopiča, ki nam priča o njegovi nadarjenosti ter kaže, da se je mladi umetnik učil v monakovski slikarski akademiji. Kakor slišimo, namerava gosp. Jakopič v kratkem s slikami okrasiti domačo kapelico v Krakovem in to s tempera-barvami, znamenje, da imamo Slovenci domačih izurjenih močij, ki so vredne priporočila. —k. * * * (Od Kranjsko-štajerske meje) 10. avg. Vreme imamo kakor ob pasjih dnevih. Kmetje ne morejo redno vršiti dela na polju in po senožetih. V četrtek jutro, to je 6. avgusta pripodili so se temno-sivi oblaki, v katerih je neznansko vršalo ; kar začnejo izsipati robato, kakor orehi debelo točo črez Špitalič in Motnik, posebno hudo je zadela kmete ob Savnicah, kateri sejejo le jare setve in še niso pričeli žetve, da jim je zdaj toča vse zdrobila. Stari ljudje ne pomnijo tako debele toče. Ob toči imenovani dan so se ponavljali nalijaki, ki so provzročili povodenj ob nekaterih gorskih vaseh v Spitaliču. (Uboj na Stranicah.) V nedeljo dne 9. avgusta se je, kakor nam pišejo, petindvajsetletni sin posestnika in gostilničarja Kosa v Oplotnici na biciklu odpeljal skozi Konjice na Stranice, da ondi obišče tamošnjega učitelja kot svojega znanca. Domu gredi se je oglasil v krčmi „pri Nagliču". Nekateri tukaj zbrani pivci so začeli ogledovati in vznemirjati tujčev bicikel. Lastnik pa jih je prosil, naj mu kolo pustijo pri miru, da mu ga ne potarejo, češ, reč velja denar. Toda neki lopov (ali njih več?) se ni zmenil za dobro besedo, ampak začel je razsajati in prišleca — messriti I Tujec je odbežal iz sobe, ali ure njegovega življenja bile so žalibog že štete. Po cesti je prišel še do bližnje hiše „pri Jerebu". Tu je poskusil poklicati za pomoč. Ali, kakor kažejo razmere, bilo je že prepozno. V sobi zbrani domačini so čuli, da so vhodna vrata nekoliko zaropotala. Pa lahek sunek trajal je le za trenotek in vsied tega se ljudje niso dalje zmenili za to. Se le pozneje, ko je nekdo šel vun, našel je na pragu — mrtveca! Na dverih se pozna prostor, kamor je ouesrečenec pritisnil svojo okrvavljeno in že preslabo roko, predno je izdihnil dušo. V ponedeljek popoludne so mrliča prepeljali v očetovsko hišo v Oplotnico. Sirota je sporazrezan posebno po hrbtu; leva roka razparana je od ramena do lakta, krvavi venec obdaja levo uho, brazda zarezana mu je po bradi. Pokojnika je komisija ogledala v torek, ko so za naš list bile napisane te vrstice o zlodejstvu na Stranicah. Društva. (Družba svet. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imela svojo 94. vodstveno sejo due 5. avgusta t. 1. v prostorih „Slov. Matice." — Začetek ob '/»3- uri popoludne. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vit. Bleivveis-Trsteniški, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik) in Andrej Zamejic ; od nadzoruištva je bil prisoten Oroslav Dolenec. Svojo odsotnost sta opravičila dr. I. Svetina in Anton Zlo-gar (tajnik). Prvomestnik otvaria sejo ter naznanja, da je izdelanih 200 novih denarnih nabiralnikov in da bo v kratkem dotiskano časniškega opazovalca delovanje moških in ženskih naših podružuic za dobo zadnjih dveh let. Blagajnik naznanja, da je imela družba od 1. jan. 1896 do 5. avgusta 1896 10.876 gld. 02 kr. dohodkov 10.787 gld. 93 kr. stroškov, torej 88 gld. 09 kr. prebitka. Ko se določijo nagrade, rešijo se došle prošnje in vsprejmejo sklepi glede družbinih šolskih stavb v Velikovci in v Trstu, zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Zaveza slovenskih učiteljskih društev.) Osma skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 19. in 20. avgusta v Opatiji. — Program: I. V sredo dne 19. avgusta: Ob 9'/» uri dopoludne: Sprejem skupščiuarjev na kolodvoru Matulje. Pozdrav od predsednika „učiteljskega društva kotara Volosko" in od strani občine Kastav. 2. Ob 10'/s uri prihod v Opatijo ter sestanek v „Zorin"-domu. Pozdrav od predsednika „pripravlju-jočega odbora" in od strani občine Volosko. 3. Ob 11'/» uri seja upravnega odbora v čitalnici. Vspo-red posvetovanju: a) Poročilo o delovanju direkto-rija; b) določitev poročila za delegacije; c) razni nasveti. 4. Ob 1. uri popoludne : Pevske vaje v ljudskej šoli. 5. Ob 3. uri seja delegacije v spred-njej dvorani „Zore" z nastopnim dnevnim redom : a) Pozdrav predsednika; b) poročilo tajnika o delovanju upravnega odbora in o delovanju društev, zastopanih v „Zavezi"; c) poročilo blagajnika; č) poročilo računskih pregledovalcev; d) volitev treh pre-gledovalcev računov (§ 20. p. r.); e) poročilo glede „zavezinega glasila"; f) določitev vsporeda za glavni zbor in za sekcije; g) določitev letnih doneskov od članov „Zaveze" (§ 21. p. r.); h) določitev časa prihodnji skupščini „Zaveze" (§ 19. pr.); i) poročilo o stanju „Kuižnice za mladino"; j) volitev štirih rediteljev za glavni zbor; k) nasveti in predlogi; 1) ako bode čas dopuščal eventuelno : volitev upravnega odbora. 6. Ob 5. uri v ljudskej šoli seja sekcij po vsporedu, ki ga določi delegacija. 7. Ob 61/» uri pevske vaje v ljudskej šob. 8. Ob 9. uri „koDcerts plesom* v Zirin-iorau. (Vabilo in vspored se bode posebej natisnil.) II. V četrtek, dne 20. avgusta: 1. Ob 7. uri zjutraj: Sestanek v kavarni „Seitz". 2. Ob 8. uri: Svečana sveta maša v hrvatskem jeziku v cerkvi sv. Jakoba. Pri sveti maši poje mešani zbor drušua „Lovor" s spremljevaujem orkestra. 3. Ob 10. uri dopoludne slavni zbor po vsporedu, kakor ga bode določila delegacija. 4. Po glavnem zboru eventueluo: seia delegacije, v koji se voli upravni odbor. 5. Ob 21/» uri popoludne banket. 6. Ob 6 uri: Raz>tauek onih, ko|i se odpeljejo z večernim vlakom. III. V petek, due 21. avgusta: Izlet po morju okoli otoka Krka, v Senj iu dalje po možnosti v Bakar, v Reso, kjer se izkrcajo oni, koji se odpeljejo z brzovlakom, in povratek v Opatijo. — Predsedništvo „Zaveze slovanskih učiteljskih društev" v Št. Juriju pri Kranju: L. Jelene, predsednik; Ivan Sega, tajnik. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju 1896 je 100 strank vložilo 25.669 gid. 38 kr., 57 strank vzdignilo 6 741 gld. 75 kr., toraj več vložilo IS.927 gold. 13 kr., — 28 po- sojil se je izplačalo 12.030 gld. — kr., stanje vleg 295.700 gld. 07»/, kr., denarni promet 56.506 gld. 66 kr. (Bralno društvo „Mir" pri Veliki Nedelji) priredi v soboto dne 15. t. m. veselico s sledečim vsporedom : 1. Gledališka igra „Damo-klej ev meč*. 2. Petje. 3. Prosta zabava z godbo.— Vstopnina 20 kr., za kmete 10 kr. — Začetek ob 4. uri popoludne. Telegrami. Dunaj, 12. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjev odlok, s katerim se podeljuje veleč. gosp. Alešu, dekanu v Semiču, zlati križec s krono. Donaj, 12. avgusta. Včeraj opoludne sta se ponesrečila pri kopanju nekega vodnjaka v Meidlingu dva delavca, ki sta se spustila v globočino. Jednega so izvlekli mrtvega, drugega pa nezavestnega ter ga odvedli v bolnišnico. Belgrad, 12. avgusta. Kralj ni hotel vsprejeti deputacije in corpore, marveč le pet pojedinih članov, mej njimi Pasiča, kateremu je izjavil, da se peča sam z ustavnim vprašanjem, ki bode pričetkom bodočega leta že rešeno. Pariz, 12. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Aten: Sultan je odklonil vse zahteve krečanskih zastopnikov; spolnovati hoče samo določbe kalepške pogodbe in oprostiti kaznjence. — Grški kralj se je posvetoval včeraj dalje časa z ministerskim predsednikom, vojnim in zunanjim ministrom. Temu posvetovanju se pripisuje v Atenah velika važnost. V okraju Heraklejon vlada nepopisno vznemirjenje. Mohamedanci so zažgali zopet štiri vasi. Več ljudij je našlo smrt v ognju. Monakovo, 12. avgusta. Dunajska anti-semitska vodji dr. Lueger in Suhneider sta govorila na tukajšnem ljudskem shodu. Govornika je mnogobrojno občinstvo navdušeno pozdravilo. Carigrad, 12. avgusta. Novejša poročila potrjujejo vest, da je prodrlo v Anapolis, ki je oddaljeno 2 uri od Kaneje, 1500 Moha-medanov, ki so oropali in požgali cerkve in druga poslopja ter umorili 35 kristijanov, mej njimi tri duhovnike. Kazburjenost mej prebivalci je nepopisna. Carigrad, 12. avgusta. Sultan je izdal strog ukaz na vojaškega poveljnika, naj pomiri razburjeno prebivalstvo v Anapolu. General Ibrahim-paša je imenovan vojaškim poveljnikom na Kreti. Atene, 12. avgusta. Neprestano dohajajo iz Krete večje množice ubeglikov. Uradno časopisje izraža bojazen, da bode tako priseljevanje zelo neugodno vplivalo na finančne razmere. New York, 12. avgusta. Vsled neznosne vročine je umrlo dosedaj tukaj 226, v Chicagi 76 oseb. Bolnišnice so prenapolnjene. Kairo, 12. avgusta. V nedeljo in ponedeljek je zbolelo v Egiptu 268 in umrlo 322 oseb. Po poročilih iz Tongole je v okolici navstala neka bolezen, ki takoj umori. Dosedaj še ni dognano, je li kaj v zvezi s kolero. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), Cena steklenici 35 kr., 123 (50—25) 3 kateri se uporablia prav vspešno. — 12 stekl. gld. 3-60. Umrli »o: f 10. avgusta. Franc Dtžman, knjigovez, 39 let, Latter-manov drevored, baraka, vnetje hrbtnega mozga. — Dora Urbančič, vrtnarjeva hči, 6 mesecev, "Streliške ulice 2, akutni črevesni katar. Tujci. 10. avgusta. Pri Slonu: Subleban z Dunaja. -■ Pollak iz Boglara.— llauffe iz Draždan. — Nardin, Schwarzkopf, Perco, Mondolfo, Candellari iz Trsta. — Schwarz iz Litije. — Lesjak iz Zelimetj. — Marušiž iz Gorice. — Kodre od Sv. Križa. — Kremžar it Št. Vida. — Gessner iz Prage. — GaliS iz Sežane. — Wittine iz Čermoinic. — Musič iz Zagreba. — Pevič iz Mirne. — Vintar iz Bilčovesi. — Kerkoč iz Lokavca. Pri Maliču: Urban z Dunaja. — Schwalbe iz Pariza. — Höger, Koppstein iz Gradca. — Karoly iz Budimpešte. — Radi, Vram, liachraeh iz Trsta. — Bole z Reke. — Fioresi iz Bolzana. — Langer iz Bršllna. — Scbink iz Zagorja. — Treo iz Postojine. — Klobučar iz Trebnjega. Pri IAoydu: Gerdol iz Trsta. — Katalan, Treten iz Bojana. — Ogrisek iz Gorice. — Lakšan z Reke. Pri Juinem kolodvoru: Weinwurm z Dunaja. — Rotil iz Čermošnio. — Pleskovio iz Krapine. Pri bavarskem dvoru: Heicke z Dunaja. — Wi-sotschnig iz Trsta. Pri avstrijskem earu: Štefančič iz Črnomlja. Tržne cene v Ljubljani dne 12. avgusta. PSenica, m. st. . Rež, „ . . Jeimen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ . «J- 7 5 4 6 8 6 5 9 10 9 9 kr. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Teleije „ „ . Svinjsko „ „ . KoStrunovo „ „ . PiSfianec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gl- kr. 66 78 2 s 10 64 60 66 36 45 16 96 80 40 60 Meteorologično porodilo. čas opazovanja Stanje barometra v mm. 111 9. zvečer I 732 6 12 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 17 Ö I sr. lzab. I oblačno 7. zjutraj I 733 2 15 6 I si. jzah. 2. popol. I 734 0 16-1 I si. jug Srednja včerajšnja temperatura 17 7° malom. megla oblačno za l o° pod nor- 15-8 Preč. duliov&nni Tljadno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zalitevo. ■m I IN lO tKHKKKKKKK»OOfl Pozor! Posrečilo se mi ie dobiti ravno nasproti stare krčme „pri Tišlerju", Kolodvorske ulice v Ljubljani, pripravnejše prostore v prostornejši, na pročelju z velikim napisom „pri starem Tišlerju" zaznamovani hiši, da bodem tam po stari nizki ceui častitim gostom še bolje, posebno glede bivališča postregel. Za mnogobrojui obisk se priporoča L. 5&9 2—1 Češnjo rar, krčrnar. Najbolje priporočena za preskrbljenie vset v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednosti} Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, i Bezirk, tefansplats >ir. 11, Parterr«. Stupa za prašiče ali svinjski hranilni in redilni prašek. Najboljše varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. 1 zavoj 25 kr., 5 zavojev 1 gld. Priporoča, prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja lekarna Trnkoczy 76 3 v L j u b 1 j a n i, 463 10 8 pri rotovžu, zraven mestne hranllnloe. Tovarniška zaloga 248 20-20 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje T"tt T_ v v Ljubljani, Dunajska J. V« cJcLX. cesta štev. 13 priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo ,Diirkopp -Diana' Katalogi zastonj in franko. potovalec za stavbinsko gradivo, kateri se more skazati z dobrimi spričali. — Več pové uprav-ništvo „Slovenca". 553 3--3 * ICP e geii- odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-10 dr. Christoff-a izborili, neškodljivi W Anibra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo iti lilo za čevlje c.kr. priv. ustanov-leta 1832 tovarne, Ijene na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—31 Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. 558 5-1 Odvetnik dr. Vladimir Žitek otvoril j e © v p j o p i ¡s a ar xx o dné 12. avgusta t. 1. v Novem Mestu v hiši št. 91 na glavnem trgu, I. nadstr. JPisetsrja.ižk©' uro od 8—12. dopoludne in od 2—6. popoludne. X\ 11. Usojam se najuljudneje naznaniti, da sem prevzel vodstvo od Steln-feldske pivovarne bratov Reininghaus v Gradou v najem vzete, starorenomirane l Mata Bruner-ja v Novem Mestu v torek dni 28. julija t. 1. Potrudil se bodem kot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, ukusnlml Jedili, lzbornlmi vini, posebno s pristnimi dolenjskimi vratami, kakor tudi z najboljšim Reininghauikim marčnim pivom p. n. goste najbolje zadovoljiti. Za prijazen obisk prosi velespoštovanjem 545 3—2 Fric Novak, prej glavni natakar v hotelu „Lloyd" v Ljubljani. (JC Zaloga piva pivovarne Reininghaus je v isti hiši, kjer so se povekiale ledenlike kleti, in se vabijo gospodje gostilničarji prijazno na odjemanje splošno znanega ¡zbornega marčnega in ule-žanega piva v sodih ter se zagotavlja izredno pozorna postrežba. » M" U (Bornent, iP» vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano plošcevino, štor je za obijanje stro- železniške šine, 264 38 g ^ü traverze, pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah dlndrej 2)rušfiovič, trgovec z železnino Glavni trg 9/10. Ljllbljana. Glavni trg 910. D xi n a j 8 k a borza. Dnč 12. avgusta. Skopni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta i%......123 „ Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4*.......122 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 963 . Kreditne delnice, 160 gld......361 , London vista...........119 > Nemftki dr», bankovci sa 100 m. nem. dri. velj. 58 „ 20 mark ............11 . 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci ........44 „ C. kr. cekini......................6 n 60 60 55 20 35 50 30 70 65 73 50*/ 20 64 kr. Dn* U. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . , „ „ južne železnice 3% . . „ južne železnice 5% . „ . dolenjskih železnic 4* 144 gld. — 156 — 189 25 99 40 138 50 127 — 108 75 112 — 98 — 99 45 225 — 171 15 128 60 99 50 Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 . — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , - , Rndolfove srečke, 10 gld..............22 . 75 . Salmove srečke, 40 gld........69 „ 50 „ St. Genriis srečke, 40 gld.......70 „ — . Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — „ Ljubljanske srečke.........23 , — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 155 „ — „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3400 . — . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 420 . — . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 101 . 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba 60 . 50 . Montanska družba avstr. plan.....79 , 40 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 , — „ Papirnih rabljev 100 ........ 126 „ 75 . ST Nakup ln prodal* vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri ¡»žrebanj« najmanjšega dobitku. K 11 a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjamlčna delniška družba „M E B C U B" Woliziili it. 10 Don«], liriiMMrim 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti V* naloženih glarnla