LJUBLJANSKI ČASNIK.
M 77.
Všovih 24. Grudnu
18SO.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na doni v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so nnročivni denarji (Pianumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vratlne naznanila*
21. Grudna 1850 je bil izdan in razposlan XXXIYT. del deželniga zakonika in vladniga lisla za krajnsko kronovino, ki zapopade
Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 10. Listopada 1850. Obračba pravil zastran armadnih spodobšin derv na višje oficirje, primoplaniste in osebnije, ki so pri žandar-merijski občji inšpekciji v stanu, potem vde-ležcnje avditorjev in računovodjev oficirskih spodobšin derv. — Razglas c. k. koroške in krajnske višje deželne sodnije od 14. Listopada krajnskim sodnijam zastran oprostenja krajnskih potitiških oblastnij vsiga vtleleženja v rečeh, ki se zemljišnih razdelitev vtičejo.
—	Razglas c. k. koroške in krajnske višje deželne sodnije od 14. Listopada. Predpis zastran sodnijskiga jezika v kazenski rav-navi na Koroškim in krajnskim. — Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva od 18. Listopada 1850. Oprostenje c. k. deržavniga računovodstva pretresovanja računov cesarskih mest Ljubljane, Lož, Krajna, Kamnika, Višnje gore, Noviga mesta, Metlike in Černovlja.
—	Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva od 21. Listopada 1850. Prenehanje zaukaza zastran zaznamovanja verčev za mineralno vodo z številko leta, v kterim so bile napol njene. — Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva od 22. Listopada 1850. Razprostenje naloge za vgotovljenje stroškov za vkvartiro-vanje žandarmerije na vse naravne davšine, torej tudi na davk od dohodkov. — Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva od 24. Listopada 1850. Razjasnjenja opravilstva poli-tiških oblastnij glede dražbinih oprav.— Raz pis c. k. krajnskiga poglavarstva od 24. Listopada 1850. Predpis zastran uradnih pe čatov županij. — Razglas c. k. poglavarstva od 10. Grudna 1850. Ravnanje s tistimi pri sadanji izberi vojaških novineov, kteri še vo jaške starosti niso dosegli, in se oglasijo za vloženje takse za oprostenje vojaške službe
21. decembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CLX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 465. Razpis ministra vojaštva od 30. novembra 1850, s kterim se od njegoviga veličanstva najmilostljivši poterjeni poboljšek vojaških zdravnikov naznani.
Št. 466. Razpis ministra notrajnih oprav od 6. decembra 1850, po kterem se odloči, de se imajo postavne naredbe, ki so v dekretu obstale zedinjene dvorne pisarnice od 10. oktobra 1847, š. 34830 glede rabe stanjšaniga zraka storjene bile tudi pri rabi kloroforma polno veljavo.
Št. 467. Ukaz ministra denarstva od 12. decembra 1850, po kterem se vhodnina za patent-kart-klot in patent-vulkanized-india-
rubier-klot poniža.
št. 468. Razpis ministra kmetijstva in gor-ništva od 16. deceinbrn 1850, s kterim se naznani, de se bo vradna delavnost graškiga gorniškiga in gojzdniškiga vodstva 1. februarja 1851 pričela.
Št. 469. Razpis ministra denarstva od 19. decembra 1850, zadevajoč izdajo listkov deržavniga zaklada narejenih 1. januarja 1851. Dunaj 20. decembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
bo 300 porotnikov, kolikor je ustanovljenih, nasrečkovanih.
Deželno poglavarstvo da to sploh vediti. V Ljubljani 22. Grudna 1850. Od c. k. krajnskiga poglavarstva.
Gustav grof Chorinsky 1. r. poglavar.
Oznanilo.
Sploh se na znanje da, de je ljubljansko kantonsko poglavarstvo za leto 1850 od 103 vojaških novineov, ktere je imelo za lo leto odrajtati, 18., 19, in 20. decembra pri nabiri že njih _devedeset v lepem redu nabralo iz verste tistih, ki so bili ex ollo prišli se razkazal, lojeni leta 1830, in de bi bilo tudi drugih 13 iz druziga ali še višiga reda dalo, ako bi se jih ne bilo 48 iz perviga reda pri nabiri umaknilo.
Ker vendar ni dvombe, de se tudi neprišli ne bodo vojaški dolžuosti odtegnili, so bili oni, dc se 13 novineov še nabere, na 7. januarja 1850 k ponovljeni nabiri poklicani, svoji dolžnosti zadostili in s tem zvestobo, ktero so njegovimu veličanstvu, našimu naj-milostljivšimu cesarju kakor tudi domovini dolžni , pokazali.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Ljubljani 20. decembra 1850.
Oznanilo.
Vodstvo priviligirane avstrijanske narodne banke s tem sploh naznani, de se zavolj potrebnih pripravnih del k dividendni izplačvi perve polovice leta 1851, od ZO. decembra 1850, ne bodo pri banki prepisi dajali in opazki banknih akcij zaznamovali in tudi ne kouponi izdajali.
To vse se bo pričelo še le 14. januarja 1851 Dunaj 14. decembru 1850.
Dr. Pipitz, s. r. bankni poglavar. Sina s. r. namestnik bankniga poglavarja Puthon s. r. bankni vodja.
Glavni imenik porotnikov vsih županij, ki so v okolici c. k. ljubljanske deželne sodnije, je , ko so vse v to predpisane opravila do-gotovljene, doveršen. Treba je tadaj zdaj letni imenik, t. j. spisek porotnikov po sreč-kovanju napraviti, ki se bodo k porotnim sejam leta 1851 v Ljubljani jemali.
To se bo pod vodstvam gospoda dvorniga in poglavarskiga svetovavca in pričo šestih udov Ljubljanskiga županijskiga soveta 27. t. m. zjutraj v javni seji v sovetni dvorani tukajšne mestne hiše godilo.
Srečkovalo se bo neprestano tako dolgo, de
Polltiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Dunaj, 19. decembra. Vojske se ni več bati in vladi se ne bo potreba se dalje o bojnih pripravah truditi in tam čas zgubljevati.
Zdaj pa nastopi važniše vprašanje, kako bi se dal v Avstrii notranji mir vterditi in novim prekucijam v okom priti. Gotovo je le ena pot, ki k pomirenju Avstrije pelje in to je deržavni zbor. Vse bolj imenitne začasne postave so dane, deželne vstave dognane, tudi vunajne napote so zdaj odpadle, tedaj ni nikakoršnih o ver, ki bi priprave k deržavniniu zboru — sklicanja deželnih zborov ne pripustile. De še po celim cesarstvu soseske niso vstanovlje-ne, je le majhna napota, ako se po drugi strani silna potreba deželnih zborov pomisli. Tudi se bo še veliko vode vteklo, preden se bodo v celi Avstrii svobodne županije vstanovile. Če se bo tako dolgo čakalo, se zna s to zamudo škoda napraviti, ki sc bo teško kdaj popraviti dala. Zdaj je pravi čas, ko se imajo svobodne postave v djanju pokazati in se vstava četertiga marca v resnico spremeniti. Terdno upamo, de bo vlada okoljšine prav spoznala in vošilam narodov zadostila. — Vodji se bodo zopet v kronovine podali. Armade gredo tudi nazaj; ravno danes je prišlo veliko gra-ničarjev po železnici na Dunaj. Obligacioni gredo zopet više in cena srebra od dne do dne pada. Danes je bila 21 in pol in tudi že dvajset od sto. Vreme je tako lepo, de Dunajčani pravijo , de ga o tem času že deset let taciga ne pomnijo. Večidel je še dve al tri stopnje nad ničlo, malokdaj kaj stopinj pod njo.
V kratkim bo prišla postava, de ne bo žu-panijam več potreba si zraven deželniga tudi deržavniga zakonika deržali, ker se bodo reči, ki posamesne kronovine zadevajo iz deržavniga zakouika v deželniga ponatisnile. Praša se, ako bo to slasti pri Slovencih zlo koristno ker se bo zanje po tem takim v Ljubljani, Terstu, Celjovcu in Gradcu, tedaj na štirih mestih ponatisniti moglo.	D.
Ljubljana. — C. — Ko se je naša visoka . vlada namenila slovenski vladni časnik na noge spraviti, je gotovo tudi liotla, de se v narodnem jeziku vsi tisti razglasi, pozivi, oznanila, razpisi konkursov itd. občinstvu v vradnem listu naznanujejo, ki slovenski narod zadevajo, in ravno zavolj tega je tudi za vradni list po-skerbela in ukazala vradnijam, v vradnem listu vse razglasiti, kar je treba, de ljudstvo zve. De se to ni zgodilo, kakor ukaz veli, se vsak lahko prepriča , kdor „Ljubljanski časnik" v roke vzame, Pošiljale so se v„Laibaclier
ZtP-« take oznanila, ki so le prostimu ljudstvu I vina, mesa in kruha, njegova žena Uršula se I Ob 9% zvečer je bilo pričevavno ravnanje mar bile ki'nemškiga jezika ne razume, v je pa jokala in večkrat omedlela. On praša sklenjeno. „Gr. Ztg.« prinese sledeče doz-
Ljubljanskem časniku« ni bilo ne duha ne potem Lesjaka, če jo je vidil tisti večer, ko |devke poslusavcov: sluha od njih. Le c. k. deželno poglavarstvo je pohištvo pogorelo, iz hriba priti, in c k poštno vodstvo sta se marljivo priza- Juri Podgoršek je tudi obstal pr. pervem delstvo dopr.nesel, al on je zamogel to le zadevala' kar se ljudstva tiče, mu z domačo be- preiskovanju kantonske okrajnozborne sodnije, volj tega storiti, de bi bil premoženje zene sedo naznaniti. To hvalo moramo dati tudi še j de je zarez Svenšeka požgal in je rekel de rešil.	......
nekterim drugim gospodam vradnikam, kterih zavolj tega, ker je bil na Jožefa Mlakarja .n Razzaljena od zene poskodovan.ga je b.la ie bilo pa sila malo Vzrok, de je bil vradni Antona Svenšeka silno jezen, ker sta hotla, le zatožena, ona je mogla svojiga moza za list do zdaj zlo pomanjkljiv, se lahko najde, de bi jima posodil, de se ni mogel drugači sredstvo rabiti, svojo nesramno jezo vtolaz.ti. bil ie namreč ta de vsi gospodi vradniki ne nad njima znositi kakor, de je njegoviga sov- Njo so vidili od pogorisa naglo prileteti, ah ni znajo toliko slovenskih jezika, de bi zamogli ražnika Antona Svenšeka požgal. Njegova zamogel tudi nje mož ondi biti, pa se po drug. vradne reči v njem pisali in za prestavo iz žena pa je popolnama nedolžna in se ni vde- potu domu vernit.? nemškiga niso imeli denarja odkazaniga, ako- ležila. On se je brez de bi bila ona vedila, i\ajpervo so se porotniki vprašal.; ce je Juri ravno se je plačilo silno nisko postavilo. De ker je že spala k poslopju Svenšeka, ki tri Podgoršek kriv hudodelstva zaziga, potem, je tu in tam tega tudi neporajtanje in nemar- četertine od njegovo hiše leži, podal in ga ali je Uršula Podgoršek neposredno to hudo-nost ali celo sovraštvo do Slovenščine krivo, z klinčikam zažgal in je potem domu šel, kje delstvo doprinesla; v tretje so se vprašali, ako je sicer res vendar so to že manj pomenljivi je svojo ženo spijočo našel. Pozneje mu.je se pervo poterdi in drugo nepoterdi, ako je ^ j.. '	'	bilo žal, de je to storil, on ženi ni nikdar od Uršula Podgoršek kriva vdelezenja, v četerto,
'Te se bo pa ta napaka zanaprej odpravila, tega nič v misli vzel.	ako perviga vprašanja ne poterdijo, drugo pa,
terdno upamo, ker, kakor za gotovo slišimo, De se je pri zažigu žena Jurja Podgoršek« al. je Jur. Podgoršek knv vdelezenja hudo-sc bo naš marljivi gospod deželni poglavar, vdeležila ali posredno ali neposredno, se iz delstva. Peto vprašanje je zadevalo presto-grof Chorinskv pri ministerstvu za (o poteg- tega vidi de jo je tri četertinke, predenj je pek postave zoper telesno varnost, ali je Juri ni! de bo ono, še enkrat ukazalo, vradne začelo goreti, kmetovavec Lesjak vidil okrog Podgoršek kriv pretepa Kmeteva, in ker je reči ki se v Laibacher Ztg." naznanujejo, hriba priti in domu iti, kakor tudi iz sledečih založeni rekel, de se je le branil, se je peto tudi'po „Ljubljanskem. časnTku« razglasiti, okoljšinaj:	in šesto vprašanje o tem postavilo.
Upamo tudi, de se bodo gosposke marljivo Uršula Podgoršek je po pričevanju Marie	Razsodba je bila takale:
prizadevale, po tem ukazu ravnati, ker sta Svenšek, na ženo poškodovaniga jezna bila,|Glede perviga vprašanja z 12 glasovi Da korist in potreba tega ravnanja jasna kot beli ker so jo namesti Podgoršekove na neko ze-jan	•	nitvanje za kuharco vzeli. Ko so se nekdaj
Šlajarska. V seji porotne sodbe v Celju od tiste svatbe v nekeni nogradu pogovarjali, 22. in 23. pr. m. sta stala pred sodbo Juri je Uršulo Podgoršek s pestjo na persi udarila in Uršula Podgoršek, premožna zakonska brez in zavpila: „Pri sveti Uršuli naj bo pogublje
druziga
tretjiga
četertiga
petiga
šestiga
9 10
Ni Da
55
5!	»
je razsodba že v tretjem
z 12 glosovi Da
„• 12 „ Ni.
otrok; on je bil 43 let star, srednje in terdne na, če se ne bo kdo name spomnil." — Potem p0 tej razsodbi je Jurja Podgoršeka sod postave, dobro rejen,ona je bila 35 let stara, je obdolžena pri neki drugi priložnosti zažu- njja hudodelstva požiga in prestopka postave precej velike postave in dopadljiviga obraza, gala? de bo Maria Svenšek še nanjo mislila. Loper telesno varnost, in Uršulo Podgoršek Oba sta obdolžena zažiga.	ll1 ko je enkrat založena z svojim možem v vdeleženja hudodelstva požiga za krivo spoz-
21. novembra 1840 med 10 in 11 uro po I cerkev šla in deset let star sin za njima gre, naja ,n perviga na štir leta v težko ječo in noči se je pohištvo Antona Svenšeka v fari reče Uršula Podgoršek: „Prekleta ura, ko sini I poslednjo na tri, kakor tudi oba pravdne stro sv. Trojice unelo; ogenj ni le tega poslopjajto storila", nato jo mož zaverne z besedami:|gke plačati, obsodila, poškodovane pa na pot ampak tudi 2sežnja oddaljeno klet Blaža Per-j »Molči, fant bi znal slišati."	1 pravice zavernila
neka pokončal, tako de seje pervimu za 614 Razun tega požiga se je Juri Podgoršek 33 pr. m. je terpela obravnava neprenehama gold. in poslednjimi! za 96 gold. škode nare- tudi nad postavo zoper telesno varnost zadol- L,j devetili do sedmih. Obravnava je bila v dilo. Ker je poslopje Svenšeka na samem, žil. On je 7. aprila 1850 v vinogradu Aradu si0Venskem in nemškem jeziku, kjer nobeden ne stanuje, ni dvombe, de je Antona Kmetecanekoliko količev izderi, in ko Austrijanska. Za gotovo se sliši, de se bilo zažgano. Kmalo so si ljudje začeli na mu ta to očita, zavpije Juri Podgoršek: „Bog L^ yse kanto„ske in kolegialne sodništva
uho pripovedovati, de sta Juri in Uršula Pod- te pogubi, ti moraš mertev biti." S temi be-1	kmelih y pretres vzele in potem nje_
goršek zažgala, zavolj raznih vzrokov sta bila sedami zagrabi količ in udari Kmeteca cez l	veličanstvu v poterjenje predložile
zlo v sumu.	glavo in po rokah, de se ta zgrudi in zk.ker- s,... ^ Je §e bodo vradniki pomnožiii, pla-
Boštjan Lesjak je vidil na večer tri četer- vavi. Bane, ktere je pri tej priložnosti Kine- U[a i)iaIe in do(Iatek za s(an0vanje vsta-tine predenj je ogenj vstal Uršulo Podgoršek tec dobil, se po naznanilu umetnih, med lahke I n
naglo od pogoreliga pohištva proti domu iti, štejejo.	Horvaška. Oskerbniska komisija za zakltdo
in ko je Lesjaka zagledala, se na levo zavila Juri Podgoršek je obstal, de je to storil,
zraven je pa pristavil, de je le sam sebe bra-l	, , . ...	.
, J r . ,r	.	, ,	lie ona 10, novembra t. I. svojo delavnost pri-
P^la-	ni,r' k" ga JC ,kmet0eC ,pcrT'	,, J čela, de e nje postave 25. novembra hor-
To se je Lesjaku čudno zdelo, toraj naglo Zatozenec Juri Podgoršek je odgovonl na I >	^ Uere go bUe zadevajočim
skoz Vinograd steče in se vstopi na pot, ka- vse vprašanja natanjko, njegovo obnašanje je ldni. naznanje„e
mor je imela Uršula Podgoršek priti. Ona pride bilo pa nekoliko sirovo. On obstane, de je Za zdaj se je le 50 milodarov razpisalo, in gre komaj nekaj sežnjev memo Lesjaka, ki za to zažgal, ker ga je Svenšek prosil, de	^ ^^ ^ ^ 4Q	ker zne_
je zdaj priložnost našel, se od tega bolj pre-|bi mu posodil. On hoče škodo spet poverniti,'
al pogorele poslopja so mnogo manj vredne, kakor je vlastnik povedal. Njegova žena ni kriva hudodelstva, 011 ji še od tega nič pove-
pričati, kar se mu je popred le zdelo.
Jovan Podgoršek, brat zatoženca, pripoveduje sledeče: Oba zakonska, ko so jima očitali, de ju ljudje za požigavca imajo, sta v I dal ni. njegovi hiši rekla: „Da, res je, mi dva sva zažgala."
sek na leto le 4000 gold. obresti nese.
Več milodarov se bo po tem razpisalo kakor se bo znesek narašal.
Zatorej se je politiškim gosposkam na Dalmatinskem , Horvaškem , Slavonskem, v serbski vojvodini, kakor tudi deželnima vojaškima po-veljništvama v Zagrebu in Temišvaru glede
Zatožena je vedno terdila, de je nedolžna, Drugi dan je prišel Juri Podgor-1 je rekla, de ni res, kar priče od nje govore šeklc njemu in ga je vprašal, ako je to Sven- in terdila, de se priče, ki kaj taciga govore,IgranicenaznaniK šeku povedal, in ko je djal, de ne, je zato- lažejo. Ona ni - kakor pridavi - tisti dan, ^	dl oMjn in politiških kantonskih
ženec djal: „Bog obvari, de bi ti kaj taciga ko je gorelo, po treh popoldne stopinje iz
povedal, veš, kaj bi iz tega prišlo?« Tudi je hiše storila, toraj jo Lesjak tudi ni mogel vi-h J lgM nrišfil Juri Podgoršek nekai dni predeni so diti. Nikdar se ni ponujala za kuharco na kaki „_J. . ... „„ .___
naj predloge občin in politi gosposk o tistih revežih tej komisii do 15. ja-
prišel Juri Podgoršek nekaj dni predenj so I diti. Nikdar se ni ponujala ga zaperli, k bratu Jovanu, in ga je prosil, ženitbi, ker zamore z lastnim premoženjem de naj od tega, kar je od zažiga govoril, živeti, brez de bi ji bilo treba kaj taciga oprav molči, ker bi bila sicer on in njegova žena Ijati; kako bi bilo tedaj mogoče, de bi bila na
zaperta.	ženo poškodovaniga jezna, ker je bila on.1 naj— J—	0d s'chulz"Ba Dunaju
Tudi je prišel zatoženec tisti dan, ko so ga ženitbi kuharca? Ako se je nje moz kakigai zaperli, k Boštjanu Lesjaku, in gaje prosil, hudodelstva kriviga storil, naj ga kaznujejo, de naj mu odpusti, če ga je razžalil in od Ona je sama posestnica, vse premoženje je požiga naj nič nikar ne pove, ker bi bil zgu- nje, ker nje mož ni nič imel, ko ga je vzela, bljen, ako bi Lesjak in Podgoršek prisegla. 23 prič, ki so bile poklicane, je poterdilo
Ko Lesjak zaverne, de ga hudodelstva svoje prejšne besede. Zadolžena nista vedila slance k Omer pasatu z naroeilam, de mu se
ne more doižiti, ga pelje domu, mu prinese I druziga odgovoriti, kakor to, de priče ližejo. |udajo, vendar s tem pristavkam, de naj se
Poslednjič se še opomni, de se milodari zamorejo tudi takim ljudem podeliti, ki so bili med zadnjo vojsko v narodno stražo poklicani in de ta zaloga ni v zvezi z tisto, ktero
| nabira.
Tuje dežele.
Bosna. Prebivavci Mostarski so poslali po-
vse prejšne turške oblasti odstavijo. Vojaki vstajnika Kavas pašata so razperšeni, on sam ali mertev ali je pa pobegnil. Kadiluk Livno se je naredbam Omer pašata brez pogoja pod-vergel.
Turška Serbska. Iz Zemuna se piše 13. decembra: Včeraj so v Belgradu sv. Andreja, deželniga patrona praznovali. Ta dan je svet Serbam zavolj dveh imenitnih dogodeb. V pervo, ker je ta dan Karagjorgje (Čemi Jnri) turški jarm 1806 otresel in Belgrad Turkam vzel, in ker se je ravno ta dan 1830 [hati-šerif, s kterim se je Serbsko za knezovino naznanilo, razglasil. Na večer pred prazni-kain so topovi praznik naznanili in ravno tako v zori, veselo ljudstvo v Belgradu iz spanja budivši. Ob devetih dopoldne je bila slovesna peta maša, ktero je opravljal zlo učeni in vljudni metropolit Peter Jovanovič. Po maši se je zapelo: Te Boga hvalimo in nato„Mlo-goljevstvie" sultanu, ruskimucaru, knezu Karagjorgje viču, Carigradskimu patriarhu in Bel-gradskimu metropolitu. Naposled je metropolit s kratkimi besedami množico nagovoril, je blagor naroda v ljubezni, edinosti in čednosti krepko omenil in rekel, de je to edina pot Božjo milost doseči. K božji službi so prišli knez Karagjorgjevič, ruski general-konsul Levšin, avstrijanski konsul Badosav-Ijevič, vsi serbski imenitniki in mnogo ljudstva. Pred cerkvijo je stala divizia serbskih vojakov. Serbski knez vojake pozdravi z besedami: „Pomozi Bog, bratjo !" in vojaki mu zavernejo: „Bog ti dao dobro gospodaru! Po božji službi se vse poda h knezu, z njimi tudi angleški in francoski konsul in so Serbskimu srečo vošili. Zvečer je bilo mesto Belgrad razsvitljeno in pri knezu je bila večerna veselica napravljena. General-konsul Levšin je draga ma|no obleko, ktero je ruska vlada podarila, belgradski cerkvi podelil.
Bulgarska. V „srbske nov." so piše 1. decembra: Danes je nek tergovec z dvema to-varšama v Pandiralo prišel in pripovedoval, de so se Vlasotinčani, ki so bili z Stankam in še enim Turkam v Carigrad poklicani, na svoj dom veselo vernili in saboj carski ferman prinesli, de je od zdaj zanaprej njih sodnik vladika, in de ne sme noben Turk več priti v selo brez vezirjeviga dovoljenja; ako bi ka-kiga Turčina brez vezirjeviga povelja v selu našli, naj ga zvežejo in tako vezirju pošlejo. Ta ferman je bil 24. novembra v Pirotu vsim zbranim Turkam in Bulgaram naznanjeni. Potem se je ta ferman na vse cerkve poslal, de se povsod ljudstvu bere in razloži , kaj je car ukazal. Turci Piročani in stranski, ki so v Pirotu ferman slišali razkli-cati, so se za glave prijeli, se vzdignili in razšli.
Tudi tisti Bulgari, ki so se iz vidinskiga pa-šaluka v Carigrad podali so že nazaj prišli. Za poslednji pašaluk je carski ferman prebran v samostanu sv. Arangjela, in tudi v Belogradčiku in po vsih samostanih in cerkvih. Eden narodnih odbornikov, v Carigradu bivših, je pravil, kake lepo jih je car sprejel, vsakimu novo obleko poklonil in jim obljubil, de jim bo eniga carskiga človeka poslal, ki bo v Nikopolju stanoval, narod bulgarski vladati z porazumljenjem občinskih slarašinov. Car je nekiga Petka za kneza poterdil, ki neprestano po deželi hodi, z njim hodi 12 vojakov, in kjer kakiga Turčina brez potniga lista dobe, ga zvežejo in zvezaniga v Vidin pošlejo.
Rusovska. Govori se, de še ni davno, kar so na lluskem skrivno zakletbo ovohali, in de so zavolj tega več ruskih častnikov zaperli; drugi pa so pobegnili v Azio. Zavolj tega je
bil baron Osten-Sacken, pobočnik kneza Pa-
skieviča, v Carigrad poslan. Njemu je povelje dano, na begune paziti in prebivališe pobegnjenih častnikov zvediti.
Nemška. Iz Hanoveranskiga se bo minister zunajnih oprav, od Munchhausen k pogovoram v Draždane podal.
* Obhodni list, kteriga je pruska vlada na nemške poslala, se pogovorov v Draždanah vdeležiti, se takole glasi:
Ze mnogo let se je po celem Nemškem želja kazala, vstrojenje nemške zveze preme-niti. Spoznali so ljudje, in prave, dobroho-teče prijatle domovine je serce bolelo, de je v letu 1815 postavljena naj viši gosposka nemške zveze tirjanju le zlo malo zadostila, de nemških dežel ni dovolj zvezala, žlahtno in občnokoristno premalo podperala, in vesol-nost zoper zunajne deržave premalo varovalo. Posamezne vlade nemške zveze so te pomanjkljivosti zlo obžalovale in želele, de bi se zveza prenaredila. Pa razne poskušnje, pomanjkljivosti obstoječih naprav poboljšati, so bile pri velikosti in mnogostranosti te naloge nove in bolj popolnama naprave vstvariti, vedno nezadostljive in niso dovoljniga vspeha imele. In to zavolj tega, ker pogodba od leta 1815 ni pripustila mnogo organskih poprav, posebno pa zavolj tega, de se nasledki nezadostljivo-sti te pogodbe še niso dovolj v djanju pokazali Dogodbe leta 1848 so te pogodbe zlo pre-menile. Ni potreba dokazovati, kako malo je bila zvezna pogodba pripravna, bližajočimu viharju se zoperstaviti, in posameznim der-žavam, ki so bile v nevarnosti, v pomoč pri skočiti; ona je djansko moč zgubila; podstava zveze se je pretresla, in v tistem stanu se še dandanašni znajde. Poti, ki so se do zdaj nastopile, Nemčii pomagati, so bile zastonj sforjene, ker niso namena dosegle.
Med vsimi viharji in prenaredbami, v kterih so se nemške zadeve v poslednjih letih znajdile, se je kraljeva vlada prepričanja der-žala, de se mora pogodba od vsih nemških vladarstev pretresti.
Bavno tega prepričanja se je cesarska av-strijanska vlada z nami zedinila, vse ude zveze povabiti k svobodnimu posvetovanju zavolj te velevažne zadeve. De se potrebna edinost doseže, so zlo koristni skupni ministerski pogovori , kar se je pri enakih priložnostih že večkrat pokazalo.
Toraj povabimo po porazumljenju cesarske avstrijanske vlade vse nemške vlade, svoje opolnomočne naj dalj do 23. decembra v Draždane poslati, de se bodo ondi pogovori kmalo pričeli, kjer se bo pretehtovalo na temeljnu pravila, zvezo za nerazderljivo vstanoviti,kako bi se dale temeljne postave poboljšati in popraviti.
Terdno upamo, de se bomo v tem pogovoru zedinili, v kterem se zamore celota močno podpreti, notrajni blagor vesolne domovine razviti in novi Nemčii v evropejskih deržavah dostojno mesto podeliti in potem pravični želji naroda popolnama zadostiti, brez de bi se svobodno in vsaki deržavi posebej lastno gibanje mejilo.
Nasledek posvetovanja se bo potem po volji vsih vlad poterdil in zvezne postave se bodo visoke vlade v tem odkritoserčno željo spolnjeno spoznale, pretresene razmere nemške domovine na stari poti nasprotniga zaupanja in mirniga porazumljenja viditi z noviga vtemeljene in za vedno postavno vterjene, in de bodo vsi udi radovoljno svojo roko v to opravilo podali.
Berolin 12. decembra 1850.
Manteuffel.
General Thumen ima kakor poruski komisar na Schlesvvig-Holsteinsko iti.
Razne naznanila.
—	Komisija za podporo Brešjanov, ki so po povodnju nesrečo terpeli, naznani, de je do konca novembra 618,078 lir milovšnje dobila, in de je 356,659 lir že razdelila.
V seji društva za „povestnico jugoslaven-sko" je bilo 18. t. m. med drugim sledeče skenjeno:
1.	Prebralo se je pismo gosp. polkovnika Stekoviča iz Varazdina, v kterem na dopis društva z žalostjo odgovori, de nima več hi-storiških pisem, za ktere so ga prosili.
2.	Prebralo se je pismo gosp. Škendera Fo-drocia iz Bogačeviga, s kterem pravi, de je pripravljen tri historiške dela v rokopisih društvu pokloniti; društvo se mu bo zahvalilo in ga prosilo, de naj mu te dela pred ko more pošle.
3.	Svitli ban je društvu naznanil, de v re-gimentskih arhivih, kolikor mu je znano nima dokumentov historiških.
4.	Tajnik društva naznani, de ima gosp. Tkalac iz Beča, ki se z botaniko in minera-logio peča, nekoliko starin in želi, de bi ga društvo za uda izvolilo.
5.	Prebrano je bilo pismo gosp. Jožefa Sa-kača iz Treščenovoa, ki naznani, de je v njivi mnogo urn z pepelam in človeškimi kostmi našel, in ravno to se v tisti okolici večkrat prigodi. On se bo naprosil, de bo društvu nekej bolje ohranjenih urn poslal.
6.	Knez Ivan Torlanja je poslal predsedniku nekoliko zanimivih dogodb od najslavni-šiga hervaškiga skikarja Julija Klovija, ki je živel v 16. stoletju v Rimu in je obljubil tudi vprihodnje društvo podperati.
7.	Na predlog gosp. predsednika se bo naprosil avstrijanski general-konsul v Bosni, de bi društvu biografio Omer pašata, hervaškiga rojaka priskerbel, in de bi druge starine v Bosni nabiral.
8.	Veliki župan v Požegu se bo naprosil, de pošle društvu starine, ktere je vDarovaro našel.
9.	Bavno tako se bo tudi gosp. Paviču pisalo, de naj blagovoli svoje starine popisati.
10.	Gospod baron Levin se bo naprosil, de svojo numizmatiško zbirko podpiše in popis pošle.
—	Na južnovzhodni železnici se je 14. t. m. nesreča prigodila. Ko je vozovlak iz Pešte vPožun šel, pade nekim kmetu, ki je na železnici stal, pipa iz ust. On jo hoče pobrati al vozovlak, ki je zlo hitro tekel, ga prehiti in mu obe noge odterga.
—	17. decembra zjutraj se je podal cesar na lov in na večer se je spet na Dunaj vernil,
■— Vladika Černogorski se je v Neapel podal.
—	V vasi Haslan pri Hamburgu je začela goveja kuga (devetogubnico) z noviga strašno razsajati.
—	Rojstni grad rodovine Batthyany v Gii-singu je zdaj ječa hudodelnikov.
Ta grad stoji na visokem hribu in krog in krog se vidi krasna ravnota noter do štajar-ske meje. V vitežki dvorani so podobe Bat-thyanove, med njimi en knez in en ogersko nadškof.
18. decembra je prišlo iz Ogerskiga na Dunaj mnogo srebra, iz kteriga se bo denar delal.
—	V Ljubljani so se začele delnice izdajati, de se bo čedno kopališe, kteriga Ljubljana gotovo zlo potrebuje, napravilo, in sicer na Gradašci zgorej Ternovske cerkve.
—r Poljni maršal Radecky je na Dunaju zadel na stariga tovarša, ki se je z njim zoper Turke bojeval. Izgovoril mu je vsako leto penzion.
UFMmrsKi usv.
(Dalje.)
Za Kastelicam pridemo k poznanimu Žemlja-tu. Ta je sicer tudi drugam dopisoval, pa pervikrat se nam v „ČbeIici" prikaže. Zemlja je bil silno učen mož in je tedaj menj učenim, kakor Nemec pravi, silno -imponiral." Iz raznih krajev je jemal on zeljša in jih je v slovensko zemljo presajal, pa on ni mislil na to, kak malo duh te zemlje tujšino ljubi. Čudno je to, de so slovenski učeni dolgo časa prei vsemi drugimi angleški jezik cenili. Že Linhart je prestavljal angleške igre v naš jezik in Čop in Kopitar sta mamo angleške marne in izreke pobirala, s kterimi sta se v abecednim prepiru kepala. Tudi Žemlja nas je z angleškimi pridelki soznanil, ker je več ondot-nih pesem v slovensko jopo preoblekel. Pa želeti je, de bi se bil z besedami tud duh premenil. Zakaj v teh prestavljenih pesmah ne vidimo živiga Slovenca, ampak merzlo podobo Angleža, s kterim bi se morebiti popri-jaznili, če bi se njegoviga mraza naše serce ne zbalo. Tudi razmere Rimljanov in Gerkov je Žemlja poznal kar nam na mnogo vižo pokaže. Pa ta učenost je tu in tam nekoliko preveč rabljena, tako de nas včasi zoper voljo smeh posili, ker sred slovenskiga predmeta naenkrat starodavna, skrivnostna prikazen kakiga gerškiga al rimskiga Boga na oder stopi.
Vender se ne more reči, de bi bil Žemlja le tujo zemljo obdeloval, marveč je imel on tudi izvirne, dostikrat izverstne misli. Panjih število ni bilo tako veliko, de bi bil on svoje izvirne poezije iz začetka do konca po svoje obdelal in dobro in lično zvezal. Tu spomnimo bravce le na „sedem sinov" in gotovo bodo resnico naših besedi poterdili, če so to, kar predmet zadene, dobro pesem brali. Tu vidimo veliko lepih izrekov, ki pa v celi dolgi pesmi vender le premalo zdajo. Zdi se nam ta pesem veliki njivi podobna, na kteri raste lepa, visoka pšenica , pa redko, tako de se na več krajih še gola zemlja iz sterni vidi. Ta pesem si je splošno hvalo zadobila, pa zdi se nam, de bolj zavolj svoje velikosti, kakor prave cene. Slovenci so bili veseli, de je le kdo kaj pisal in trikrat veseli, če se je kdo s kakim dolgim sostavkam oglasil.
Na versto pride zdaj Zupan. Z malo besedami bi zamogli čeznj vso presojo izreči. Namreč vse njegove slabosti (zakaj prednost ni nikakoršnih imel) se dajo s tem povedati, de so njegove pesmi le slaba, vezana proza, ki nas popolnama na Pohlina in Dajnkota opomni. Pa nekaj druziga je, česar tukaj bolj na tanko omenimo. Zupan je bil namreč goreč Slovenec, ki je svoj narod tudi na vsako vižo v pesmah povzdigovali hotel. To bi bil on lahko po drugi poti storil, kakor je pa tista bila, ki jo je nastopil. Brez obzira na zgodovino je bilo pri njem vse slovensko, kar je od Noeta sem na zemlji, ki jo zdaj Slovenci imajo , prebivalo, živelo in slovelo. Metulo je bilo slovensko mesto in sveti Hieroniin terd Slovenec po rodu in duhu. Take misli je že Vodnik v svoji »oživljeni Ilirii" oznanoval, pa ne kot notranjo prepričanje ampak kot domišlije, ki so na videz zlo pripravne bile, mu v prepevanje hvale Napoleona služiti. De je pa njegov duh taciga prazniga bledenja prost bil, kaže njegova zgodovina krajnskiga vojvodstva. Pa Zupan ježe, kakor je bilo omenjeno, te domišlije skor za jasno resnico imel in je dobil še bolj verne duše za naslednike. Brez pravih dokazov se nam je v pesmah in prozi velevalo , na slavne dede Ilire ponosni biti, se njih del naduševati in jih v neskončno čast slovenskimu narodu šteti. Pa ker je ta reč popolnama prazna, nas store ti ljudje po eni plati pri druzih narodih smešne in po drugi plati te reči, če bi prav res bile, razun brambe Metula nič posebniga niso. Klatovitezov smo tudi Sloveni nekoliko imeli; de se pa v naši zgodovini le malo tistih roparjev znajde, ki so pri Ilirih divjali in deželo ob svobodo pripravili , smemo gotovo še veseli bili.
Razun teh je pisalo v ,.ČbeIico" še nekoliko druzih, ki so pa k večimu kake dve pesmici naredili. De bi poznani ne bili, so ti pisavci svoje ime v eno čerko skerčili in res so oni do zdaj in bodo tudi zanaprej neznani ostali. Z Zupanani vred je imel veči del teh mož
pesništvo za šalo, o kteri zamorejo svoje šale in burke vganjati. Gotovo so bili komaj vredni, de jih je Prešern v svojih zabavlicah napa del.
Zdaj pridemo k pesniku, ki ni le Cbelici in drugi dobi poglavno vrednost dal, ampak ki bo to vrednost tudi v vsih prihodnih dobah ohranil, ki ga nihče iz njegoviga mesta ne bo prerinil, zato ker ga bo na tistim polju težko kdo dosegel — k doktarju Prešernu. Tudi presojo čeznj bi zamogli z malo besedami po vedati, de je namreč Prešern perva zvezda na obnebju slovenskih pesnikov, ki se še toliko bolj sveti, ako ga z drugimi tudi sviflimi zvezdami primerimo. Reklo se je, de je Prešern subjektivni pesnik, in te besede se nam resnične zde, ko ga vse svoje misli razodeti, vse svoje mnenja oznaniti, vse svoje potrebe tožiti slišimo in njegovo serce z vsemi kiticami in migleji kakor na krožčiku pred sabo vidimo. Pa nemogoče je, samo nasledke popisovati, ki jih nimern svet občutljivi dušu nakloni brez popisa tega nimerniga sveta. Prešern ni najdel sreče, ki jo je iskal, on je bil razžaljen, pobit in v obuga; on prepeva bolečine, ki so bile sercu vsekane, pa vselej prepeva on zraven tudi vražno osodo, goljuf-nost sveta in hudobijo te zemlje v ravno tako živih barvah, kakor svoje lastno žalostno stanje. Tako se v njegovih poezijah subjektivno in objektivno notranje in vunajno v nar lepši harmonii versti in eno v drugo razliva. On hrepeni, ljubi, upa; pa svet ga vkani, le sebičnost velja, divice brez dot žalujejo samice, petica da ime sloveče. To so vodilne misli v vsih Prešernovih poezijah in clo Kerst pri Savici" nam nič druziga ne pripoveduje. To so bili predmeti, ki jih je Prešernu osoda sama predpisala in on je te predmete z vso gorečnostjo svoje duše poprijel in jih tako izrazil, de se nam ne spodobi druziga, kakor se čuditi in čast in slavo nebeškimu pesniku dajati. Tu je voda, ki je nikdar ne zmanjka, naj jo tudi vedno zajemamo. Tu je obnebje, ki se nikjer zemlje ne dotika, ampak nam zmir nove, nezmerne lepote v jasni deljavi kaže. Tu je vijolica, ki nikdar duha ne zgubi, marveč nam kakor staro vino zmir žlalitneji diši, kolikor dalje jo duhauio. Tu je godba , ki nam zmir nove glase daje in naše serce v vedno novih harmonijah guglje. Tu je z eno besedo večni pesnik, čiga poezije so iz serca kali pognale , iz kterih je drevo izrastlo, ki bo s svojim sladkim sadjem tudi še pozne vnuke radovalo.
Pogledamo na vunajno obliko, se nam enake prednosti odkrivajo. Tu najdemo govor, ki ga vsak olrok zapopade, tu niso le gorenske besede, kakor se je nekdaj očitalo, ampak besede, ki so tak koroškimu in štajarskimu kakor istrijanskimu Slovencu znane. Tu je nezmerno lepih in visokih misel, pa one niso temno in visoko, ampak v domačim jeziku po domače povedane. In to je brez dvombe veči umetnost, kakor pa izraz visokih misel v visokih besedah.
Tudi Prešern je bil pesnik ljubezni. Pa njegova ljubezen ni imela korenine v vmazani do-mišlii, ampak v sercu in naravi. Povsod, kjer so ga lastni občutleji vodili, in to se je razun tnalo izjem v vsih poezijah godilo, se nam Iju-besen razodeva, ki jc ne moremo zavreči, ampak ki jo le obžalujemo, ker je tak nesrečno osodo imela.
Počivaj tedaj v miru slavni mož! Nezaceljive rane ti je svet vsekal, pa kar se je nad labo pregrešil, bo tvojimu spominu povernil. Častili te bodo vekoma učeni in prosti, zak<*ij zaklad svojih poezij si obema zapustil. In kadar bo-deta mladenč al deva, ki ju enaki občutleji navdajajo, memo tvojiga groba šla, se jima bo britka solzica vlila in ginjeno bodo v tvojo gomilo besede donele: Lahka naj ti žemljica bode! —
(Dalje sledi.)
Zmes.
Kitajci imajo čudno navado pri obedu. Preden začnejo piti, vsi vstanejo, se vstopijo na sred sobe, čaše derže v obeh rokah in jih nosijo k ustam in proti tlam spušajo, kolikor bolj nizko, toliko bolje. To se ponovi po tri— šest- in devetkrat; eden druzega lepo pozdravljajo, z glavo kimajo kolikor le morejo naglo. Poslednjič čašo k ustnicam pritisnejo
in jo spraznijo in zvernejo, de pokažejo, de ni nobena kaplica v njej ostala.
Potem pozdravlja eden druzega z ravno takim zvijanjem in vsak se na svoje mesto po-verne, da doverši obed.
*	(Osvojenje Bosne po Turcih). Že v letu 1463 je poslalMuhamed II., car turški 150,000 dobro oborožene vojske, si Bosno podvreči. Že pred to leto je čar Muhamed bosniškimu kralju Stiepanu Tomaževiču poslanca poslal s tirjanjem, da naj mu harač plačuje. Kralj pelje tega poslanca v svoje denarnico in mu vse svoje blago pokaže rekoč: Glej moj denar, kterega ne bom caru poslal, ker, ako me on z vojsko napade, mi bo potreba tega denarja za mojo vojsko, ako pa kraljestvo zgubim, bom od tega v tuji zemlji živel. To je silno turškega cara razdražilo.
Ko car pride v Skoplje, zve, de se je bos-niški kralj v terdnjavo Babic Odžak zaperl, kjer se misli braniti. Po padu te terdnjave se v Ključ zapre. Muhamed po tem Ključ obsede. Obleženi prosijo cara da naj jim življenje prizanese in oni se mu bodo podali. Car se zaroti, da bo to storil in mesto se njemu poda. Kralj je bil ujet in v bosniške mesta je prišla turška posada.
Ker sc je Mahomed zaklel, de bo kralju življenje pustil, je vedno mislil, kako bi se svoje zakletbe oprostil. O tem mu pomaga brezdušni Seid Ali-bestami, učitelj turške vere, ki pravi, da ni potreba zakletbe kristjanom dane, deržati. Car pokliče kralja predse in mu ukaže glavo odsekati, in na to še tri druge vojvode da umorili. To seje 10 letpo vzetju Carigrada zgodilo. Mimet-bej je postal pervi bosniški sandžak in 30,000 Bošnjakov se po-turci, ki postanejo Janičari.
Ko Bosna pade, udarijo Turci leta 1469 proti Savi na Slavonsko, Krajnsko in Štajarsko do Celja, in ne prizanesejo ne mladim ne starim, polja in vinograde pokončajo, ubijejo krog 2000 ljudi in v sužnost jih odpeljejo krog 20,000, eni terdijo, de krog 30,000.
*	Iz llunaja se naznani, de je narodni polkovnik Joanovič Čiča ondi umeri, kamor se je podal, prosit, da mu bi se bil dal penzion za velike zasluge. Da se je zamogel tje podati mu je ministerjalni svetovavec Trifunac 200 gold. dal. Ko je umeri, so pri njem samo 4 dvajsetice našli. Perczel mu je 200,000 gold. ponujal za izdajo eniga bataljona Čajkistov, al on je svoj narod bolj ljubil in svojemu cesarju bolj zvest bil, kakor po denarju hrepenel. Naj v miru počiva!
Slovstvo in umetnost.
Cena Vilharjevega koledarja za leto 1851 je na 12 kr. ponižana.
*	„Sporočilo vinorednikam" od gospoda fajmoštra Vertovca je že na svitlo prišlo, Novicam priloženo.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V Terstu 21. Grudna:
5. 35. 6». it. 97.
Prihodno srečkanje bo v Terstu 4. Prosenca.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 21. Grudna 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebrn) 94%
» » » » 4 '/, » » »	81
» » »»4»» »	—
Obligacioni avstrijanskih pod / .	.	..
in nad Anizo, čeških, n.orav- l P° % od 100/	~
skih, silezkih , štajarskih, ko- 1 a ~	»» 1	™ » roških, krajnskih, goriških in \ * * /
dunajske višje kamorne urad- / * 7 ,,	J> a \	*
nije. 1 %	» » 7	- »
Oankne akcie po 1116 gold. v srebru.
Dnarna cena 17. Grudna 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 33 gld. Srebra	» » » » 27 »