PoStilaa paTšallrana. Uredništvo In upravništvo lista je v Ljubljani Breg št 12. Telefon 119. ittv« 12. Posamezna številka po Dia 1-28. V Ljubljani, 22. marca 1924. Lato IV. AVTONOMIST Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov11. Celoletna naročnina 50 — O mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne Številke se ra-čunijo po Dl 25 inserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih otrlasih beseda 50 p. Izhaja vsako soboto. Uai tinfomn 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven-Iiaj IlULtlllU ! skega ljudstva! Socialni pokret. Germani s slovenskim jezikom. Pravijo nekateri ljudje, da se tepemo in bijemo za prazne in zastarele državno-pravne reči, in da je to napačno in prazno delo. Dandanes da so na dnevnem redu mnogo bolj važna in aktualna socijalna vprašanja. Človek, ki tako govori, ne pozna našega prizadevanja. Državnopravna reč, ki je v tem, da zahtevamo federativno urejeno državo po načelu narodnosti, je le en del velikega soci-ialnega programa, za katerim gremo. Povdarjamo, da smo Slovenci narod za sebe, Hrvati narod za sebe in Srbi narod za sebe. V tem spoznanju tisočletnih dejstev ni prav nič nacionalnega šovinizma. Smatramo, da je doba narodnostnih hujskarij že za nami. Ta doba, ki je rodila s kulturnega in človeškega stališča barbarstvo. Odločno odklanjamo vsako kapitalistično nacionalistično čustvovanje, katerega končni cilj in namen je imnerijalizem, tlačenje drugonarodnih skupin iti zdražbarije ter poboji med narodi. Če kljub temu povdarjamo svoje Slovenstvo, načelo narodnosti ter pravico narodne samoodločbe, je to le povdarek naše samobitne in samosvoje kulture in civilizacije. Ta naš kulturni nacUonalizem ima seve svojo vrednost. Ta vrednost pa je samo toliko velika, kolikor je obče človeška in kolikor služi vsej mednarodni kulturi in civilizaciji. In prav nič več! S tega vidika zahtevamo za potlačeno in razkosano slovensko ljudstvo mednarodno priznanje in pravico do samovlade. Bogati ljudje ta naš program za-metajo, ker je preveč ljudski, preveč demokratičen, skratka, ker je po bistvu svojem republikanski. Razumejo in odobravajo ga pa „mali ljud-je“, to je kmet in delavec. To kmeč-ko-delavsko ljudstvo, ki pravzaprav tvori slovenski narod, danes še ni priznano. Nalepili so mu pečat manjvrednosti. S tem so ga označili za hlapca, za človeka, ki mora slušati in ubogati. On se ne sme vladati in upravljati sam, kakor bi to spoznal za svoje razmere in potrebe za prav in koristno, ampak njemu ukazujejo tuji ljudje, pa čeprav se imenujejo podomačc ,.bratje". To kmečko-de-lavsko ljudstvo mora služiti na tuj ukaz vojake, mora plačevati davke, ki jih določujejo in spravljajo tuji liudje in mora ubogati, kakor ukaže tuja gosposka po svojih valptih, ki so povečini sicer našega rodu, ampak tuje misli. V tem pa tiči naše posebno domače socijalno zlo, ki poleg svetovnega, mednarodnega socijal-nega zla, kakršnega rodi hiperkapi-talistični družabni red, socijalni in kulturni položaj našega slovenskega ljudstva zelo poslabšuje. Zato je gibanje, katerega propovednik je naš list, eminentno socijalno gibanje. Nov socijalni pokret narašča iz razmer in potreb našega ljudstva. Ta socijalni pokret ni več omejen na en sam stan (industrijsko delavstvo) ampak sloni na socijalnih potrebah in nalogah vsega naroda, ki je kmečki in delavski. Tendence svetovnega kapitalizma butajo vanj. Njeeove posledice mora prevzemati na sebe v polni meri, ker se ne more hraniti, kajti je kakor uklenjen človek. Veriga, ki ga veže, se imenuje: Centralizem — militarizem — monarhizem — tajna diplomacija — vojna. To verigo hoče premagati naše ljudstvo s človečanstom, samoodločbo, federacijo in republiko. To se pravi: Bodimo ljudje, a vsak bodi na svoji zemlji svoj gospod, ki se vladaj in upravljaj sam, po svojih razmerah in potrebah in po svoji lastni zmožnosti. To je socijalni cilj tega socijal-nega pokreta. Za tem ciljem moramo iti, če hočemo biti res kulturen in svoboden narod. Zato smo prepričani, da bo naše kmečko in delavsko ljudstvo ta socijalni boj razumelo in ga dobojevalo. »Germani h .slovenskim jezikom« da smo mi Slovenci, je uganila in ugotovila belgrajska »Samouprava«. Ne rečemo, donekle je to na vsak način-resnica. Nemci so maši sosedje in od nekdaj je sosed veliko prevzemal od soseda, od nekdaj so sd sosedje izmenjavali dobrine, tudi kulturne. To velja za vse narode, tudi za Nemce naipram Francozom, Angležem, Italijanom itd. Pa ne samo Nemci, tudi Italijani so naši sosedje in tudi od njih smo dobivali in z njimi smo zamenjavali kulturne dobrine, ki le prečesto prav tako niso bile lastne italijanske. Napačno bi bilo celo, zanikavati vsak madjarski vpliv, čeprav seveda ta ni mogel biti velik, kajti kdor je sam reven, ne more veliko dati. Se o drugih vplivih bi se dalo govoriti, tako o francoskem, ki nam je prvič dal kulturno svobodo, zlasti pa o češkem, poljskem in ruskem, ki so botrin jili našemu kulturnemu delu izza Prešernove dobe. Prešern, porojen its slovenske zemlje in slovenskega jezika, katerega prvi mojster je bil, zrasel iz romanskega klasicizma in nemške romantike, pod svežim vplivom zlasti češkega preporoda, ozirajoč, se in objemaje obenem ves slovanski svet — ta najidealnejši kultui-ni tip Slo-venea. je ibil ofoenem najidealnejši tip Evropejca. Lahko se torej reče, da je vsa evropska kutura vplivala na nas in pravilno bi mogla in morala pisati »Samouprava«, da smo Slovenci »Evropejci s slovanskim jezikom«. Kaj takega bi seveda o Slabih ;ne smel nihče napisati, ker bi prišel hudo navzkriž z resnico. Pač pa se lahko trdi, da so Srbi »Turki s slovanskim jezikom«. Koncem srednjega veka zavojevani od Turkov, so se jih osvobodili dejansko in popolnoma — seveda edino le z rusko pomočjo — Šele 1878. leta. Ves ta čas so bili od evropejske kulture popolnoma odrezani, in značilno je, da so sprejeli cesto za zelo primitivne kulturne potrebe in pojave turške izposojenke, ki hi jih sedaj radd, obenem s svojo turško kulturo in moralo, vsilili vsi Jugoslaviji. Dejstvo je, da je srbščina danes evropejskemu Slovanu prav radi tega najtežje umljiv jezik, vse-kako veliko neumljivejši nego slovenščina kljub svoji germanizirano-sti. Tudi morala je v Belgradu skozi in skozi turška. Kje bi bil drugje mogoč sin ministrskega predsednika, ki ga je oče spravil z državo v družbo z omejeno zavezo, tako namreč, da ima sin ves dolbiček, država pa vso škodo? Kje hi se tako eno-dušno postavila kaka st^jjjg^ka asa človeka, ki se mu očitajo najtežji zločini, kakor se je postavila večina srbskih poslancev za Lazico Markoviča. In zadnje čase prestopa toliko >Srlbov v mohamedansko vero, da že celo belgrajska vlada razmi-šljuje, kako 'bi to ustavila, ker bi sicer utegnil reklamirati Belgrad sam Kemal-paša. H koncu koncev priporočamo »Samoupravi«, naj ne načenja kulturnih problemov, ki so izvom njenega področja in ki vsekata presegajo domišljivost njenih 'balkanskih možganov. Na plan! (Dopis iz Celja.) Čitajte in širite „Avtonomista*1. Trpljenje med vojno in težke skušnje povojnih let, nam morajo dati misliti. V tem dolgem času razširjenega siromaštva, duševnega in telesnega hiranja, smo spoznali, da je trdba s preteklostjo prelomi-,ti ter misliti le na 'bodočnost. Bodočnost pa je še nepopisana knjiga, in to se 'bo bralo v njej, kar bomo tja zapisali mi sami. Z drugimi be- sedami se to pravi, da bo bodočnost takšna, kakršno si (bomo ustvarili sami. Spoznali smo predvsem, da moramo biti zlasti ljudje, ako naj ho socijalno sožitje sploh znosno. Spoznali smo nadalje, da je ljudstvo suvereno, ako se svoje moči res zaveda. In končno smo spoznali, da smo Slovenci narod za seibe, da imamo pravico do samostojnosti, do sa- LISTEK. 4t Kmečki punt. HrvaSko napisal Avgust Š e n o a. »Kapetan!" zakliče ban poveljniku mušketirjev, „skušajte se s svojim moštvom približati oglu zida in streljajte nanj!“ Kapetan odide. Črez nekaj časa zamahne ban s sabljo, trobentač zatrobi in gora začne zopet odmevati. „Splošni napad!“ zagrmi ban. »Streljajte s topovi. Pešci naprej. Udarite v ime Boga!“ Grmi, bobni, tuli, treska, prašči in odmeva. Pešci letijo, skačejo in se vzpenjajo kakor vragovi. »Živio ban! Naprej!" Spodaj ropota boben in se zateglo oglaša trobenta. »Naprej, junaki!" vrešči Vlašič, na drugi strani pa se oglašajo Uskoki: „Oj! Oj! Oj!“ Topovska žrela bruhajo peklenski dež, mušketiri jemljejo, klečeč v zaslombi, vsako glavo na zidu posamez na muho. »Naprej, junaki!“ se čuje, z gradu pa se bliska, treska in grmi. Bliski, udarci, treski, stoki, klici na Jezusa in Marijo se čuje jo. Naprej! Ljudje vzdihajo in kolnejo — toda vendar rinejo naprej preko krvavečih trupel svojih mrtvih in ranjenih tovarišev; kri vre, mozeg je pobesnil, toda v sredi belega dima in plame- nečega treskanja stoji ban kakor črn, marmornat kip. Zopet so pešci pod zidom. Kroglje žvižgajo, strelice frčijo. „Ne dajmo se!“ vrešči hripav ženski glas. Vrste padajo kakor snopje. Ta se je ranjen zgrabil za hrastovo koretjlno, drugi je jeknil in padel vznak, tretji je klonil in pokleknil, oni se je zgrabil za srce, obrnil na peti in padel na lice. Kaj za to! Naprej. Živio ban! Topovi pojejo veselo, muškete škrtajo, zid se trese. Glej! Prislonili so lestve in vzpenjajo se na zid, v prvih vrstah Vlašič. Sedaj bo razvil zastavo. Toda nad njim zablisne sekira. Sabov zamahne in mu razkolje glavo. Kamenje se siplje z obzidja, vrela voda šumi. In tukaj! Skozi stranska vrata se vrže četa na mušketirje. Kopja lezejo med rebra, zemlja se izgublja pod nogami, mušketir za mušketirjem se kotali po strmini v Savo. In Uskoki? Po trebuhih se plazijo kvišku, z nožem med zobmi in samokresom v roki. Grom in pekel! Iz grmovja jih useka kača: Ilija Gregorič strelja na nje s svojimi dvocevkami. Polovica ;pešcev pade, toda ostali se 'bijejo kakor besni. Kri šine banu v glavo. Iztrga trobentaču trobento iz rok in zatrobi, da bi mu lahko pljuča počila, pograbi iz Alapičevih rok zastavo in zakriči: ..Naskok! Naskok! Topovi! Kaj je to? Topovi molče!“ Na konju prihiti ranjeni Gašo. »Strela vražja!" krikne. „Z brega so nam iz zasede postreljali topničarje in odvzeli topove!" »Naskok!" zakriči ban brez prave zavesti. »Živio ban!“ zakriči še enkrat vsa vojska. »Živio Hening!" odjekne iz gorskega klanca. »Pomoč! Pomoč!" Iz črnega klanca se vsuje neznana vojska. »Alapič!" zatrepeta ban, »poglej! Ali niso pravi hudiči?" »Vražji Ambrož nas je zaskočil!" zakliče Petričevič, ki prihiti brez sape. Sablje žvenketajo, ljudje stokajo, Ambrož seka. Banovci se umikajo. Tudi Uskoki beže. Za njimi hitijo štajerski konjeniki — Stjepko jih vodi — mlatijo, koljejo, drobijo, pometajo pod sebe. Uskoki so se potegnili v mline, odkoder streljajo na kmete, toda mlini začno goreti. »Vivat Hening!" se oglasi za vasjo junaški glas. Milič in župnik sta preko gore prišla skozi klanec in vodita nove čete od Stenjevca. »Zgubljeni smo!" zakliče ban, »v Zagreb!" in izpodbode konja. Zaman. Vržejo ga nazaj. Od vseh strani ga obdaja smrtni ples. Njegova vojska je pod klancem stisnjena v klobčič, da ne more niti streljati niti tolči; roka se tišči roke, konj konja, mož m,oža, konj pohddrpešca. ki ga besen zabode; nad teboj je neusmiljeno nebo, pod teboj krvava zemlja, z grada pa de- :ijc. * !.’. ■ ‘ f, J < : > - ; moodločbe. To je zelp važno, aJco želimo, da nas ne bo danes ali jutri zopet pognal kak diplomat ali cesar v strelske jarke — v žerjavico po kostanj za druge. Rečem Vam, da (nas je velika večina te misli. Veliko jih je prepričanih repuiblikan-cev samo zaradi tega spoznanja in ne samo zaradi Radiča samega. Toda spoznanje še ni vse. če je spoznanje tu, potem je treba misel spraviti tudi v življenje. Treba je republikanske organizacijo. Brez organizacije ni nič! Zato Vam pravim: Vse, kar pišete nam ugaja, ker je resnično in prav. Toda treba je, da nam daste tudi organizacijo in sicer bojno organizacijo. Ne ibo preveč težko, zakaj, 'bodite prepričani, da je pretežna večina kmečko-de-lavskega slovenskega ljudstva za j-epublikanstvo, kmečko republikan-Stvo. Mi se ne maramo ločiti od svojih kmečkih domov, čeprav so-da- .nes zelo revna. Ampak * samostojni gospodarji hočemo ostati na svojih, tleh. Zato Vam kličem vsem, ki ste moje misli: Na plan ib rez strahu! Po vseh vaseh ustanovite kmečke republikanske organizacije, da se bomo v novih razmerah borili z novo, svežo armado za boljšo bodočnost nas vseh, lepšo kakor pa je i imel izplačilo!« — »Pa neka da se mu plati !* odvrne on. — »Blagajničar me je poslal do Vas!« — »Pa šta razumem ja o ve vaše zakone!«' Takrat sem se spomnil na Vaš uvodnik: Kdo vlada? Zadeve pa še sedaj niso rešene in naša zemlja še ni plačana, akoravno bo za par dni leto, odkar so nam naše najrodovit-nejše njive prekopali. Meni se zdi, da smo Slovenci pripluli na brod; ako ne pride precej dobra voda, bomo obtičali v tem Bioblatu. Z mirnim srcem Vam povem čisto resnico, da nas je bilo mecl priprostim ljudstvom .veliko, ki nismo odobravali narodnega ujedinjenja brez vsake pogodbe, pa naše besede so bile kot vedno doslej vredne le urednikovega koša. Mnogo, mnogo bi Vam imel še za pisati, a za danes dovolj. Primanjkuje pa mi časa, besed ne! — Iskreno Vas pozdravljam M. M., posestnik, Grtova, p. Sv. Križ. bi. Ljutomera. žijo kroglje v klobčič, da ti glava poka, da se kosti lomijo in kri vre. In ban? Ali se naj da ujeti? V dno duše ga zazebe. V njihovih rokah, izročen zasramovanju? In osveta? Samo prostost jo daje. Tedaj opazi cerkvico svetega Martina. Da! Neopažen zleze s konja, zvije zastavo in krene skrivaj proti cerkvici. Za seboj začuje peket. Obrne se. Za njim hiti na konju starec — Ambrož. Ban potegne sabljo, toda v trenutku mu jo Ambrož izbije iz roke. „Stoj, gospod ban, ujel sem te!“ reče Ambrož mirno. „Podban bana?“ „Poštenjak razbojnika!" Stopil je s konja. V tem trenotku se je zdelo, da se bliža četa vojakov. ..Stopiva v cerkev,“ reče Ambrož, »sicer Vas bodo ujeli.“ Prime bana za roko in ga popelje v cerkev. Pod razpelom je trepetala slaba lučka. Ban Peter je bil bled in tih. „Glej,“ je opomnil Ambrož, »advokat je dobil svojo pravdo proti banu. ki je pogazil pravico, postavo, svojo lastno besedo. Sem z za-stavo,“ je zakričal in jo iztrgal banu, „umazana je, blatna je; ta znak nezvestobe.in krivice, ki je vodil kri zoper lastno kri, ne bo več plapolal pred slavno hrvaško vojsko!“ In pograbi zastavo na obeh koncih, jo na kolenu prelomi, raztrga rumeno svilo in jo vrže pred oltar. • Ban je zatulil od jeze: »Razbojnik, daj mi meč, da se pomeriva!“ „Ti nisi meča vreden!“ „Zablisnil bo še meč nad tvojo glavo!*4 se je ponosno uprl ban Peter. „Tako jgovori-meni Peter Erdodi danes,1* je rekel starec, „ko ga imam v svojih pesteh in mi je treba samo migniti, pa ga moji besni vojaki razsekajo! Pa ne bom. Moja roka se ne bo lotila človeka brez orožja, ne hrvaškega bana. Samo svoj rod sem hotel braniti pred krivico in to mi je dovolj. Več ne potrebujem. Idi in pobegni! Pred cerkvijo Stoji moj konj. Skozi ta klanec lahko brez nevarnosti prideš v Zagreb." Peter je stopil proti vratom. „Ban Peter,“ ga je ustavil Ambrož, »še eno! Čuj me!“ „Kaj bi radi, gospod Gregorijanec?*' vpraša ban hladno. »Glejte, tukaj sva sama, ban, dva močna moža pred razpetim Bogom. Ali se ti ne zdi, da teče iz božjih ran nova kri. O, meni se ždi. Pod tešm bregom teče kri našega naroda, dragocena kri, ki bi jo bilo treba hranit! za našo mater — našo domovino, na katero od vseh strani preži divja zverjad. Brat je ubijal braita. Ban! Ali ti ne pravijo bleda lica krvavih trupel, da smo Kanjovo seme, da nismo zaslužili te lepe domovine? Ali ti ne pravijo, da smo zaslužili bič, ki nam ga usoda spleta? Sužnji smo, vedno tuji sužnji, ker smo sužnji svoje strasti, svoje lakomnosti. Pogledal sem v stare knjige, v zgodovino našega naroda: pisane so s krvjo, polne besnila; potipal sem naš narod za njegovo žilo, pritisnil uho na njegovo srce. Sama strast in sama jeza! Imeli smo krono, pa smo si jo sami strgali z glave, ker ni mogel vsak biti kralj. Jokal sem, srce se mi je trgalo ob teh spominih, srce me boli tudi danes, saj vidite, da danes nismo nič boljši. Ali smo vredni, da nas drevo sreče in miru sprejme v svojo senco? Zakone poznam, toda če vidim, da jih lopovščina gazi, mi zavre kri in tudi jaz planem kvišku. S sabljo postanejo narodi sijajni, močni, toda ne postanejo srečni. Ban,“ je nadaljeval starec, »vi ste bogat, razumen, slaven, dičnega rodu, železne volje, vi ste Hrdčdi, ste knez, ste ban — toda pozabite za trenotek vse to. pozabite nase in se spomnite samo, da ste sin nesrečne matere — Hrvaške. Mislite na to; tukaj pred Odrešenikom sveta, sredi krvave noči Vas rotim jaz sivi starec, krenite po drugi poti, pozabite rodbinsko korist, vzdignite zastavo pravice, zberite okoli sebe vsa plemenita hrvaška srca, končajte to strašno, krvavo povest in vodite nas v boj za svobodo in srečo naše domovine. Rotim Vas!“ zakliče starec Ambrož ginjen, prime bana za roko in solza mu zablesti ha sivih trepalnicah. Toda Peter mu odtegne roko in hladno odvrne: (Dalje prih.) Stas* 8. V ti.'.. ■ ■> Dnevno vesti. Ugibanja sem in tja. V zadnjem času pišejo razni listi o nas in ugibajo ter fantazirajo vse mogoče. Vsi ti listi, ki so trobila najrazličnejših strank, pa so v eni točki enaki in si na las podobni; v tem namreč, da sodijo o nas čisto po sebi. Mi vseh teh čenč ne moremo ponatiskovati, ker imamo premalo prostora. Da pa bodo naši bralci vendarle vedeli, kaj razni žurnalisti v zadregah vse skombinirajo, hočemo danes ponatisniti neko takšno ugibanje, ki ga je prinesla belgrajska »Samouprava4*, glavno glasilo srbske narodno radikalne stranke. Ta list torej piše sledeče: „Kakor vse kaže. se radičevci resno pripravljajo na volitve ter so že pričeli s svojo ofenzivo v Slovenil. Zdi se, da bodo imeli pri bodočih volitvah v Sloveniji več uspeha in to na škodo Slovenske ljudske stranke. Pri zadnjih volitvah je bila njihova kandidatna lista za ljubljansko okrožje razveljavljena radi neke Slučajne formalne pogreške, v čemer so izgubili sigurno en mandat. V mariborskem okrožju, kjer so pričeli z agitacijo šele neposredno pred volitvami, je dobila njihova kandidatna lista 10.186 glasov in dva mandata. Radičevci niso prirejali burnih shodov, temveč so agitirali skrivno od vasi do vasi, od hiše do hiše. Njihovo delovanje je ostalo prikrito in Zato je njihov uspeh iznenadil vse stranke. Po številu glasov so druga najvažnejša stranka v Sloveniji. V srezu Murska Sobota so dobili 3496 glasov ter so bili tako najvažnejša stranka. Slovenska ljudska stranka z 2944 glasovi je ostala daleč za njimi. V petih srezih: Dolenja Lendava, Brežica, Ptuj, Šmarje in Ormož so bili na drugem mestu, v srezu Maribor desni brez na četrtem mestu s 537 glasovi. V ostalih srezih so dobili manjše število glasov, najmanj v prevaljskem. Največje uspehe so dosegli torej v onih srezih, ki so najbližji Hrvatski. V oddaljenejše sreze njihovi agitatorji še niso prišli. Po volitvah se je njihova agitacija ustavila, zadnje čase pa se je pričela ponovno. Zagorski agitatorji se ponovno pojavljajo in agitirajo v Prekmurju, Slov. goricah, Haložah in ob Sotli. Radičevi poverjeniki v Mariboru so prejeli zaupna pisma, v katerih so pozvani na agitacijo in organizacijsko delo. Agitacija se vrši tudi že na Dolenjskem. Skupina slovenskih avtonomistov, ki se zbira okoli lista »Avtonomist" in katero tvori neklerikalna avtonomistično razpoložena inteligenca, je dosedaj podpirala Slovensko ljudsko stranko v njeni borbi za avtonomijo, toda sedaj se zdi, da je nastopila samostojno z republikansko - avtonomističnim programom ter bi se pri volitvah priključila Radiču. Slovenska ljudska stranka je že pričela posvečati pozornost tej nevarnosti. Tudi v splošnem se radičevemu pokretu ne posveča dovolj pažnje. Šele event. volitve bodo prinesle iznenadenje. Z druge strani pa se jača zlasti v ljubljanskem volilnem okrožju Šušteršičev pokret posebno v konservativnih krogih Slovenske ljudske stranke. Pri bodočih volitvah bo Slovenska ljudska stranka v nepovoljnem položaju, v slabšem, nego je bila pri zadnjih volitvah, ko ni imela nobenega resnega nasprotnika. Gotovo je, da bo pridobil Radič mnovo njenih pristašev." — Tako ugibajo senzacij željni ljudje brez vsake podlage. Vse zato, ker hodimo mi dosledno in neomajno za svojim političnim ciljem: Federativno južno-slovansko republiko, v kateri bodi Slovenec gospodar na svo-i; Hrvat na svoji, Srb na svoji, a Bolgar na svoji zemlji suveren go-snndar! — To zastavo bomo držali visoko tako dolgo, kolikor časa bomo mogli. To pa je odvisno od zavednosti slovenskega ljudstva. »Slovenski Gospodar« ponavlja na naš naslov svoje stare očitke, »da hočemo spraviti Slovence pod »hrvaški klobuk«, »da je »Avtonomist« slovenski list — bil« itd. Mi ha taka neresna očitanja ne moremo druzega odgovoriti, kakor to, da so vse take in podobne trditve gola neresnica, in s svoje strani le obžalujemo, da take abotnosti ponavlja »Slov. Gospodar«. Pismene politične pogodbe. Zadnji »Slobodni Dom« javlja, da je podpredsednik HRSS g. Josip Predavec bil v petek 14. marca na Dunaju pri predsedniku HRSS., g. Radiču, kateremu je poročal o svojem tridnevnem bivanju v Belgra-du. Poročal mu je natanko o svojih razgovorih in posvetovanjih s prvaki parlamentarnega bloka Davi-dovičem, Korošcem in Spahom. Prinesel je predsedniku tudi popis pismenega sporazuma, na katerem Ž’e osnovan parlamentarni blok in :aterega podpira H-RSiS. Izročil mu je tudi posebni pismeni sporazum z dr. Korošcem in dr. Spahom za slučaj, če bi Prilbičevič s. tovariši v zadnjem trenutku prešel k radikalom. — Obstojita torej dva pismena sporazuma. »Slovenec« nas v torek v -nekem »dopisu«, ki je seve izviren, vprašuje, ako se ne nameravamo poboljšati. Pisca poznamo po petju, ker se je pred kratkim nekoliko drugače podpisal. Naj ve sledeče: Poboljšati se ne moremo, ker se doslej še nismo poslabšali. Smo in ostanemo dosledni federalisti in republikanci, pri tem pa navdušeni Slovenci in ljudje. Kot ljudje pa smo seveda grešni. Kdo pa ni? Politične prilike. V belgraj-skem parlamentu se snuje že dalj časa opozicijonalni blok, kf bi ga tvorili demokrati, bosanski muslimani in -SLS. Ker pa so vse te stranke številčno prešibke, da bi mogle preglasovati srbske radikalce, zato bo takorekoč nekako posodila HRSS toliko število svojih glasov opozicijonalnemu bloku, da bo isti imel zadostno in varno večino. Ko se to zgodi, bo nastala vladna kriza, ki se utegne razviti v — državno. Dvoje je možno, da se zgodi: Da po izbruhu vladne krize prevzame vladne posle začasno opozicijonalni blok, ki bi jih upravljal po demokratskih, bosansko-musli-manskih in -SLS ministrih, katerim se utegnejo pridružiti še nekateri politično neaktivni Hrvati. Takšna vlada dolgo ne bi mogla obstati, ker jo vsak trenutek lahko zruši HRSS. Zato bi morala kmalu razpisati volitve. Mogoče je pa tudi, da bodo radikalci hoteli blok prehiteti na ta način, da opi sami povzroče volitve ter ostanejo v sedlu kot »volilna vlada«. V-sekakor je več kot gotovo, da bomo imeli volitve že kmalu. Od teh bo odvisen ves nadaljnji politični razvoj v naši državi. ..HOTEL ŠIIT Ljubljana j Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna. ■ Centralna knrjava. S 5 S Grobova. Pretekli teden sta nenadoma umrla dva znana slovenska javna delavca: ravnatelj Šubic in profesor Kos. Prvi je polagal temelje za slovensko obrtno šolstvo in s tem kazal Slovencem pot, ki je -postala zlasti po vojni naravnost življensko vprašanje slovenstva:' obrtno-industrijska povzdiga Slovenije namesto ukoreninjene razvade, ko se je mislilo in se še misli, da je vrhunec za slovenskega človeka, ako postane — uradnik. -Svetovna vojna s svojimi posledicami nas naravnost sili, da popolnoma izpreme-snimo dosedanji način svojega mišljenja itn čuvstvovanja. Šubičeva zasluga je, da je že davno pred svetovno vojno imel ta smoter pred očmi: tehnična srednja šola v Ljub-ni je njegovo delo. Kos je pa bil slovenski -zgodovinar, ki je spoznal, da je za spisovanje slovenske zgodovine naprej treba zbirati gradivo, vire. Lotil se je te težko naloge z nenavadno pridnostjo in natančnostjo ter nam podal v petih zvezkih (zadnji izide po njegovi smrti) »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, ,ki je .podlaga za naše zgodovinarstvo. To je veliko in dragoceno delo, ki je postalo znano tudi v tujini. Kaj -pomenja tak-šnh zbirka listin za spoznavanje domače zgodovine, ve v prvi vrsti oni, ki se s tem ukvarja, a indirektno korist uživa od tega ves narod. Dr. L. Opozorilo. Bo sejmeh v Sloveniji so se zadnje čase pojavili neki srbsko govoreči ljudje, ki vabijo na igre za večje svote. Ljudstvo vabijo k igram ter mu obljubljajo, da vsakdo lahko zasluži velike zneske, ako ima srečo in je vstrajen. To je neka sleparska družba, ki ima vse tako urejeno, da sama pridobi večje svote, kmečke ljudi, ki radi verjamejo, pa opehari. Ta sleparija se jim je že ponovno obnesla. Zanimivo je, da ima ta družba uradno dovoljenje bel-grajskega notranjega ministrstva za prirejanje takšnih sleparskih iger po sejmeh. — Opozarjamo ljudi, naj ne nasedajo na limance in naj se teh ljudi izogibajo. Mali oglasi. Vse -svoje somišljenike prosimo, da nas po možnosti podpro z nabiranjem malih oglasov. Vsaka beseda v malem oglasu stane 50 par ali 2 kroni. Kdor ima n. pr. na prodaj hišo ali kdor bi rad kaj kupil, naj napiše na dopisnico ali pa v pismu, kaj želi, in uspeh gotovo ne bo izostal, ker danes berejo »Avtonomista« po vseh vaseh v iSloveniji. Ceno lahko vsak sam izračuna in nam pošlje denar po pošti. Tako n. pr. bi veljal oglas: »Kupim ma- lo posestvo. Jože Zdravič, Dobrepolje pri Vipavi« — 8 krat 2 = 16 kron, ker šteje 8 besed. -S takimi oglasi boste 'sebi in našemu listu mnogo koristili. Volitve v oblastne skupščine se bodo vršile meseca aprila. Tako poroča ljubljansko ..Jutro". . Na Grškem so prevzeli vlado grški republikanci in proglasili republiko. — ‘Po logiki »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru so storili to zaradi tega,; da spravijo celo Grško pod »hrvaško komando«. Tttrki so odstavili svojega sultana in kalifa. Turška se je spremenila v republiko. — Tudi turški republikanci so storili to, da prevedejo Turčijo — pod »hrvaško komando«. Celo v Perziji se močno širi republikanska misel. Pričakuje se, da se ta država kmalu spremeni v republiko. — Kakor se vidi »hrvaška komanda« -zelo napreduje. Kmalu bo ves -svet ena sama »hrvaška komanda«. Brezposelnost v Sloveniji je vedno večja. S podporami za brezposelne pa ne -bo nikomur mnogo pomagano, ampak pomoč 'bo prišla šele takrat, ko se bo zopet začelo delo, zlasti če se -bo zopet Začelo zidati. Same podpore pa ne koristijo nikomur nič, ker so samo od danes do jutri. Državni pravdnik pobegnil. Iz Bele Cerkve pri Vršcu v Banatu poročajo, da je tamošnji državni pravdnik poneveril večjo svoto denarja in pobegnil v Rumunijo. Ljubljanska borza bo začela kmalu poslovati. Za slovensko tr-. govi-no bo pomenila lastna borza v Ljubljani vsekakor lop napre* dek. Vrednost denarja. 1 dolar je vreden okoli 81 dinarjev, 100 dinarjev pa velja v Švici nekaj nad 7 frankov. Nakuo sozdov, devk, tramov in dpv- Zaloga trboveljskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke. DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg 8, Telefon štev. 220. Gospodarstvo. Pomen svinjereje za malega kmeta. (Dalje.) Katera svinjska pasma je najboljša. Nadaljni uspeh pri svinjereji je odvisen od -primerne -pasme in od izbire dobrih plemenskih živali. V glavnem razločujemo dve pasmi in sicer evropejskega in indijskega divjega prašiča, od katerih dveh so nastale vse -poznejše pasme. Od* evropejskega divjega prašiča izvirajo kratkouhi, dolgouhi in kodra-stoščetinasti, od indijskega pa kitajski in japonski prašič. Svetovno-znani angleški prašiči so nastali iz križank kitajskega -z dolgouhimi in kratkouhimi evropejskimi prašiči. Od evropejskega prašiča izhajajo poznozreli, od indijskega pa zgod-njezreli prašiči. Najznamenitejše pasme so angleške, od katerih imamo velike Jorkshires, srednje Berkshires in riialo angleško svinjico. Jorkshires so dolge, velike in zgodaj zrele živali, ki se zelo hitro debele. Odrast- li tehtajo do 500 kg. Barve so povsem bele ter imajo mehke fine ščetine. Živali so dokaj občutljive in Z&htevajo skrbno oskrbovanje. Berkshires so manjši od Jorkshires, toda mnogo plodovitejši in proti boleznim odpornejši od njih. Tudi Berkshires hitro odrastejo. Barve so črne ali lisaste. Berkshir-ski prašiči so pri nas zelo razširjeni. Njim -podobni so nemški plemeniti prašiči. Male angleške svinji-ce pri nas ne pridejo v poštev, ker so preveč občutljive. Vsled obilne masti in neobčutljivosti proti vremenskim vplivom zaslužijo posebno uvaževanje ko-drasto-ščetinasti sremski prašiči. Njih senčna stran je samo ta, da pozno zore in v; mladosti počasi rastejo. Odbira plemenskih živali. Naj večje uspehe v svinjereji dosežemo, ako redimo zgodaj zrele in žlahtne ali plemenite svinje. V-nanjost in splošni -znaki 'plemenskih svinj naj bodo sledeča: -glava kratka in široka, rilec kratek in v nosnem delu glava nekoliko vdrta; vrat kratek in močan, telo dolgo, ravno široko; hrbet in križ ravna, prsi globoke in široke; noge kratke in fine; koža fina mehka in z redkimi ščetinami pokrita. Nasprotni anaki pri svinjah kažejo na nežlaht-nost in poznozrelost. Za -pleme izberemo merjasca iz drugega ali tretjega gnezda. Plemenjak mora posedovati vse dobre lastnosti ali vrline v najvišji meri. S četrtim mesecem se naj oddeli od drugih svinj, da se ne vzbudi pri njem pnzgodaj spolni nagon. Krmiti ga je bolj neravno, da se preveč ne debeli, toda kljub temu povoljno razvija. Paša mu zelo ugaja. Za ple-menitev moremo uporabljati merjasca šele -z osmimi meseci. Prezgodnja uporaba slabi merjasca in daje slab zarod. V prvi spu-ščalni dobi se naj spušča merjasca samo dvakrat na teden in šele v poznejši dobi se ga more spuščati tudi dnevno enkrat. Na poedinega merjasca se računa letno do 80 svinj za ubrejitev. Plemenska sposobnost merjasca traja do 4. leta. Starejši merjasci so leni in neplodoviti. Kakor pri plemenjaku je skrbna odbira potrebna tudi pri plemenski svinji. Svinjo je plemeniti šele po -dopolnjenem % letom. Zarod od premladih prasic je slaboten in mehkužen. Plemenitev je uravnati najbolje tako, da dobimo pujske v pomladi ali vsaj tekom poletja. Pujski, ki se skotijo v tem času se pod ugodnim vplivom pomladanskega vremena razvijajo (bolje, nego jesenski in zimski. Brejost znaša približno 3 mesece, 3 tedne in 3 dni. Bukanje traja navadno do 2 dni, včasih pa tudi samo do 40 minut. Prašiče se ubrejijo najraje v drugi -polovici dobe bukanja. Breje živali je ipasti ko- Stran 4. r likor mogoče mnogo. Neprikladna krma (kisle pomije, zmralo koren-stvo) škoduje ter utegne povzročiti izvržen je telesnega plodu. Vzrok iz-vrženja more biti tudi prehlad in surovo ravnanje z brejimi živalmi. Ob porodu je dejati svinjo v .poseben suh iii topel hlev, ki mora imeti znotraj pregrajo za pujske. Bližajoči ise porod spoznamo po tern, da si žival začne pripravljati gnezdo in seski se napolnijo z mlekom. Hlev je nastlati s Čisto suho slamo ter pustiti svinja popolnoma v miru. (Dalje prih.) IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. IVAN SAX, Ljubljana Stari trg št. 8 priporoča svojo trgovino manufak-turnega blaga In obleke domačega Izdelka po najnižjih cenah. Izdeljuje tudi obleke po naročilu. »AVTONOMIST« Štev. 12. F. P. ZMES optik LJUBLJANA, Stari trg 9. Popolnoma varno naložite svoj denar pri j/zajemni posojilnici P.Z.Z0.Z. L O*-' ki se je preselila iz hiše uršu- i linskega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi c. poleg hotela Union. Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu 5'/.% , vezane za dobo pol leta 6 %7. in više po dogovoru. Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzaj. pos. relativno večino delnic stavbne delniške družbe hfitela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah. Vse pisalne« risalne in Šol. potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav BiviO, Ljubljana Sv. Petra cesta it. 29. Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. Šivalni stroji *. z 10 letno garancijo. Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tov. v Linču. Ustanov. J, 1867. Oožio l? riiookar večje število stralen za vsako obrt. . Vezenje poučuje brezpla- (Pufl čno. Pisalni stroji Adlerjn Uranla. llM*® Kolesa Iz prvih tovarn: Dfirkoppi Styrla Waffen-in motorete na prvo kolo. Cenik zastonj in franko. Nove lepe slovenske knjige! Ravnokar so izšle nove knjige : Regina fovest °- Kel: * lerja, poslovenil dr. Joža Olonar. Cena Din 5 - O&činsko dete Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cejia dinarjev 15—. Zeleni kader Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'— Poštnina Din V— Tiskali in založili 1 Blasnifta oasl., Ljubljana Breg St. 12. Vse knjige se lahko naroče po dopisnici. Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer ie in zabavne. Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom .(l »»■ Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne 3. Blasnikanasl., Ljubljana Breg št. 12. Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere! Cena Din 30*-*-. FR. SLO UMIK LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnlijlh cenah svojo zalogo izgo^vljenih oblek ln manufakture. Obleke po meri se točno izvršujejo. 3 S Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20. Velika zaloga stenskih ur budilk svetovno znane tovarne »Junghaus". Vsakovrstne precizne Švicarske žepne ure, izbira zlatnino, srebrnine in jedilnega pribOra. THE REX OO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon llev 26S. NaJboljSi pisalni, razmnoževalni in kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. Prodajam vsled velike zaloge in dviganja dinarja vsakovrstno siikrto, hlačevino, Sifon, plavino in drugo manufakturho blago. Krojači poseben popusti Ivan Kos lil ubij ari at Šiška Sv. Petra cesta Stev. 26. CelovSka cesta štev. 2. Združene opekarne d. d. Ljubljana Telefon 733. naznanjajo, da so otvorlle v sredini mesta na Mikloj&ičevi cesti 13 tovarni&ko zalogo vseh vrst opeke lastnega Izdelka. Opeka—je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni. • Mmn m i, Prvorazredni moderni brzo-pisainl stroj STOEHER-RECORD MER Vrhunec fine mehanike. n, stavbi) | ekspozituhei KAPITAL IH REZERVE DIN 17,500.000.- IzorSuje ose bančne posli ni|totneii In najfeulMtiiejt. Brzojavil Trgovska Tolofoiili 139, M8i 458 Konjice, Meia-Dravogr., I I I I li I I I J