Č.:  Zabavno spraševanje
OSNOVNA šola v S. je na glasu, da ima brihtne in modre glavjce. Izjcme so seveda povsod, saj bi drugaee inicli utilelji prelahko delo, Če bi se livalili p   samimi  talenti.
Po naključju sta se ogiasifa na tej šoli nekega diie oba šolska nadzornika: za vcronauk in za druge pirdineti1. Po prijateljskem pomenku sta sklt-nila. da hočcta kar skupno vsc opraviti. šla sta toivj v učilnico in tain jc l>ilu pieizkušuja in spraševanje Šolskih otrok.
Mi'd inalimi aboi-cdovfj je J>iJ junarck. ki }e kakor nekoč Savel t>d plce in višc molcl t-ez svoje sovrslnike. Sedcl je v zaduji klopi. Btl jc ta Nattek, prav dober fantič. dobrovoljcn, dobrosrčen, odkrit in uslužen. V vcdcnju jt* zaslužil vzorno z zvcztlico. Po znanju in modrosti pa nt nadkrilil drugih, ki so z njiin sedeli in použivaii šolsko uccnost. Nasproino. Kadar jt* bil Nacck poklican. naj bi tlal odgovor na stavljeno vpra-šanje. je bušilo dostikrat vse Šolsko obt-iastvo v plasen grohot. l*o vetini se jt* pa Nacek držal onega pravila, ki navsezadnjt' tudi ni najslabšr: boljc niolcati ko neuinnosii govoriti.
Ko se jc pričelo tfga dnevu sprasevauje. st* je hotc! tudi Naeck od fasa do časa nekoliko postaviti. Najprcj ga je gospod katehet vpraŠal: Koliko je v Bogu oscb?« — Nacek se je odrezal: ?Y Bogu so tri osebc... Gašper, Melhijar in Baltazar.j- Kar razsiril se nm jc obraz. k« je menil. da jo jc dobro pogodil. Bučeu smch v soli ga jc scveda poučii. kako nczuansko se je vrezal. Ko so 21110(0 popraviti. ihu jc velel gospod kiitehet, naj zmoVt Icpo in počasi OtVna.Š in Češčrno-marijo. Šio je. Pri vprašan.fu pa >kdo je prvi pozdravil z besedarai ,Češčeua Marija.. .V ,je imel Nacek spet ncsrefo. Premišljevul je. Gospod katt*bet mu je botel pomagati. pa mu je namignil. da jv bil to ncki angfl, ot*lo nadatigei. Zdaj se jo Nacck domislil, pa sc je zravnal in zaklieal: ^Nadangel GamaHeL« Sošolci in gospodjr so se muzali 111 pokazali. da sp je Nacefc spet zalrtel.
Vmes so bili sevcda spraštvani tutli drugi otroci, ki ao po veeini točno odgovarjali. Pri osint zapovedi božji je bilo pa treba poja.sniti. kaj mi pravi ihliniti se«. Laž so oiroci meiula že dodobra poznali. Vprn, šanje pa ¦ Kaj sr pravi hliniti gc« jc dalo misliti vsem drobnim modrijauoni. In lcjte, kdo se je oglaail. du bi rad pojasnil in raztrl ta trdi oreh? Nacek je dvignil roko. Dobil jc migLjaj, naj pouči svoje tekniece o hlimbi. K.ar pogumno je priznal, da se jc že cukrai hliuii. >Kaj si pa naredil?« — , Sosedovcmu Niku sem rekcl: Pa pojdi sem, če imaš korajžo, pa je sam tucii Hiscm nič imcl.« — Spet je bil stneh po vsi sobi. Pa je Nacc lc pravo zadei.
Tako je Slo spraŠevanje svojo pot od enega od-delka do drugega, od cne zapovedi clo drugih. Ker so dmgi učcnci veČkrat i»rišli aa vrsto, tudi Nacka ni kazalo prczrt,*ti. Kor vprašanja >Kako posvcčujemo ne-deljo« ne bi razumel. pa je gospod kaiehet kar po domaČc nagovoril: ;No, Nacek, kaj pa moraš v ue-di'ljo narediti?« Zdaj pa Nacku ni bilo trcba vcliko ugiijati, kajti precej mu je prišlo na misel. katero opravilo ga Čaka ob nedeljah zjutraj doma, zato rcČe brez premislcka:    Čcvijc moram  osintžitt.. .<
Nekaj časa je imel Nacck inir. Pri gospodu uči-telju je mora! pa tudi kaj povedati. Iz živalstva so učcnci že opisali v«e zuane domačt1 Živali; še vrstc psickov naj bi kdo naštel. Oči učiteljeve so ošinile Nacka. Češ, tu bi pa utegnil še ta jučenjak*: kaj vedeti. sNo. Nacck, ali poznaš še kakšno živaJ, ki človoka tako rada spremlja.< —
Odgovor je bil točen in kratek:  rBollia!^
Pa šc ni bilo pri kraju. Iz vsakega predmcta je dobil Nacek kakšno lahko vprašanjc. Pri zemljepisju, si je rnislil učitelj. moram pa zastavitt Nacku karmoč lahko vprašanjc. — »Pa povcj, kaj je to Triglav?« ... Nacek n i ostal d«!žaii odpovora: »Pri \ rbančku imajo psa, ki  mu  pravijo Triglav.'-t
Tako je dobri Nacck ta dan nehote in nevede skrbcl za zabavo v šoli. Priznali so mu brez ugoyora pravico do ponavljavue šole.