IZ VSEBINE: Investicijska dejavnost Osebna odgovornost Delitev dohodka Dopust na Rabu Obisk na Poljskem Tuji praktikanti ŽTOSE ZELEZAR ŠT. 8. - LETO VI. - 23. VIII. 1966 STORSKI ZELEZAR, Glasilo de-lovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold JPerc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. Morje, sonce, počitek. Tri besede, tri želje na ustih in v mislih tisočerih, ki v poletnih mesecih odhajajo na dopuste, da bi si nabrali novih moči. Poletje je naj lepši čas počitka. Vsi si želimo, da bi za kratek čas odložili delovne plašče in čelade, da bi zaprli predale v pisarnah, da bi pozabili na skrbi in težave. V tem poletju je sonce le malokrat posijalo k nam. Skoparilo je s svojimi žarki, morje, sonce, počitek... ki so lenobno prodirali skozi goste oblake in dim tovarniških dimnikov. Mi pa smo si ga želeli, sonca. Iz dneva v dan. Kako bi si ga ne, saj je za nami leto dni dela in skrbi. Odhajamo na morje. Tam je dovolj sonca. Vsak po svoje: ta z avtobusom, oni s fičkom, tretji z vlakom. Denarnice bodo tanjše, ko se bomo vrnili, mi pa bomo sveži, počiti, polni lepih spominov, prerojeni. Z veseljem bomo oblekli delovne plašče, nataknili čelade, odprli predale v pisarnah. Z lahkoto še bomo spoprijeli z novimi problemi, saj bo za nami morje, sonce, počitek... -P. L,- Foto: Stanko Arzenšek \ INVESTICIJSKA DEJAVNOST V naslednjem sestavku nameravamo informirati člane delovne sküpriosti Železarne Štore o stanju investicijske dejavnosti v naši delovni organizaciji. Vsem je že poznana problematika izgradnje in rekonstrukcije nove železarne, zato ne bomo ponavljali poznanih dejstev. Zaradi logičnega obravnavanja bomo obravnavali posebej : — investicijsko dejavnost po odobrenem investicijskem programu ; SPB IJS EMI: MB lì VlIMDMIŠTVU Foto: Arzenšek Vsi poznamo tovariša Ocvirk Staneta. Njegovo ime se omenja takrat, kadar gre za tehnično-varstvena vprašanja, saj je tov. Ocvirk vodja HTV oddelka. Poznamo ga pa tudi kot urednika našega »Štorskega Železarja«. Poleg svojega obsežnega rednega dela, je bil dolga leta tisti, ki je s skrbjo in veseljem oblikoval, popravljal in izboljševal naše glasilo. »Začel sem leta 1962, tako rekoč iz nič. Z leti sem si nabral izkušnje,« pravi tov. Ocvirk. Kot urednik našega glasila, je opravil pionirsko delo, za kar mu gre zahvala nas vseh. Potreba je narekovala, da se za urednika našega glasila odpre posebno delovno mesto. Prišel je novi urednik, ki bo zamenjal tov. Ocvirka. Novi urednik pa pravi: »Zamenjal.? Le na papirju. Sicer pa bova, v to sem prepričan, s tov. Ocvirkom najtesnejša sodelavca. Tovariš Ocvirk ima bogate izkušnje.« Prepričani smo, da bo tov. Ocvirk še naprej s pridom uporabljal svoje izkušnje pri kovanju »Štorskega Železarja«. — investicije za izgradnjo nove livarne specialne litine., 1. Investicije po odobrenem investicijskem programu za rekonstrukcijo in izgradnjo železarne. Investicijski program je bil odobren konec leta 1861 v predračunski vrednosti investicij za osnovna sredstva' 12,8 milijard S-din, za kar je naša delovna organizacija sklenila s Splošno gospodarsko banko, Ljubljana, julija 1964 kreditni pogodbi in sicer: — za sredstva Jugoslovanske investicijske banke 8,3 milijarde S-din; — za sredstva Splošne gospodarske banke 4,5 milijarde S-din. Prvotno je bilo predvideno, da bo Jugoslovanska investicijska banka krila 90 odstotkov predračunske vrednosti investicij, 10 odstotkov pa investitor iz lastnih sredstev. Z razvojem našega gospodarskega sistema se je ta odnos menjal in bi naša delovna organizacija morala zagotoviti 35 odstotkov predračunske vrednosti investicij. Zaradi spremenjenega odnosa participacije Jugoslovanske investicijske banke in investitorja, smo morali zaprositi Splošno gospodarsko banko za kredit za kritje udeležbe k osnovnemu kreditu. Splošno gospodarska banka je zagotovila udeležbo k osnovnemu kreditu pod pogojem, da bo Železarna oročevala pri njej na obveznice del lastnih sredstev skladov. Zaradi nenormalnega naraščanja investicijske potrošnje in s tem v zvezi naraščanja cen po letih 1961, prvotna predračunska vrednost investicij ni več zadoščala. Nastal je problem kritja podražitev, ki bi ga morala naša železarna zagotoviti. Meseca februarja 1965. leta smo napravili revizijo investicijskega programa in novi izračun potrebnih finančnih sredstev za celotno rekonstrukcijo do gospodarske reforme je pokazal številko 15,6 milijard S-din, tj. za 2,8 milijarde podražitev. Za omenjene podražitve smo napravili zahtevek za kredit, ki ga nam je Splošna gospodarska banka odobrila pod pogojem, da povečamo naš delež za oročeva-nje na obveznice. Z ukrepi gospodarske reforme ■je nastal novi problem podražitev. Skupno z Jugoslovansko investicijsko banko in Splošno gospodarsko banko smo meseca marca t. 1. ocenili podražitve in izračunali novo predračunsko vrednost v višini 21,9 milijard S-din. V gornji predračunski vrednosti znašajo podražitve, ki so posledica višjih cen za gradbena dela in domačo opremo, kakor tudi sprememba tečaja in carinske stopnje, 6,3 milijarde S-din. Naša delovna skupnost se je morala odločiti ali nadaljuje z izgradnjo in se dodatno zadolži ali pa ustavi izgradnjo. Odločili smo se za nadaljevanje izgradnje in naši organi samoupravljanja so sklenili, da najamemo dodatni kredit za pokritje omenjenih podražitev 6,3 milijarde S-din. V tem znesku je zajeta vrednost 2,3 milijarde S-din, ki jo mora zagotoviti Jugoslovanska investicijska banka na račun kurznih razlik in spremembe carinskih stopenj za uvozno opremo. Za razliko 4 milijarde S-din smo zaprosili Splošno gospodarsko banko za dodatni kredit. Splošno gospodarska banka je kredit odobrila pod pogoji, ki so razvidni v pogodbi o medsebojnem poslovnem sodelovanju med Železarno Štore in Splošno gospodarsko banko. Za leto 1966 smo predvideli višino tranše 1,9 milijarde S-din. V tem znesku je zajeto le zavarovanje gradbenih del, usposobitev hale valjarne za vskladi-ščenje uvozne opreme in poravnava obveznosti po pogodbah za izvršena dela. V tej tranši je upoštevano plačilo uvozne opreme ob skadenci menic in carine ob montaži. V naslednjem želimo opisati dela, ki so bila izvršena v dosedanjem obdobju oziroma letošnjem letu na gradbišču Štore II in dela, ki se izvajajo po odobrenem investicijskem programu. Zaradi finančnih težav, ki smo jih že omenili, je operativna dejavnost izgradnje zelo omejena in se dela vršijo v okrnjenem obsegu. Predvsem vršimo v letošnjem letu tako imenovana zaščitna dela in to v glavnem na objektu nove valjarne. Gradbeno podjetje INGRAD izvaja nujno potrebna gradbena dela tj. predvsem temelje za jekleno konstrukcijo hale ter objekta jamo za škajo in oljno klet. Ta objekta je potrebno zaradi tehnologije dela nujno izvesti pred montažo hale, ker bi sicer izvajanje zaradi kompliciranosti in velikih globin (do 12 m) bilo izredno drago. Monterji podjetja »METALNA« iz Maribora pa vršijo montažo II. faze jeklene konstrukcije hale v dolžini 156 metrov, medtem ko je I. faza, ki meri 108 m bila že montirana v preteklem letu. Jeklena konstrukcija za obe omenjeni fazi je bila izdelana v Metalni in dobavljena Železarni Štore že v letih 1964 in 1965.’ Prvi del hale, ki je že popolnoma dograjen, nam koristno služi za skladiščenje uvozne opreme, ki je že skoraj v celoti dospela. Poleg navedenih glavnih izvajalcev Ingrad in Metalna pa dela na objektih Štore II še nekoliko ostalih podjetij, ki vršijo steklarska, kleparska, pleskarska, krovska ter ostala potrebna dela. Vzporedno z izvajanjem del pri montaži hale valjarne vršimo tudi nujno potrebna kanalizacijska dela, ki omogočajo normalen odtok vode z gradbišča. Do sedaj smo zgradili tudi tri industrijske tire, ki so bili nujno potrebni, da smo lahko brez večjih težav vršili transport dospele uvozne opreme na Štore II, katere je dosedaj dobavljene že ca. 2.700 t, domače opreme 300 t in konstrukcij v obsegu 1.800 t. Od uvozne opreme je bila dobavljena že skoraj v celoti va-ljarniška oprema iz Poljske in deloma Švedske, dalje oprema za elektrobločno peč jeklarne iz1: Anglije, čistilne naprave za to elektropeč iz Švedske ter električni del (24 MVA transformator) za drugi elektroplavž iz Nemčije. Vso to dospelo opremo, predvsem mehanične dele, skladiščimo v že dograjenem prvem delu hale valjarne, medtem ko imamo električni del deponiran delno v novo zgrajeni hali livarne ter v bivši bentonarni. Prva faza izgradnje hale valjarne Foto; Arzenšek V NASI ŽELEZARNI... Takšna situacija predstavlja za nas precejšnje težave, ker moramo prispelo opremo stalno vzdrževati, tj. mazati, čistiti in konzervirati ter skrbeti za pravilno skladiščenje, da ne bi prišlo do okvar pred vgraditvijo. Gotovo bodo posamezniki postavljali vprašanje, zakaj smo naročili predčasno toliko uvozne opreme, za katero pa še niso ustvarjeni pogoji, da bi se lahko takoj vgradila. 2e .v začetku izgradnje in rekonstrukcije je bil postavljen terminski načrt in izdelana dinamika izgradnje posameznih objektov. Po tej dinamiki so bile v letih 1962 in 1963 sklenjene s pristankom Jugoslovanske investicijske banke, Beograd pogodbe z inozemskimi dobavitelji za opremo, ki ima dolge dobavne roke. Plačevanje te inozemske opreme pa se je preko Jugoslovanske investicijske banke odvijalo normalno, medtem ko smo s finansiranjem do- način bomo odobrena sredstva lahko izkoristili - izključno za gradnjo. V operativnem smislu' se bo nadaljevalo z izgradnjo valjarne, dalje z livarno valjev in ob-delovalnico valjev, zlasti pa bomo morali forsirati izgradnjo prepotrebnih energetskih objektov. 2. Investicije za izgradnjo livarne specialne litine Poznano je, da gradi naša gospodarska organizacija poleg objektov po odobrenem investicijskem programu iz lastnih sredstev nov objekt — livarno specialne litine. V lanskem letu je bila dograjena glavna tehnološka hala, v letošnjem letu pa se intenzivno nadaljuje izvajanje gradbenih del za pokrito žerjavno progo, pod katero bodo nameščeni potrebni bunkerji za surovine, dozirne naprave, del priprave peska ter vsa potrebna deponija Pogled na objekt nove livarne specialne litine. V ospredju temelji za pokrito žer javno progo in aneks. Foto: Arzenšek Seilschaft für Hüttenwerksanlagen) je že v celoti prispela v Store in jo imamo vskladiščeno v hali livarne. Dela pri izgradnji livarne normalno potekajo in računamo, da bo livarna v prihodnjem letu sposobna za poizkusno obratovanje. Jasno pa je, da bo potrebno pri realizaciji investicijskega programa naše gospodarske organizacije izvršiti mnogo dela in prebroditi marsikatere težave. Slavko Plevnik, dipl. str. ing. Ivan Ferme, dipl. dec. Socialno zavarovanje Se dalj časa smo spremljali razprave o spremembah na področju predpisov socialnega zavarovanja. Mnogo govora je bilo tudi na sejah Skupščin socialnega zavarovanja. Z nekaterimi predlogi smo bili seznanjeni v dnevnem časopisju. Dokončne spremembe so sedaj sprejete in se bodo v kratkem začele izvajati. Predvsem gre za spremembe predpisov o zdravstvenem zavarovanju, deloma pa tudi za spremembe finansiranja zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Spremembe se nanašajo predvsem na porabo sredstev socialnega zavarovanja, ki bo po novih predpisih bolj racionalna. Republiški socialno-zdravstveni zbor je ugotovil, da dohodki ne zadoščajo za kritje vseh izdatkov zdravstvenega varstva. Sredi julija 1966 je tudi Zvezni izvršni svet razpravljal o tem, zatem pa zbori zvezne skupščine. Spremembe se nanašajo predvsem na naslednja področja: 1. Zavarovanci, ki so zaradi bolezni odsotni z dela, bodo za prve tri dni odsotnosti prejemali nadomestilo za osebni dohodek od svoje delovne organizacije. 2. Nadomestilo za osebne dohodke nad tri dni izostanka zaradi bolezni se bo obračunavalo na podlagi povprečja osebnega dohodka v prejšnjem letu. 3. Za zdravila bodo odslej zavarovanci prispevali večje zneske. Predlog je, naj bi zavarovanci plačevali 20 odstotkov povprečne vrednosti receptov. Točnih izračunov še ni, predpostavlja pa se, da se bo cena za recept gibala od 200 do 300 S-din. 4. Zavarovanci, katerim je bilo odobreno kopališko-klimatsko zdravljenje, bodo morali plačati ustrezni znesek kot prispevek k takemu zdravljenju. 5. V pokojninsko osnovo bodo odslej všteti samo tisti prejemki, ki izhajajo iz dela po osnovah in merilih, ki jih določa samoupravni akt delovne organizacije o delitvi osebnih dohodkov. S tem bodo odpravili umetno zviševanje prejemkov tistih delavcev, ki so tik pred upokojitvijo. Doslej se je. dogajalo, da so posamezne organizacije svojim članom, ki so bili tik pred upokojitvijo, umetno zviševale osebni dohodek v obliki raznih nagrad, dodatkov itd., s čimer se je zvišala tudi pokojninska osnova. Sklenjeno je bilo, da bodo Komunalni zavodi za socialno zavarovanje izvršili revizijo tistih pokojninskih odločb, ki so bile izdane v zadnjih dveh letih. Našim upokojencem ni pričakovati negativnih sprememb. -SP- Montaža jeklene konstrukcije druge faze hale valjarne Foto: Arzenšek mačih del imeli znatne težave. Na ta način so inozemski dobavitelji izdelali in dobavili opremo v pogodbeno določenih rokih. Zaradi splošno znanih finančnih težav je bila izgradnja Štor postavljena večkrat v zelo kritični položaj, čigar posledice so se odrazile na samem gradbišču tako, da so gradbena in montažna dela zaostala za predvidenim planom. Kakor je bilo že v prvem, finančnem delu članka opisano, je višina letošnje transe minimalna, tako da ne bo mogoče izvršiti kakih večjih del. Tudi v prihodnjem letu ni pričakovati znatno boljše situacije, vendar bo za nas tudi pri minimalni transi znatno ugodnejše, ker bomo lahko z določenimi sredstvi zgradili veliko več, saj v prihodnjem letu ne bo nastopilo vprašanje uvozne opreme (ta bo v celoti dobavljena letos). Na ta surovin za proizvodnjo. Dalje je v izgradnji tako imenovani tehnološki in sanitarni aneks, v katerem bo nameščena trafo-po-staja livarne, jedrarnica in elek-trofrekvenčne talilne peči (elek-tro-del) ter kompletne sanitarije in garderobe za delavce. V teku so tudi-gradbena dela za temelje kupolnih peči ter ostalih naprav. Od domače opreme so v izdelavi kompletne kupolne peči z rekuperatorjem in predpečko, kar izdeluje po nemški dokumentaciji mehanična delavnica Železarne Štore. Dalje je naročena domača oprema še za ostale naprave kot so, bunkerji, silosi, transportni trakovi, žerjavi itd. in to pri raznih podjetjih (LITOSTROJ Ljubljana, STT Trbovlje, MIŠ Štore, Mehanična delavnica Železarne Štore). Uvozna oprema, katero je dobavila nemška firma GHW (Ge- LEPO JE BILO - ŠE SE VRNEMO NE SKUPNOSTI TUDI LETOS ODHAJALI NA RAB, DA BI V NAŠEM POČITNIŠKEM DOMU PREŽIVELI SVOJ DO- PUST. OBISK NA RABU JE BIL LETOS ŠE POSEBNO MO- ČAN, SAJ JE MUHASTO VREME DOMA NUDILO LE MALO UPANJA ZA PRIJETEN ODDIH. VSI, KI SO BILI LETOS NA RABU, SO NAVDUŠENI. KOT ŽE VRSTO LET, TAKO SO ČLANI NAŠE DELOV- Dopusti v našem počitniškem domu na Rabu so letos zelo dobro organizirani. To velja tako za prevoz z avtobusi iž Štor preko Reke do Raba, kakor tudi za sam počitniški dom. Prevoz z avtobusi je dopustnikom v veliki meri olajšal potovanje, saj jim ni potrebno misliti na prtljago, vozne listke in druge skrbi, ki navadno spremljajo potovanje na dopust. Hkrati pa si iz avtobusa lahko ogledaš lepote naše obale, ob kateri je speljana čudovita jadranska magistrala. Počitniški dom je letos izpopolnil svoj inventar z , raznimi športnimi rekviziti, med drugim tudi z motornim čolnom za 16 oseb, ki smo ga že več let pogrešali. Z eno besedo, počitniški dom na Rabu je zelo lepo urejen ter nudi nam železarjem prijeten počitek, seveda, če je vreme ugodno. Če pa ni... Po statističnih podatkih je letos med dopustniki zelo veliko neposrednih proizvajalcev, ki so, bodisi sami, bodisi s svojimi družinami, prvič letovali na Rabu. Ce govorimo z njimi, nam navdušeno razlagajo o potovanju, krajih skozi katere so se peljali, pa o vožnji s »Cutinom«, o urejenosti doma, dobri kuhinji, dobri kapljici, ki nedvomno tudi spada v dopustne dni, o morju, valovih in o vremenu, ki je bilo muhasto in je naše dopustnike včasih spravilo v slabo voljo. Dopustnikom kaj hitro minejo dnevi, saj jih posebno tisti, ki so prvič na morju, izkoriščajo za oglede znamenitosti mesta in okolice. Domala vsi si ogledajo pokopališče na Rabu, kjer so pokopani slovenski interniranci. Pokopališče je arhitektonsko zelo lepo urejeno. Mozaik v glavnem objektu ponazarja vse trpljenje ljudi v taborišču v Kam-poru na Rabu, katerega strah in trepet je bil zloglasni italijanski »Kolonelo«. V spomenik vklesane besede: »Ko pal je mrak na domovino, po vseh vaseh so jih lovili in sem gonili kod živino; ker so svoj rodni dom ljubili, umirat so na Rab prišli«, dovolj Mesto Rab — s poti pod našim domom Foto: Mackošek Pogled na Rab — tokrat iz zraka Kuhinja in jedilnica ob našem domu Foto: Mackošek razločno govore o trpljenju domovini zvestih sinov in hčera. Zal vodi do pokopališča prašna cesta brez opozorilnih znakov, ki bi opozarjali turiste na mučilnico Slovencev in njihov poslednji dom. Vsi, ki so letos preživeli 10 dni dopusta na Rabu, so zadovoljni. Vreme je sicer rado ponagajalo, posebno v juliju, vendar pa je bilo kljub temu kopanja dovolj. Tisti, ki so bili letos prvič na morju, pravijo, da bodo še šli, saj si niso mogli predstavljati, da je v počitniškem domu na Rabu za vse preskrbljeno in da je Rab tako lep. »Še se bomo videli,« so dejali »Mati«, domačinu z Raba, ki vse leto skrbi za dom, v času dopustov pa je vse, tudi gasilec, ki v beli bluzi gasi žejo žejnim dopustnikom. Žeja pa je seveda velika. Tudi osebje kuhinje in upravnika so pohvalili, ki so skrbeli, da ni bil nihče lačen in da kdo ne bi na suhem omagal. Lepo je bilo. Še se vrnemo. Anton Mackošek S pokopališča na Rabu Foto: Mackošek Nagrajevanje po enotah v L poli. 1966 V smislu pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke smo v letošnjem prvem polletju obračunali in izplačali osebne dohodke po ekonomskih in obračunskih enotah. Način obračunavanja je bil določen s posebnimi navodili, ki jih omenja pravilnik v čl. 21. Osnovno merilo za ugotavljanje sredstev za osebne dohodke je dosežen dohodek v primerjavi s postavljenimi zahtevami v družbenem načrtu podjetja. Dohodek zajema planirano razliko med lastno in prodajno ceno, tako imenovano plansko akumulacijo, zvišanje oziroma znižanje planskih lastnih in prodajnih cen ter vkalkulirane osebne dohodke. Planska akumulacija pade ali raste v odvisnosti od obsega in asortimenta proizvodnje in realizacije, odstopanje od planska lastne cene je posledica izpolnjevanja planskih normativov, produktivnosti dela in izkoriščanja kapacitet. V odstopanju od prodajnih cen pa je vključen asortiment in kvaliteta realiziranih proi/T vodov pa tudi vplivi tržnih razmer. Če torej enote formirajo sredstva za osebne dohodke po doseženem dohodku je s tem zajeto nagrajevanje po obsegu proizvodnje oziroma realizacije, po doseženi ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti, saj so vsi ti elementi vključeni v končnem rezultatu poslovanja: dohodku. Omenjeno je bilo, da se vsi doseženi rezultati primerjajo s postavkami družbenega načrta. Pozitivna in negativna odstopanja od planskih nalog se enako odražajo v doseženih sredstvih za osebne dohodke. Vsaka površnost ali neresnost pri planiranju se pri obračunu osebnih dohodkov maščuje in povzroča težave. Upravni odbor ima po čl. 30 pravilnika pravico zahtevati analize, če se pri obračunu pojavijo nenormalni rezultati in te analize pogosto pokažejo vrzeli v našem sistemu planiranja. Brez čvrstih osnov v družbenem načrtu, to je pri določanju normativov, predračunov, pri ^ koriščenju kapacitet, pri lastnih in prodajnih cenah, ‘nam še tako popoln' pravilnik ne more nuditi jamstva za realne osebne dohodke po doseženih rezultatih v enotah. Posebno občutna nihanja sredstev za osebne dohodke po enotah nastanejo zaradi spremembe asortimenta proizvodnje v posameznih mesecih. Ugotovljeno je, da je izbor naročil večkrat prepuščen proizvodnim enotam, ki raje segajo po asortimentu, ki ima višjo stopnjo akumulacije. V takih primerih se v določenem razdobju realizira visok del planiranega dohodka in s tem tudi sredstva za osebne dohodke. Gospodarno bi bilo, da DSE takrat izloči del sredstev v lastni rezervni'sklad z namenom, da ga rezervira za čas, ko bodo realizirana finančno neugodna naročila. Tipičen primer ^takega pojava je proizvodnja v livarni in obdeloval-nici valjev ter deloma v šamot- osebne dohodke ter doseženo povprečno neto vrednost točke za to razdobje. M X! O ■Ö O X! S "Sp