Razvalina življenja Finžgarjeva »Razvalina življenja« je bila prva igra po osvoboditvi, ki sem jo po pooblastilu tedanje okrožne Ljudske prosvete še z dvema drugima tovariše­ ma ocenjeval v celjski okolici. Po tek­ movalnem pravilniku smo sicer oce­ njevali tudi izbiro dela, idejno pravil­ nost podajanja itd., itd. Vendar so bili to časi, ko smo se v vsesplošni vnemi ostalih ljudskih množic pri obnovi po­ rušene domovine zavzemali bolj za vnemo in gorečnost do ljudskoprosvet- nega dela, ki sta vela iz naših ama­ terskih odrov. Na odru nismo gledali igralcev, ne iskali režiserja, marveč le borbene nadaljevalce naše ljudske kul­ turne tradicije, hkrati pa orače in se­ jalce na naši novi ljudski kulturno- prosvetni njivi. Toda od tistih dni pa do danes smo naše njive zorali in po­ sejali: imamo že kar lep kup izdanih in z režijskimi nasveti dopolnjenih iger, gledaliških priročnikov, za seboj nič koliko, čeprav še vedno ne dovolj, igralskih in režiserskih tečajev. Zato si na odru danes ne želimo videti zgolj navdušene in požrtvovalne družine amaterjev, ne samo zvestih izpolnje- valcev kakega kulturno-prosvetnega plana sindikalne organizacije, temveč nekaj trajnejših _ali,_v^aj popolnejših sadov, četudi le amaterskega gieaaii- škega udejstvovanja. S tega vidika zasluži oceno tudi zad­ nji nastop Vernikove igralske skupine s Finžgarjevo »Razvalino življenja« dne 24. novembra. Pravim Vernikove sku­ pine, saj je Cvetko Vernik — kolikor prilike sam poznam in kakor je mo­ goče razbrati iz lista, ki ga je društvo za predstavo izdalo — alfa in omega igralskega odseka društva. Zal mi pro­ stor ne dopušča, da bi se ustavil pri poedinostih. V častno priznanje delavni gledališki družini bodi podčrtan pred­ vsem napredek od njene lanske upri­ zoritve »Cvrčka« pod vodstvom istega režiserja, napredek v podajanju, opre­ mi in zlasti v jeziku. Kolikor podaja­ nje ni bilo povsem v skladu z idejo dela in mogoče tudi ne z režiserjevo zamislijo, gre to predvsem na račun začetništva; to pa je v nestalnih ama­ terskih družinah vedno nujno zlo, ki ga pa ob določenih vrlinah nastopajo­ čih še vedno radi spregledamo. Bodi pribito še to, da je bila pred­ stava lep odraz prizadevnosti tako or­ ganizatorjev, kakor izvajalcev po du­ hovni obogatitvi njih samih in njiho­ vega okolja. G. PETLETKO SO končali 65 dni pred rokom v severozahodnem delu mesta Celja stoji Tkalnica hlačevine o kateri se je v zadnjem času prav malo pisalo. Vzro­ kov za to je več, eden glavnih je, da se je podjetje moralo boriti s preskrbo s surovinami, katere so z ozirom na mednarodni položaj poskočile v ceni, s tem je pa tudi postal uvoz otežkočen. Kolektiv v podjetju je moral varčevati s surovinami in zmanjšati število stro- luje bogat asortiment bombažnih tka­ nin za perilo, ženske in moške obleke, saj njega število že presega 40 artiklov. Vendar s tem še ni doseženo to, kar bi pravzaprav moralo nuditi trgu. Kvali­ teta izdelkov se je sicer precej izbolj­ šala, vendar pa še ni dosegla ravni, ka­ tera bi povsem zadovoljila potrošnike Pomanjkanje barv, raznih kemikalij odgovarjajoče preje itd. zavira izpolnje- Vsakemu gibu tkalskega stroja pazljivo sledi bu­ dno oko pridne tkalke. Siavnosini koncert zbora Slovenske filharmonije v vrsti proslav Ustanovitve nove Ju­ goslavije, ki so se izvršile v delovnih kolektivih, šolah in ustanovah, je bila nedvomno najslovesnejša centralna pro­ slava, ki jo je organiziral MO LPS v veliki dvorani Doma OF in katere pro­ gram je poleg govora sekretarja MK KPS Vinka Sumrade izpolnil vokalni koncert zbora Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije je pod vodstvom dirigenta Joža Hanca nasto­ pil v prvem in zadnjem delu sporeda kot mešani, vmes pa kot moški in po­ sebej kot ženski zbor. Na sporedu je imel Lajovica (Lan, Kiša in Zeleni Ju­ rij), Adamiča (Vragova nevesta. Mara v jezeru in Da bi jaz znala), Simoni- tija (Za šašicu riže. Plovi, plovi in Zveglica), Maroita (Ni mi volja), Bu­ čarja (Uspavanka), Danona (Kozara) in Vrabca (Bilečanka). Čeprav bi za tak praznik vseljudske- ga značaja bil primernejši vseljudski koncertni program, je bil tudi ta pro­ gram nesporno kvaliteten. Vendar v pogledu izvajanja ni ogrel; nekaj je k temu pripomogla prevladujoča molov­ ska melodija, nekaj pa pevsko neraz-j položen j e zbora, ne da bi hoteli s temi prezreti siceršnje razpoloženje in po-| žrtvovalnost filharmonikov, s kateroj prihajajo v Celje. Petje ni bilo vseskozij eksaktno, namreč tako, s kakršnim soi nas jpevci navdušili in prevzeli pri prejšnjih nastopih. Končno smo v programu pogrešali tudi pesem, ki bi poveličala slovenski del borbe za ustvaritev današnje Ju­ goslavije. jev v obratovanju. V sodelovanju upra ve podjetja s partijsko in sindikalno organizacijo ter delavskim svetom, je kolektiv sklenil izdelovati artikle, za katere je povpraševanje na domačem trgu. ; Izbira artiklov se je povečala tako da podjetje danes /že v glavnem izde- vanje želj potrošnikov. Podjetje bo mo­ ralo posvetiti temu vprašanju največjo skrb, če bo hotelo ostati konkurenčno na trgu. Vsi ti momenti nalagajo delavskemu svetu velike naloge. Poleg velikih fi­ nančnih izprememb, katere so morali na zasedanjih reševati, so se največ ba­ vili z vprašanjem proizvodnje. Obnovili so strojni park v barvarni in belilnici. Obnovitev barvarne in belilnice terja precejšnje investicije, katere pa kolek­ tiv s polnim razumevanjem vlaga, ker vidi v tem racionalnejšo proizvodnjo in kvalitetnejše izdelke. Poleg teh ve­ likih del so v podjetju odstranili ne- broj malih nedostatkov na strojnem parku in tehnološkem procesu. Izostan­ ki so se znižali za 3 odstotke, neopravi­ čeni pa od 1,1 na 0,2 odstotka. Razum­ ljivo je, da ta procent še ne zadovoljuje ter da bo potrebno v tem pogledu še marsikaj storiti. Število administrativ­ nega osebja so znižali za 29,8 odstotkov. Pri sestavi pravilnika o plačah in nove razporeditve delovnih mest je delavski svet znižal število delovnih mest za 82, kar znaša 11,2 odst. vsega delavstva. Zalaganje kolektiva, visoka storilnost, pravilno delo uprave podjetja in po­ vezava s partijsko in sindikalno organi­ zacijo, vse to je pripomoglo, da so že 28. oktobra 65 dni pred rokom dosegli petletni plan podjetja. K temu uspehu so največ prispevali požrtvovalni udar­ niki, katerih je 177 ter 14 tovarišic, ki so svoje petletne planske naloge že iz­ vršile ob koncu leta 1949. Izkušnje, katere si je pridobil ko­ lektiv Tkalnice hlačevine v Celju bodo bogato koristile, da bi dosegli čim večjo storilnost, ki bo izboljšala živ­ ljenjske pogoje delovnih ljudi. Zima na duri - „v peč si zum' Galerijski oddelek Mestnega muzeja Olvorjen v čaSi praznika Ustanovitve nove Jugoslavije 29. novembra Uprava Mestnega muzeja je v strem­ ljenju, da bi naš muzej obsegal tudi zbirko likovnih umetnin, urejenih po zgodovinsko razvojnem poteku, ki bi pomagale gledalcu primerjati ustvar­ jalne napore duha preteklih družbenih obdobij s sodobnim, hkrati pa razvijale smisel za likovno umetnost in bistrile gledalčevo lepotno pojmovanje^ in do­ jemanje, pripravila in uredila v Mest­ nem muzeju nov, t. j. galerijski od­ delek. Oddelek je v čast praznika Ustano­ vitve nove Jugoslavije odprl ob pri­ sotnosti zastopnikov celjskega kultur­ nega življenja predsednik mestnega Sveta za prosveto in kulturo profesor A. Aškerc. V otvoritvenem govoru je pozdravil hvalevredno stremljenje Mestnega muzeja, da bi nudilo stalno možnost uživanja likovnih umetniških vrednot, likovnega izraza ljudske ustvarjalne sile in volje na poti k na­ predku. Kolikor je namreč možnost spoznavanja in ' uživanja literarnih umetnin dostopnejše in enostavnejše, toliko je spoznavanje likovne umetnosti vezan na zahtevnejše pogoje, ki jih more. v zadostni meri nuditi le vele­ mesto, ki si lahko ustvari popolne in samostojne umetnostne galerije. Zato je ta oddelek toliko bolj pozdrava vre­ den, pa čeprav gre v našem primeru le za skromen začetek, saj bo kljub' skromnemu obsegu opozarjal naše ob-^ činstvo na enako pomembne kulturne j stvaritve — kakor je n. pr. knjiga —н ki jih ne smemo pozabiti ali spregle-1 dati, dokler so iskren odraz življenja: in mišljenja našega ljudstva, med ka-: terimi so ta dela nastala. j Nato je povzel besedo muzejski rav-^ natelj Tone Stupica. Podčrtal je dvojnic namen novega oddelka, ki pomeni raz-j širitev razstavnega organizma celjske-- ga muzeja tudi na področje likovnei umetnosti. Prvi je vzgojni, po katerernj naj oddelek nudi prvi vpogled v raz-' voj likovne umetnosti, drugi pa znan-< stven, ker so — četudi niso slovenske-^ ga porekla — naša last, t. j. odraz na-^ šega materialnega in duhovnega živ-* ljenja, saj so nastala na že od nekdaj; naših tleh. Zdaj so prinesena iz raz­ nih graščin in bogatih meščanskih sa-^ Ionov in razstavljena v tem oddelku« kot celici bodoče galerije, postala Ijud^ ska last tudi v pogledu uživanja. '¡ Zbirka obsega okrog 20 del pretežnd slikarske, pa tudi kiparske umetnost^ iz pozne gotike, renesanse in baroka.^ Med njimi je nekaj edinstvenih in zata visoko vrednih primerov. Med portre-l tisti iz srede 19. stoletja je zastopal^ tudi ljubljanski slikar Anton Karin-« ger (1829—1870). G. G. i »Obljuba dela dolg« se je v eni iz­ med prejšnjih številk glasil članek, ki je kritiziral slabo preskrbo delavcev v okraju Celju-okolica. Vsi dobro pozna­ mo način, po katerem so potrošniki me­ sta prejemali kurivo. Vsi potrošniki, ki so uživali prednost garantirane pre­ skrbe, so dobili na tej osnovi tudi »K« nakaznice. Okraj je na podlagi teh na­ kaznic dobil nalog od glavne direkcije za dobavo določenih količin drv za mesto. Tako so na primer v vsoti 2600 pr. m. drv bila mišljena tudi drva za delavce, ki sicer stanujejo izven me­ sta, delajo pa v industriji in ustano­ vah na področju Celja. Toda kaj se je potem zgodilo? Pred delitvijo drv je poverjeništvo za preskrbo MLO, morda tudi Kurivopromet, začelo" razmišljati, zakaj bi raje ta drva ne dobilo zgolj mestno prebivalstvo. Izhod za tak ukrep je bil kaj enostaven: Vse kurivo nakaznice potrošnikov, ki stanujejo v mestu, so enostavno prežigosali in ob­ javili veljavnost samo prežigosanih kart. Delavcem, ki stanujejo v okolici, pa so svetovali, naj gredo drva iskati na okraj. To pa vkljub dejstvu, da je za dotične delavce že bila nakazana količina drv v celotni dobavi za me­ sto. Pripominjamo, da je do 20. X. t. 1. Celje dobilo ne samo 2600 pr. m., tem­ več 3500'pr. m., torej 900 pr. m. več. Zato bi bilo prav, če bi MLO te odvis­ ne količine dodelil okoliškim delavcem, toda tudi tega ni storil. Težko je razumeti pisce člankov v »Slov. poročevalcu«, »Delavski enot­ nosti« in »Sav. vestniku«, ki govore, da je predsednik OLO obljubil nov kontingent. Obljubljena pa je bila na skupnem sestanku le prioritetna do­ bava drv v okviru odobrenih količin, to je, da bo Celje prvenstveno dobilo svoje količine, potem šele okolica. Okrajni ljudski odbor smatra, da ni dal samo odobrenih 2600 pr. m., tem­ več 3500 pr. m., ki jih je Celje brez vsakega odobrenja vzelo. Tistemu pa ki je pisal, oziroma onim, ki so nas ve- Braslovška šola je spet ponos vaščanom in okolici Braslovčanom je še v spominu kri­ tika, ki jo je pred d verni leti objavil celo ljubljanski radio, da je braslov­ ška šola v obupnem stanju. Šola je bila med vojno močno poškodovana in vaščani so jo prvotno obnovili le od zunaj, na znotraj pa je bilo še vse razdejano. Od kljuk na vratih pa do, V LOKAH PRI SV. JURIJU OB TA­ BORU ŽELIJO IZOBRAZBE Ne dolgo od tega je bil na tamkajš­ nji šoli roditeljski sestanek. Uspeh tega pogovora med učiteljstvom in starši je bil zelo zadovoljiv. Sklenili so na primer, da bodo z lastnimi sred­ stvi obnovili šolo. Vsaka kmetija bo dala na primer en hlod za ureditev novih tal. Starši se bodo bolj brigali za izobrazbo svojih otrok, posebno ti­ stih, ki so šolo obiskovali med oku­ pacijo in precej zaostali. Zato so skle­ nili ustanoviti čez zimo splošno izo­ braževali tečaj, katerega bo obiskova­ lo 28 izvenšolskih fantov in deklet, kuharski in gospodinjski tečaj s 33 slušatelji in tečaj za šivanje z 19 mla­ denkami. Ustanovili bodo tudi šahov­ ski krožek in odbojkarsko sekcijo. Ločani si tudi želijo radio aparata, ki ga doslej vsa okolica ne premore. Tega bi imeli v šoli in ga hodili po­ slušati. Upajo da jim ga bodo okrajni forumi preskrbeli po znižani ceni. najnujnejšega šolskega invetarja je manjkalo vse do šip na oknih. Šolski upravitelj še dosedaj ni zbral vsega raznošenega inventarja, večji del pa ga je zbral s pomočjo organov KLO. Po prevzemu šole je učiteljstvo s po­ močjo učencev v gospodarstvu uredilo prostore, učilnice, pionirsko sobo itd. Tu je strokovno znanje učencev v go­ spodarstvu prišlo do veljave in izraza. Dosti so pripomogli tndi pionirji. Mno­ go je pri ureditvi šole pomagal tudi KLO, posebno skrb pa sta šoli po­ svečala ipredsednik Kodre in tajnik Omladič. Letos sta bila na šoli nastavljena tu­ di zakonca Kolar. Mož J'rance \e pre-^ vzel vodstvo šole, njegova žena pa jé prišla iz šoštanjskega okraja, kjer jej zaslovela kot odlična vzgojiteljica. 1 Upravitelj je šolo sedaj uredil ta4 ko, da je zopet v ponos vaščanom in okolici in kar je glavno, šolski ini špektor je ugotovil znaten dvig kva-^ litetnega pouka. M. C. j TOČEN NADIMEK >čujte sosed! Zakaj me vedno ime­ nujete s slepičem?« »I, zakaj? Vedno ste razdraženi kot slepič, poleg tega pa nihče ne ve, zakaj sploh ste. Natančno ko s slepi­ čem.« to vali pisanje člankov o povečanju kon­ tingenta in dobavi novega, povemo le toliko, da bi si delavci sami naku­ pili drva pri kmetih, če bi tak nakup bil možen. Možen pravimo zaradi tega, ker odkup drv pri neposrednih proiz­ vajalcih je še vedno zelo otežkočen. V takem primeru bi naše pisarjenje iz­ ostalo, kajti delavcem po vsem tem ča­ sopisnem prerekanju ne bo prav nič topleje pozimi. Okrajno poverjeništvo se trenutno trudi, da napako, ki so jo napravili v mestu, razišče do podrobnosti, prav tako pa skuša stakniti vsaj nekaj drv za najnujnejše kritje potreb. K vsemu je treba pripomniti še to, da je »Kurivo« MLO Celje prodalo 124 pr. m. drvi v Italijo in to iz kon­ tingenta za široko potrošnjo, ki jim je bil odmerjen v Rogatcu v izmeri 3800 pr. m. od Gozdnega gospodarstva Celje. Da bi bila slika o stanju preskrbe z drvmi še jasnejša, dodajamo še to: Zelo pereče vprašanje preskrbe z drv­ mi je za one člane sindikalnih po­ družnic, katerih podružnice niso ho­ tele prevzeti sečnje na panju (Cinkar­ na, Emajlirana, Tkalnica hlačevine, DES obrat Celje, Tovarna sadnih sokov, Juteks Žalec, Tovarna nogavic Polzela, Tovarna kemičnih izdelkov Celje). — Omenjene podružnice niso hotele pre­ vzeti drv na panju z raznimi izgovori, da nimajo delovne sile in prevoznih sredstev, da so stroški proizvodnje za 1 pr. m. večji kot stane 1 pr. m drv na prostem trgu itd. Pravilen odnos za preskrbo svojega članstva z drvmi so pa zavzele slede­ če sindikalne podružnice, katere so prevzele sečnjo na panju: Železarna Štore je nasekala 3000 pr. m.. Beton Celje 360 pr. m.. Pivovarna Laško 135 pr. m., sindikat MLO Laško 156 pr. m., Trafoposta j a Laško 200 pr. m.. Volna Laško 400 pr. m. Po odbitku količin, katere so pre­ vzele te sindikalne podružnice, je še na razpolago pri Gozdnem gospodar­ stvu Celje 5749 pr. m. drv na panju. Recite, če jeto prav?^. Ni dolgo od tega, ko je Prislanova iz Poljan nad Rečico v Zgor. Sav. dol. čakala z bolno hčerko in sinčkom na rešilni avto v Okonini. Ves popoldan je čakala na avtomobil, ki je pripeljal šele ob 8. uri zvečer, v celjsko otroško bolnico so prišli šele po deveti uri. Otroka sta zbolela za škrlatinko. Že­ na je prosila dežurno uslužbenko, če lahko počaka v sprejemni sobi do jutra. Uslužbenka ji je rade volje ustregla. Kmalu za tem pa je prišla neka medicinska sestra, ki je Prisla- novo napotila iz sprejemnice na hod­ nik. Od tam pa jo je pregnal dežurni zdravnik. Žena je nato prenočila v uti poleg bolnice. Zakaj celjska bolnica nima vsaj ene sobe, kjer bi matere, ki ponoči pripe­ ljejo otroke iz oddaljenih krajev, kot je bil to primer s Prislanovo, ki je prišla izpod Mozirskega sedla, lahko prenočile. Razumljivo je, da si matere sredi noči ne vedo pomagati. Uspehi zadružne екопотЦе v Druzmirjtt Zadružna .ekonomija v Družmirju pri Šoštanju je že pospravila vse je­ senske poljske pridelke. Prav dobro je obrodil krompir, zelje, korenje in repa, nekoliko slabše pa pesa. Tudi sadno drevje je letos dalo mnogo več kot lani. Ekonomija prodaja vse pri­ delke preko zadruge. Poseben uspeh so letos imeli pri paradižniku. Na 200 sadikah je zraslo nad 500 kg paradiž­ nikov. Globoko jesensko oranje so kon­ čali med prvimi, njihov traktor je oral tudi okoliškim kmetom. Ekonomija ima dva silosa, katera je že napolni]^ z zim­ sko krmo. Posebne uspehe beleži eko­ nomija tudi pri prodaji mleka. Letos je do začetka oktobra oddala nad 10000 1 mleka in to od 9 krav, kar je gotovo lep napredek. Toda tudi tam niso brez težav. Muči jih pomanjkanje delovne sile in strojev. Odločili so se, da bodo za stroje žrtvovali nekaj lesa. Na kon­ cu naj omenimo še odbor Kmetijske zadruge splošnega tipa, ki bi moral dati ekonomiji več pomoči kot doslej. Cez tristolisoč dinarjev za Slovenski kulturni dom v Trstu Razgihanosi nabiralne akcqe v okraju Celfe - okolica. - Novi darovalci Nabiralna akcija za postavitev Slovenskega doma v Trstu se je v zadnjem času v okra­ ju Celje-okolica dokaj razgibala. Zanjo je precej zanimanja zlasti tam, kjer so se po­ žrtvovalni aktivisti zanjo zavzeli in pravilno prikazali ljudem njen pomen. Trst je drag vsakemu Slovencu. Ob besedi Trst nam vsa-i kokrat zadrhti srce v boli, da je to mesto ob slovenskem Jadranu zopet ostalo izvea^ meja Jugoslavije. Zavedamo se, da storimei za naš Trst nemara premalo, ko pomislimo,, kaj počne šovinistična italijanska iredentw ne le glede Trsta temveč vsega Slovenskeg* Primorja, Istre in celo Dalmacije. Daleč smo^ od vsakega šovinizma, toda kar je naše, tot mora tudi ostati naše, to bomo ljubosumno čuvali danes in vedno. Ako hocejo nasi bratje zgraditi sebi in svojim potomcem sredi Trsta svoj dom in s tem izpričali slovensko zako­ reninjenost v Trstu, potem morajo čutiti in dejansko imeti pri tej tako važni in po­ membni akciji ob svoji strani strjen ves slo­ venski narod. Nekdanje zbirališče in kulturno žarišče Slovencev »Narodni dom« so fašisti požgali, da bi tako zbrisali vsako sled slo­ venstva v Trstu. Ob trudu in zalaganju in s patriotično požrtvovalnostjo vseh Slovencev pa bo zrastel v Trstu nov dom, ki naj priča o bitju slovenskega življa in njegovi življenj­ ski sili v tem mestu, ki je prirođen del slo­ venske zemlje. Tako je treba razumeti in v tem duhu iz­ vajati akcijo. Tako so marsikje tudi razumeli in akcijo izvajali. O tem med drugimi kraji priča Laško, kjer so kulturna društva pri­ redila dostojno in kvalitetno kulturno pri­ reditev z lepim uspehom. Nabiralni akciji je treba dati širino, to je, akcija naj zajame čim več vnetih aktivistov — nabiralcev in seveda tndi darovalcev. Naj ne bo zavedncsra Slovenca, ki se ne bo od­ zval klicu bratov v Trstu in Slovenskem Primorju T, vso ljubeznijo, razumevanjem in s primernim prispevkom. Za to so v prvi vrsti poklicane organizacije Fronte, pa tudi vse druge kulturne in politične organizacije,: kakor tudi prosvetne in gospodarske usta-i nove. Nekateri odbori Fronte so akcijo T. tem duhu izvajali in jo že tudi zaključilij Poleg Vojnika, ki smo ga omenili zadnjič,' moramo tokrat pohvalno imenovati še Griže( in Petrovce. Svoje patriotske dolžnosti pa^ niso storili tisti odbori OF v večjih, gospo­ darsko in kulturno močnejših središčih vj okraju, kjer so nabiralni bloki obtičali od meseca junija sem v predalih in bi nemara: tam ostali, ako ne bi prizadetih ponovno^ opozarjali nanje. Pomena akcije niso razu-, meli tudi oni odbori, ki so mnenja, da b^ vzeli nekaj denarja kar iz odborove blagajnej brez razpečavanja blokov med članstvom, ali pa, kjer bi posamezni člani odbora kar sami »odkupili« nekaj blokov, glasečih se na; manjšo zneske, ker se baje nabiralne akcij« med ljudstvom itak »ne izplača« izvajati. Alt odgovarja resnici, da zavedni Slovenci ne bí prispevali vsaj najmanjšega zneska za slo-i vensko stvar v Trstu? Nasprotno! Marsikje^ so se ljudje začudili, da o stvari nič nff vedo. J Ob podjetja, ki so se že odzvala s pri­ mernimi zneski, se še ni zvrstila vrsta na­ daljnjih podjetij v okraju. Tudi več sindi« kalnih organizacij še ni obračunalo prejetili blokov in ne da glasu od sebe. Od kulturno«^ prosvetnih društev pa je treba s priznanjen^ omeniti oni v Laškem in Šentjurju ob Ta-; bom, ki sta priredili prireditve v ta плтепј Sledila naj bi njima še druga društva s pri-^ reditvami, ki bodo zainteresirale prebivalstvo za stvar Trsta. j Svoj delež pri akciji naj bi imela tnđ| šolska mladina. Med daAvalci naj bi bi| po možnosti sleherni šolarček s svojim skrom-« nim prispevkom. Osnovni šoli v šentpavld in Šentpetru sta izvedli akcijo s primerniíW pogovorom o Trstu. Tudi ponekod drugod je šolska mladina pridno in uspešno sodelovala. pri akciji. Kaj čudno stališče pa sta za­ vzela učiteljska zbora gimnazije in osnovne šole v nekem večjem kraju, ki sta vnetemu aktivistu akcija vrnila bloke po 2 din, ki so bili namenjeni šolski mladini, češ da se to njih ne tiče. Mnenja smo, da nam tudi ta akcija lahko s pridom posluži kot vzgojno sredstvo pri patriotski vzgoji naše šolske mladine. Da bi imeli i nabiralci i darovalci in vsa naša javnost v okraju pregled in pa tudi kontrolo nad potekom akcije ter zbiranjem in odvajanjem prispevkov, bo Akcijski odbor od časa do časa objavljal prejete prispevke. Tako bomo vsi lahko sproti spremljali akcijo, se zanjo zanimali in se vzpodbujali pri iz­ vajanju iste ter tako obenem manifestirali svoja čustva do naše zemlje in bratov ono- stran meja. Po zadnji objavi v Savinjskem vestniku so prispeli ti-le prispevki: OF Petrovce 2000 in vaški odbor Arja vas 500 din. Griže 2500, Laško 1620, Štore 1100, Rifengozd 350, Pol­ zela 3000, Prevorje 100 in Šentjur pri Celju 3015 din; dalje: Okrajna gasilska zveza 3000, SKUD Laško 2950, šola šentpeter ob Savinji 1135 din. Po obvestilu OSS v Celju so tjakaj nakazali svoje prispevke iz okraja Celje-oko­ lica, kar se šteje v dobro Akcijskega odbora Celje-okolica: Kladi varna Vitanje 1000, obrtni delavci Store 250, obrtni delavci Frankolovo 250, Sindikat delavcev in nameščencev Betona v Storah 16.000 in Sindikat delavcev Kladi- varne v Vitanju 3870 din. Tako smo preke- račili tri sto tisoč dinarjev nabranih denar­ nih prispevkov. ^ Za vse morebitne informacije se obračajte na Okrajni odbor OF Celje-okolica, kjer lahko dobite položnice ali pa oddate nabrani denar. Na razpolago je še nekaj blokov. Nerazpe- čane bloke in kupone razpečanih blokov vr­ nite. Štev. tek. računa Akcijskega odbora je 625-6564-185. V izvedbi KUD »Koželj-Rogl«