Izba tja vsak dan razan sobot, aeii dj la praznikov. sued daily except Saturdays. Sundays and Holidays. Uiedniákl in upravnilki prostori. SN7 South Lawrxiale Ave. Office oí Publication; 2M1 South Lawndahr Aw. Talaphona. Rockwall 4004 Acceptance ter y Um «t special rate of postage provided tor in »action 1103, Act of Oct I. HIT, authorifd on Juna 4, Ulj, SubacripUon $6.00 Yearly ŠTEV.—ífUMBER 1 AMERIŠKE CETE DRZE SVOJE POZICIJE PRI MANILI Washington. D. C.. 2. jan.— Kljub silnim japonskim napadom so ameriške in filipinske (» le obdržale svoje pozicije na • verni in južni strani Manile in |)ii/.adjale sovražniku velike izgube. General Douglas Mac-Ai thur je naznanil konsolidacijo svoje oborožene sile na manil-ski fronti. Vojni department poroča, da ameriške In filipinske čete drže pozicije in trdnjave ob Manil-skem zalivu, dočim mornarični department omenja operacije japonske bojne mornarice v bližini treh havajskih otokov. Podmornice so izstrelile nekaj tor ne škode. London. 2. jan.—Sem dospelo poročilo pravi, da je Hitler odle-tel iz Kijeva na rusko centralno fronto, da osebno vodi bojne operacije in ustavi prodiranje sovjetskih armad. Velika sovjetska ofenziva se nadaljuje in Rusi so včeraj reokupirali Kalugo. VeflVv* Stockholma, Švedska, preVl, da sovjetske čete prodirajo naprej ob reki Volgi in da so re-okupirale več mest in vasi, med temi mesto Starico. Prvi oddelki ruske armade so dospeli v bli- General M&cArthur naznanil konsolidacijo oborožene sile. Preki sod oklican v Singa poru v zvezi z zatiranjem petokolonskih aktivnosti. Hitler odpotoval na rusko fronto. Sovjetske armade reokupirale Kalugo in dve pristanisčni mesti ob Črnem morju apeliral na zaveznike za pomoč. V svojem apelu je naglasil, da potrebuje bojna letala mbniki in tanki. Japonski bombniki kontrolirajo ozračje nad skoro vsemi cestami, ki vodijo v Manilo," se «lasi poročilo. "Naše črte so Japonci potisnili nazaj." Singapor, 31. dec. — Preki sod Jc bil razglašen po japonskem letalskem napadu na to največjo britsko trdnjavo na Daljnem vzhodu. Japonci so vrgli več '"»rnb, ki pa niso povzročile veliki- škode. Militaristična sodišča bodi) so-l'|il«'i o vseh slučajih petokolon-kih aktivnosti v distriktih, kjer. nI razglašen preki sod Giba- Kairo. Egipt. 31. dec. — Nemci prebivalcev je pod strogo Italijani so izgubili nadalj-n t rolo L nji h 42 tankov v bitki s britaki- !'<>mbnl napadi so bili lZvrš^M četami v puščavi južno od r" "u po/icije britskih čet pri Agedabija, Cirinejka, porota vr-lp"hu in Kuantanu. držav« Pe- hovno poveljstvo Atfedabija le-I po h leži '¿M) milj severno ** vzhodnem obrežju Sitske- Nemški vojaki se puntajo Bivši francoski delavski voditelj aretiran New York. 31. dec. — Radijsko poročilo iz Londona pravi, da je bilo sto nemških vojakov ustreljenih v Parizu od 1. decembra, ker so se uprli častnikom, 50 pa je izvršilo samomor. Med onimi, ki so bili ustreljeni, so bili trije polkovniki, major in dva podčastnika. Vichy. Francija. 31. dec. — Leon Jouhaux, predsednik Francoske delavske zveze v času, ko je še ekstistirala republika, je bil aretiran v provinci Dordogni in odveden v ječo. Česa je bil obtožen, poročilo ne omepja. Druga vest pravi, da je bil komunist Fernand Soupe, bivši župan v Montreuilu, pariškem predmestju, obstreljen. Turčija v nevarnosti napada? Nemci zapuščajo turška mesta Ankara. Turčija. 31. dec.—Di- ofnoet nemškega napada na Turčijo preko Bolgarije. Ta ht očituje v odhajanju Nemcev iz Istanbula in drugih turških mest domov. Znano je, da je močna nemška oborožena sila /.brana v Bolgariji v bližini turške meje. Kdaj pride nacijski sunek proti Turčiji, v tem momentu še ni znano. Doznava se, da se je napetost med Nemčijo in Turčijo povečala« ker je slednja odbila Hitlerjeve zahteve glede novih koncesij. Te zahteve je predložil turafti vladi Frana von Pa pen, nemški poslanik v Ankari. i Vitka med policijo in naciji v Braziliji roosev sal ameriški vojni program Polovica dohodkov za financiranje vojnih operacij VEČJA POMOČ ZAVEZNIKOM » , "" .i Washington. D. C.. 31, dec.-Vojni program, ki predvideva potrošnjo 50 odstotkov vseh narodnih dohodkov v prihodnjem fiskalnem letu, ki.se prične 1. ju lija, je orisal predsednik Roose velt na konferenci z reporterjl. Sodi se, da bodo dohodki iz vseh virov znašali sto milijard dolarjev in polovica It vsote bo ila za financiranje vojnih operacij in pomoč Veliki Britaniji, Rusiji, Kitajski in drugim zaveznikom, ki se bore proti Nemčiji, Italiji in Japonski. ^Predsednik jc namignil, da bo pomoč zaveznikom darilo, ne posojilo. Na podlagi vojnega programa administracije upa, da bo produkcija orožja, bajnih ladij, letal, tankov, streliva ln bojnega materiala vseh vrst dosegla naj-, višjo stofmjo v ameriški zgodovini. Roosevelt je dejal, da se mu je zdel vojni program ogromen po obsegu pred japonskim napadom na Havajske in Filipinske otoke, toda sdaj je majhen v primeri z onim, W pride. Roosevelt bo osebno nastopil pred kongresniki in senatorji, ki se sestanejo na skupni seji, prihodnji teden in jim prečital svojo letno poslanico b stanju Ui obrnem pa bo nrtfU Te seje se bodo udeležili člani kabineta, federalnega vrhovnega sodišča, predstavniki armade, mornarice in letalske sile ter di-plomatje zunanjih držav. Doznava se, da bo predsednik pozval kongres, naj dovoli dodatne vsote za financiranje voj ne in ojačanje ameriške oborožene sile na kopnem, morju in v zraku. Ameriško ljudstvo bo po-aša žrtve v naj- Domače vesti BRZOJAVKA IZ RUSIJI V sreda dne 91. decembra. Je 81. urad SNPJ prejel od Veeelo-vanakega odbora Is Kujblieva. sačaanega glavnega mesta rvake vlada, sledečo brsolavko. datira no 29. decembrat Pošiljamo vam novoletne poadrave v trdni veil da se bodo v letu 1142 Slovenci skupno s svojimi slovanskimi brati otresli fašističnega Jarma In se spet vrnili v mirno šlvljenje. sadovoljnost in svobodo. Brao-Javko sta podpisala Anatoly Lavrentev, tajnik In Ivan Regent, član Vseslovenskega odbora v Kujbiševu. **»- Vesti U Clevelanda Cleveland. — Na božični večer je voz ulične železnice ubil rojaka Pranka Starca, ki ja bil med domačini snan pod imenom "doktor Žavba". Pokojni ja bil star 60 let ln doma is Bučka pri Boštanju na Dolenjsksm. — Dne 27 dec sta zakonca Charles Be-nevol ln žeip slavila srebrno poroko v SND, — Dne 30. dae. jo umrl Joe lliller, ki je zadnja leta opravljal delo pomožnega oskrbnika v SND. — Frances Msrolt je te dni prejela pismo od bivšega Clevelandčana Antona Klinca it Gornjega polja pri Straži. V pismu omenja, da je bila letina srednja, o rssmerah v starem kraju pa ne omapja nič vsled ostre censure doms ln na meji. V bolnišnici New York. — V vojaško bolnišnico v New Orlaansu, La., se je moral podati rojak Jote Obreza, sin tukajšnje Obresove družine Mladi Obresa je zaposlen na ladji neke parobrodne družbe, ki ae je točasno zasidrala v neworlcanski lukl. Angleži ustavili 46 pomikov Vsi to bili na poti v Francijo London. 31. dec. — Angleške bojne ladje so ustavile 46 pat nikov, ki so skušali prodreti sko si blokado v Francijo, poroča ministrstvo sa ekonomsko voj no. To dostavlja, "da je Mar sellles, francoska luka ob Sredozemskem morju, edina luknja v naši blokadi." Poučeni angleški krogi trdijo da francoske Industrije izdelujejo orošje, strelivo ln drugi bo) ni material sa Hitlerjevo armado. Avtne tovarne Izdelujejo tovorne avte sa to armado Kemična industrija v Franciji je tudi zapoalena pri produkciji bojnega materiala sa Nemčijo. zvano, naj doprin večjem obaegu v obliki novih davkov in drugih ozirlh, da Amerika in njeni zavezniki porazijo osišcnc sile v tej vojni. Kooaevelt je povedal reporter jem, da lxi ameriško orožje šlo v Anglijo, Rusijo in Afriko. Od hajalo bo tudi v Ksmčatko. ru sko pokrajino, ki leži severno od Japonske V bližnji bodočnosti J« lui Rio de Jsneiro, Brszilija, 31. dec. — Državni policaji so se, spopadli z naciji v državi Rio bodo sovjetske baze v tej pokra-Grande de Sul. kjer šivi čez pol jlni in Vladivostoku igrale veli-milijona Nemcev, se glasi poro-1 ko vlojjo v vojni proti Japonski, čilo iz Porta Alegra Nekaj o-¡S teh se bodo vršili bombni na-seb je bilo ubitih v spopadu In' padi na Tokio in dru#s Japonski več petokoloncev aretiranih mesta. SlednjF no člani nacijskih pod-' talnih organizacij. Policijski na-' f Unnnm ,}n 'mn vali so bili uprizorjeni na na- • VUJUU cijsks središča v Santa Cruzu, # # Katre!t, Lh Geedu. Sanla Rosi, pff)tl OSlŠČU Singapore. Vojno poročilo P'¿«vi. da se položaj ni izpreme-aiadi teh napadov Xa zaliva Osiščne kolone še vedno beže pred Angleži Oborožena sila. kateri poveljuje nemški general Angeli in drugih mestih, kjer so velike nemške naselbine Slavka v municijški tovarni preklicana Sandusky, 0, 31. dec — Wallice priporoča mobilizacijo vseh sredstev Washington. D. C.. 31 dec — , i, , .. , '. , i Lrwin Kommet, se jr izčrpala v «> napadli z bombam, že- L^ r bhukimi Uuni O^ /ruško postajo Pr, LumpuniJ ^ ^ ^^ n- HiU#f^ ^ rnilj severozspadno od Sin-t^r vlake t angleškimi « Umi Vrhovno poveljstvo tr-'U m bombe povzročile veli-'n»kr bombr potopile dve Urniki križarki v Manilskem talivu in poAfcodovale M parni- Batavia. V g hod na Indija. 31 ^ — Tukajšnji časopisi pt>ro-■h». da Mi zavezniške čete na ««i v Vzhodno Indijo Ornerai ••»n PrM>ru>n. vrhovni pr>veij-uk t>'»iandsàc oboroéene sile, jem« mu pu»i()e s\-eže čete na pomoč Angleški letalci so izvršili Več iwv na Tripoli, usiščna 'le* tališča ha Kreti. Salamis in tta4 lljanafc* mesta v Siciliji Bombe. katere so vrgli so porušile več vojaških objektov Thomas F ^bertaon. federalni podpredsednik Združenih držav ly'Mf dovalec, je naznanil, da je uhlja CIO preklicala stavko pro-tiiOenersI Chemical Co., ki izdeluje munit i jo. ko je družbe pristala na pogajanja Vat stav-karji sp ae vrnili na delo Stavka je btla oklica na. lui je kom-panij« odbila zahtevo glede zvišanja plače m izboljšanja delovnih pogojev Ireka internirala 4 nemike letalce i Dublin Irska 31. de« . — fttir- Hrvaška zaseze premoženje upornikov Bern. &vk i, 31 dec — Poro- je nemški letalci ki so se nrtora- čilo italijanska časnikarske s- ll spustiti na tla v »kraju Ker genture Štefani iz Zagreba pra-l ry so bili internirani Poročilo, vi. da je Paveličevs vlada odre da le m*ri letalci feidmaršal dila konfiskacijo premoženja u- Walter pornikm in vseh drugih ki s je Hitler odatavil kot vrhovnega dowgrl uspeh«- i.imvtu, važnost svoumi aktivnostmi ugražajr» poveljnika nemake oboroževU si t poiaga k<«opeta' iji * vaemi dru red na Hrvaškem. Henry Wallace je v članku, ki ga je objavila publikacija Foreign Commerce Weekly, nag lasi I potrebo poostritve ekonomske vojne proti oetščnlm silam ker bo največja pomoč armadi in mornarici, da izvršita asliifg» ki ju čaka Odbor Za ekonomsko vojno, kateremu načelu je, bo mobiliziral v »a aredstva za zlom osJtPa na ekonotnakl fronti "Amerika se mora pripravili za totalno vojno na ekonomski in vojaški fronti,' pravi Wallare V ekonomski vojni moramo zbrati armada delavcev in skrbeti, da bo uspešno furijuioru rala " Wallace je naglasll, à* nfr von Brauftchjtsch ki «a'gi/v odbor na deJu in da je že le, je v Uda zanikala glini Vladnimi depart meriti pozvan domov Argentina tudi odpoklical« poslanika Buenes Aires. Argentine. 31. dec. — Baron Edmund von Thermann, nemški poslanik v Argentini, je dobil potlv ii Ber-lina, naj ae takoj vrne domov. Poziv je sledil nsznsnllu argentinske vlade o odpoklicu llkar-da Olivera, svojega poslanika v Berlinu Poslanik Thermann ja bil v Argentini pet let. Poaebni. kongresni odsek gs je nedavno ob-doltll zlorabe dlplomstičnih pr*. vic in financiranjs nacijskih sk Gandhi odstopil kot vodja Indijcev Kampanja civilna nepokorščine w nadaljuj« Bardolt Indija. SI. — Mohan-das K. Gandhi, vodilns osebe v ksmpanjl civilne nepokorščine proti brttaki nadvladi, ja odstopil kot nsčelnik Vseindljskega kongreaa, stranke nacionaliatov, ker ae je isrekel sa kooperacijo z Veliko Britanijo v vojni proti osišču Resignscija voditelja gibanja sa neodvisnost Indije ja bila predloiaoa In sprejeta na sajl ekaekutivncga odbora Vseindljskega kongresa. Ta je prej sprejel resolucijo s deklaracijo; Ha so njegove simpatije na strani narodov, ki so postali trt ve agresije in se bore sa svojo svobodo. Vseindijski kongres ja bil dol gs leta Gandhljevo orodje v boju sa neodvisnost Indije. Zdsj so se pokazala znamenja, da se bo Izrekel sa formiranja koalicijske vlade in pričel pritiskati na Veliko Britanijo, naj poda jasno deklaracijo glede štatusa Imlije po vojni. Hcsolucija, sprejeta na seji članov eksekutivnega odbora Vseindljskega kongresa, pravi med drugim, "ds le svobodna in neodvisna Indija lahko vodi o-brambo de te le Ona je še vedno proti britekamu imperializmu, ki anglua in amerika bosta štrli 0si$če Churchill napovedal in• vozijo Evrope in Azije FRANCOSKI VODI-TELJI KRITIZIRANI Waaklnglon. D. C., a. jan,— Angleški premier VVlnston Churchill se je vi ara J vrnil v Waah-in^ton Iz Otlawe, Kanada, ln obnovil razgovora s predsednikom Rooaeveltom o vojni strategiji proti osišču in drugih pnoble-mlh. tivnosti v Argentini. Motnost se dosti ne rssllkuj« od fsšlstil ja, da bo Argentina pretrgala di-1 nega totalitarizma." plomatilne odnošaje s Nemčijo. Ameriiki poslanik konierira z Edenom («andhi je v pismu, v katerem jc naznanil resignaoijo, naglasll. da bo nadaljeval kampanjo civilne nepokorščine, za svobodo govora in proti vojni s sodelovanjem onih. ki se strinjajo t njrgovim stališčem l/ondon, 31. dec- Ameriški jxislanik John ^ ^^ -frmi. voril po radiu^n pričakuj« se,Jd(. lnV4M,lraldlMe je «t- AmmrlLa J^. f A(U) pustilo Miri španske driavljene, Am*"» ki ao bili aretirani na obto#tx, novih pmrntkov . protidemokratičnih aktlimosii Smrtna kazen za navijalee cen v Italiji Bern, ftvica II. der Po»o ------------------ Mlo ii Rima pravi, da )e vlada prihodnjih dveh letih To na uveljavila dekret, ki doloéa manilo vsebuje poroéilo o irva-smrtrv» kazen za navijale« cen jan ju ladjegredniškega progrs-in kopt^vaUe živil v Italiji in, ma Und je dejal, da je tlaoč Ubij i. V ¿aiinikov le v konstrukciji D C 31. Land, nèèml-ponvirske kom lei-da bo Amerika novih pernikov v Otlswa. Kanada. 31. dec.-Pre-mier Winston Churchill ja v svojem govoru pred ¿lani kanadskega parlamenta isjavil, da sta ie Velika Britanljs In Amerika od-lodlll sa totalno uničenja Hitlerjeve tiranije, japonske blasnoetl in italijanakaga fašizma Premier je govoril pred navdušeno mno- ! tico snotraj in zunaj parlamenta. Tisoči, sa katera ni bilo prostora v parlamentu, »o slišali njegove besede skosi svoinike "Hitler In njegovi gangeii mt * sejsll veter in teli bodo viharje dejal Churchill, "Na dolgost borbe In ne groaovitost oblikr. ki jo u borba zsvsame, nas ne , bosta uklonili. Ako bo sovrstnik igral kruto ln brezobzirno vlogo, jo bomo tudi mi. Ml nismo hoteli ta vojna In skulall smo se ji Isognlti. Storili smo vse, da jo preprečimo. Ali smo tako daleč, Ujm, »j. !%#*»# 1hviIAm» Lm a- Wfn ™ rTl,,u »ni^nji, no jr vojna i/hrtihnlla. BiH smo v veliki nevarnosti, toda poloiaj j« danes drugačen. Z vsakim dnem. mesecem in letom, ki mina, naša sila narašča. Skrbeli bomo, da bo naše orošje prav tako oetro In uničevalno kot ono, s katerim nas je skušal sovraftntk sdrobiti in podjsrmitl." Churchill je v grosačem tonu naoovodal invazijo Evrope in ^ Azije ter nspade na trdnjave sovražnika na' njegovi laatnl sem-Ijl. "Vsa Severna Amerika postaja ogromen arzenal In oboroženo taborišče," je dejal. "Agresorje, pa naj bodo ti Nemci aH Japonci, moramo ematreti sa okutene ljudi, katera ja treba isollrati. Spoznali bodo, da sa- ' čaanim uspehom sledi strahovit kanec." Premier je v svojem govoru pohvalil kanadska vojna napore in namigrfil, da se bo kanadska armarla čez.neka j mesecev borila v bitki, kakršne svat la nI videl, Churchill je orisal potek evrop-akejfa konflikta od sačetka in omeni! katastrofo, ki je prišla s kapitulacijo Francije. "Hitler je stil francosko armado in potisnil francrsiki nur«»d v konfuzijo, v kateri s«* &e danes nahaja," je lekel Tranc-ska vlada se je obvezala da ne Ihi sklenila ae-peretneK« miru, tmia lieaede nI dr/al a Ako hi bila poslušal* nas, I» odpotovala v Afriko in «al tam vmIiU vojno naprej, Ob dr/Mlu bi bila svoj imperij ln po-rnornko silo. Ce bi bila to stiiri-la. bi bila lulljs potianjeria •/ vojne ob krmcu I 1940 in Francija bi /av/els svoj prostor kot M' rod v »vetu zaveznikov ter pri konferenčni mizi kot zmagovalka Njem voditelji In generali so jc premotili, čeprav smo jo svarili, . Povedali smo j|, da se be Velika Hrltanlja sama borita naprej proti sovra|niku^n*gle^ >Te ne vse. kar pfkU Odgovor francoskih voditeljev na nal apel je bil, da ruim ba Hitler sa-vtl vrat v trtf>i lednih " ,Churchill je pohvalil Holand ce ki še vedno junaško branijo ' svoj imperij, in Ruaije. ki sadaje teške udarce Hitlerjevi vojni malini, oiienem pa je naglaail, da ni nobenega dvoma, kdo bo kmsgsl v uj vojni. PROSveta petek, 2. Januarja PROSVETA THE ENLIGHTENMENT J® (H.ASILO IN LA8THINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE -EDNOTE Organ oI and publuh.d by Slov«na National Banafit Sociatf Naročnina sa Z4rui*ne driava (iivan Chlcaga) In Kanado NJO na lato. »3.00 ca pol lata, $130 M iatrt lata; m Chlcago In Cloaro V JO «a calo lato. »3 ia pol lalat sa Inoionutra M JO. Subccription rataat for t ho Unitod Stoto« (onoopt Chloago) and Ganada SOJO pov yoar, Cbicopo and Cicovo 97JO pav yaar, foraign aotiatrla» M JO por yeat. Cono oglaaov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ia nanaroteoih ¿lankov ta na vračajo. Rokopisi literarne vsebine (¿rilca, porasti drama, pasmi Ud.) sa Trnajo pošiljatelju U ▼ »lučaju, ča |e priložil Atfyortising ratas on sgra«mo«t^-ManuscripU ol communications and wnr^tr*'^ articlas will not bo returned. Othor manuscripts, suab aa stories, plays, poeme, etc« will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naalov na eae, kar ima stik s llstomt PROSVETA 2017 (0 So. LawndaU Ave.. Chicago, Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin ¡Vi Datum v oklicu na pnmir (Jsnusry 31, 1942), poleg vuivgu imenu na naslovu pomeni, da vam K* « tam datumom potekla naročnina. Ponovite )o pravočasno, da se vam list no ustavi. * Za . zmagoviti mir Javnost i« ne ve vseh podrobnosti, o katerih sta govorila.in sklepala Roosevelt in Churchill v Beli hiši čez božične prszn i ke. Nobenega dvoma ni, da ¿¿lavna točka njunih razgovorov in načrtov je bila enotno poveljstvo Amerike in Anglije, in če je mčgoče tudi R Uli je, za dosego zmage na bojiščih. Tu je zdaj važno in potrebno. Združeno vodstvo zu združeno orožje proti nurifašizmu! Domnevamo pa, da predsednik Roosevelt in premier Churchill niste razpravljala samo o vojni in zasiguranju zmage zavezniškega orožja, pač pa sta prav gotovo vzela v misel vprašanje, kaj bo Ukoj po vojni Resni ljudje—in Rooigevelt ter Churchill sta kot državnika gotovo resna—ne izpulčajo tega vprašanja izpred oči. Podpredsednik Henry Wallace, ki ga tudi lahko smatramo za resnega in pvudurnega moža, je napiaal za januarsko številko magazina Atlantic Monthly članek, v katerem se bavi z vpraša njem, kaj bo Ukoj po vojM. Tosobna za demokratično od ločevanje. Pripis ve u bodoči mir mi veliko važnejše kot so priprave za vojno To se prav«, da morajo odgovorni državniki zaslišali v*e log počivat, Ti pa pridejo na dan, da vidijo, če bi se še kaj dobilo sa "spit". Ko sem dogotovil ob pol štirih rioldne in se podal domov, mi pri remlzj salutira pijan vojak. Ampak njegov ni bil "mili-tary salut", ker bil je tako natre-skan, da ni vedel, kako domov. Vprašal me je za East 152nd ali Five Points. Dobro, sem mu dejal, popeljem te tja. Ko prideva tja. pa ni vedel, kje Je njegov dom. Šele čez čas se je domi-siti. da stanuje na Ridpattv ave ki je več kot miljo od £ast 152. Med tem je prišel bus in jaz sem jo pobrsl domov. Ko sem vprašal tega vojaka, kako bi se bojeval z Japonci, je odgovoril, da bt dobil -zemljevid. Torej taka je bojevituet v Monsijem m d^matikom' PRED DVAJSETIMI LETI raznodnc. demokraciji naklonjene voditelje prizadetih narodov, ki morajo dobiti ptilošrjout.-da povedo svoje mnenje nt prod lofe svoje I alkoholu, ki Ima tudi med naši načrte za zgradbo m i ru*ln "bodočega sveta. Prt tem ne btnlo smeli bratci toliko zagovornikov, pozabiti zaslužnih m izkušenih Roditeljev delavstva vseh dežel, ki Zatorej je naš narod toliko te-liSj prispevajo svoje nasvete m »ugestije i pen. Do sedaj nisem mogel po- Amrfrlka mota to pot zmageti ne samo na bojiščih, marveč tudi' gruntati, sedaj pi yem, kaj je i.a mirovni koi.f« i. nn Nikdui več ne sme prepustiti miru reak- vSrok. _ j • IVleg tfga sem imel' tudi opravka z žensko kt je dan pred božičem pozabila kupiti kuro sa božični dan, IMem pe je na bo ft^ni dan telefonirala po v*rti tr- govinah. kjer imajn kufe, tocH Ipov*«! j« |>,k» rtefci Jud na (C. 9! st in St Clatr ave. i H odprto, ker ki ist fantki prazniki nteo prazniki Židov In oni lahko delarjo biin« ta 6oŽk m dan. In tako sem moral vo dtti ti»to *e«Mt*o na K ftl, da je kupila kuro za božično kaeilu In bile mi »e r<*k» htaletoa če so bile fcokntl krfaVn*. ne vr«ft~, lahko so bile tudi ufcraMNM, iN \ Sali I r>..*vt t, januarja rl923) t i'V ju t^ah. je umrl Aid«tn KopMv /nu Domu • «mil it k, član S M* J DsUvsks v mi à. lik ) stavkovno It tnoiamaiv«. daljujejo •ovt«isk« H«SÉU. li ven m»\ jelov v M««kvi je bil tm ključen Lenin j« b«l »*.r*.,Mu. izvo|j«ti m ,n«MUedt,»ka »veta lju I »kil. koiliiSiiijev io ir vlade Kr..j¿»-,kí «lebst« \ New Yorku so uvojevall ve- mf.» Veliki- «t#\ k« m lokalne vstaje v Indiji se n* "Thank you and merry Christmas!" Tako se je končal dan mojega dela. Dočim je pri nas v Clevelandu vse po starem in trgovci so za praznike napravili veliko več profita kot v zadnjih letih, ni povsod tako. Naši na Filipinih in na par drugih pacifičnih otokih sc v krvavem boju. Otok Wake je zavzet po ^tfponcih, kakor či-tam danes. Branilo ga je baje le 400 pomorščakov, ki so uničili štiri bojne ladje in lahko tudi več Japoncev. Oni dan smo tudi čitali, da je regiment Avstrijcev bil pobit v Ukrajini. Oni niso hoteli tja, ker jim Ukrajinci niso nič žalega storili. Tisti Avstrijci bi bili gotovo veliko raje doma na Dunaju, kjer bi poslušali Straussove valčke, pili kavo v kavarnah in čitali časopisje, kakor so to delali, ko je Dunaj imel socialistično vlado in demokracijo. Ali bi ne bilo tako bolj prijetno? i>ur, Mikat Mi smo že veliko slišali o Fin cih, njih zadrugah in njihovi demokraciji. Sedaj se pa vprašujejo, zakaj se borijo v tem peklenskem mrazu. Kaj jim naj to koristi? Tako se vprašujejo. Nekje je nekaj res narobe. In kdo je kriv tega klanja? Krivi so predvsem tisti človeki, ki imajo še vedno divjaške nazore v svojem telesu in pa moč, s katero maso, ki si sama ne zna ali pa neče pomagati. Seveda, mi ne moremo biti pacifisti, ako smo napadeni Sveto pismo, ki je prvo Mojzesovo delo, je v pravem tam, kjer pravi: "Ce te kdo udari p^ licu, mu vrni." In lahko še dvakrat. To se tudi danes dogaja. c Pričel je kfvolok, ker si je želel krvi in naropanega bogastva. Drugi mu zdaj vračajo, ali poleg tega trpe milijoni, ki so prisiljeni. Mi pravimo, da je potrebna najnujnejša pomoč našim v starem kraju. Bo že res tako, toda nujna pomoč je potrebna vsem onim, ki jih zatira kruta moč militarizma in barbarizma. Tudi ta dopisnik bi rad pomagal nekomu, ki je bil pomoči potreben še predno je bila Jugoslavija in-vadirana. Ali vprašanje je, ka-> 7 Vse, kar moremo danes imeti, je upanje v boljšo bodočnost in da bo zmaga v prid resnično demokratičnih ljudstev. Naša družina je prejela veliko bož4čnih voščil. Večinoma so bila na predposlana, nekatera pa tudi vrnjena, ker nam naslovi niso znani. Torej brez zamere, če he bo odgovora. We thank you all! Končno še to-lc: Ko sem zadnjič poročal, kaj je sklenilo društvo 53 SNPJ glede podpor aH daril, sem pozabil omeniti, da je darovalo $2Q tudi v jugoslovanski pomožni sklad za pomoč potrebnim v stari domovini. Matt Pet-' vi, a prišla je v žalni črni barvi. In ko tako barvo vzremo, te nekaj presune in nimaš in ne moreš jo sprejeti s tisto radostjo, s katero bi jo rad. Ampak tukaj je taka, kakršna je in moramo jo sprejeti. Upajmo, da se bo kmalu naveličala nositi to oble ko in da se bo preoblekla v lepo rožnato ia sinje krilo, s katerim nam bo v spodbudo in veselje. Upajmo— j Dalje smo kot člani SNPJ doživeli združenje z bratsko orga nizacijo, na katero združenje smo lahko ponosni vsi. V marsikateri naselbini se bo zdaj delovalo bolj složno, ker združenje je odpravilo nepotrebno konku renco med brati sličnih bratskih organizacij. In ker smo združeni in ker je nezaželjena konku renca odpravljena, je naša dolžnost, da združeni dokažemo, kar smo poudarjali pred združitvijo, da bomo možni delovati v korist organizacije v večji meri. Sedaj imamo tudi več različnih zavarovanj na razpolago, katerih se lahko poslužimo. V bodoče se novi kandidatje ne bodo mogli izgovarjati, češ saj bi pristopil k vašemu društvu in vaši organizaciji, pa nimate, kar bi jaz rad. Upam, da je zadnja konvencija sprejela dovolj novih polic, da se lahko vsakemu postreže v njegovo zadovoljnos^. Brez dvoma bodo skupni nastopi bolj impozantni in prestiž bo George 8. Meaaersmlih* kale rega je Rooeevelt Imenoval poelanlka v Mehiki. za MUHI ^■■■p so pač sloneli bolj na dn^mi kot vse boljši kot do§edai._ IjLjre-J^ empiričnih socialnih vedah, pričan sem, da bo vladala vse boljša harmonija. Doživeli smo še marsikatero drugo stvar. Nekateri so doživeli presenečenje, drugi veselje, tretji spoznanje r- našteval bi kar naprej. Jaz za svojo osebo lahko rečem, da sem doživel več stvari, toda najglavnejša je ta, da sem doživel pomlajenje. Namreč zadnjih šest let so mi po tovarnah rekli, da sem prestar. Sedaj pa .jcar naenkrat sem postal doviSIj mlad in sem še vedno za porabo. Seveda mi tega niso verjeli in tudi dokazat jim nisem mogel, ker mi niso dali prilike. Sedaj pa imam vso priliko, da dokažem, da sem še vedno vreden biti imenovan član človeške družbe. Prepričan sem, da se je to pripetilo marsikateremu iz med vas, ki čitate ta dopis. . Kaj hočemo, svet se vrti/ mi smo pa ameti. Pa kaj se hoče, tako je bilo in tako bo menda ostalo. H koncu tega dopisa si dovoljujem voščiti zadovoljnejše in zdravo novo leto vaem, kateri me poznajo, kakor tudi vsem članom in članicam SNPJ ter vam kličem: Na delo za boljšo in močnejšo SNPJ! J. F. Terblaan. 126. Nekoliko komentarja o slovenskem kongreau * Cklcago.—Zadnji teden smo v Proeveti od 24. dec čitali, da je bil Iz navedenih razlogov odlo- rovich Je bU tivolJwCd« »..op, smetišče. Komaj pred dobrimi štirimi leti—pred cleve-landsko konvencijo—smo bili toliko v strahu (ne pisec teh vrstic), da bodo slovenski farovži na zvit in prevejan način dobili kontrolo nad SNPJ in se "polastili njenega premoženja", danes pa (kot izgleda) se kar kosamo, kako bi jim čim bolj imponirali ter se v interesu starega kraja pobratimili z največjo slovensko reakcijo v neki "slogi", v katefi bi ne moglo biti nobene lakreno-sli na nobeni strani. In vendar je ISKRENOST fundamentalna podlaga za vsako uspešno delovanje za kakršenkoli cilj. (S tem ne mislim reči, da ni med katoličani, pa bili lajiki ali "Kri^ stusovi namestniki", iskrenih ljudi; nasprotno: med njimi so tudi močni karakterji, vredni vsega spoštovanja. Jaz sovražim le hinavstvo in neiskrenost.) Živimo res v izrednih časih, ki so že omajali vero v marsikak "nauk" iz preteklosti glede so-cilno-političnega napredka in evolucije človeške družbe — ker naše društvo na zborovanju, ki aa vrši januarja 4 v Clevelandu. Nadalje bosta zastopala naše društvo pri clevelandski federaciji SNPJ^t^vedijo Joneph Durn in Matt Pet rovich. Frank Barblč. 53 la Mew Yeeka. narodni kongres, ki se je jmel vršiti v Chicagu 12. febr. 1M2. Ko sem pregledal listo povabljenih "centraliziranih političnih in kulturnih^ organizacij, se mi je dobro sdelo. da je bil kongres odložen. v » Odkrito povedano, ta lista (iz* vzete so podporne organizacije) •e ml ni čisto nič dopadia, ker pretežna ^cina navedenih "ren traliziranm1* organizacij nikakor nI "kulturna** niti "politična" v pravem in splošnem pojmovanju teh besed, marveč ao le peleeeek slovenskih farovžev. In kot da bi čaša grenkega žolča sa resnično naprednega In po pravični človeški družbi strmefega človeka še no bUa dovolj polna, je v orne njenem pojasnilu povedano, da bi bili povabljeni Ir nadaljnji > 100'duhovniški organizaciji. namreč Frančiškanski komi sarijat In Zveza slovenskih lup- "«i 1 , . Naj bo odkrito povedano, da ■ želodec ne more prebaviti . de- take politike, v kateri eo vsa načela vrfcma preko plota na ki ne poznajo dogem. Nekaj pa vendar tudi današnji kaotični časi niso ovrgli, in to je načelnost, so principi. Za" sVojo osebo rečem to-le: Kadar bodo slovenski — in drugi — farovži s katoliško cerkvijo (visoka hierarhija) vred Javno obžalovali svojo kardinalno zmoto v podpiranju klerofašisti-čnega Dollfussovega režima v bivši Avstriji, ki je leta 1934 v krvi zadušil rdeči Dunaj z najbolj človekoljubno (in torej najbolj krščansko), pošteno in demokratično vlado, kar jih je še svet videl do danes; kadar bodo ti katoliški krogi obžalovali svojo veliko zmoto, da so na povelje Kima podpirali španskega klerofašističnega krvoloka generala Franca, ki je hladnokrvno pomoril stotisoče španskih loja-listov, med njimi tisoče in tisoče katoličanov (tudi stotine duhovnikov — čitaj knjigo Days of Our Years), tedaj šele bom pripravljen z njimi t iti v "united fronto!" Ne prej! . Napake delati, je človeško — in te delamo vsi, ne glede na< versko ali politično prepričanje in ne glede kakšne narodnosti a-li polti smo: Toda načelnost in poštenost sahtevata od nas, da jih priznamo in če so dovolj velike, da jih tudi javno obžalujejo. ¿e le to je dokaz, da smo se nekaj naučili iz bridkih izkušenj. Molčanje o njih ali celo njih ta-jitev, čeprav so jasne kot nebo v lepem poletnem dnevu, je le znak politične korumpiranosti in etične ter moralne propalosti. In druženje v "united fronti" z elementi, ki so še nedavno branili krvavi Dolfussov režim in domovine, je dobro in tudi po trebno, da imajo to pred očmi. In prej omenjena lista (jsoleg te je še lista 50 "velikih glav* med nami, ki bi predstavljali le samega sebe in se svetili kot "izvoljenci") dovolj jasno govo. ri, kakšna bi bila ta "naša" "u-nited fronta"! Diši tako po fa-rovžih, sedežih slovenske reakcije v Ameriki (da ne govorimo o starem kraju), da bi ji lahko rekli "farovškk umted fronta". Reprezentativno bi bUa le karikatura, lahko prava karikatura ameriške Slovenije, čeprav bi bile v nji zastopane vse naše centralne podporne organizacije s svojimi glavnimi odbori. Ti bi bili zasenčeni, gotovo po vplivu, ako že ne po številu, po farov-žih in elementih "najsvetejšega", ki se ukvarjajo toliko s "kulturnimi" in gospodarsko-politfčni-mi vprašanji in akcijami kot, lanski sneg. Še bolj bi jih mogoče zasenčili "izvoljenci", 50 po številu, ki bi reprezentirali— samega sebe/ Sigurno je to, da bi taka "uni-ted fronta" ne mogla dati nobene inspiracije nikomur, razen mogoče "izvoljenim", sigurno pa ne našim napredno orientiranim masam, ki se udejstvujejo pri naših številnih podpornih društvih, federacijah, narodnih domovih, zadrugah, pri aktivnih pevskih in dramskih aborih. Meni se zdi, da je vsa ta akcija tako zgrešena, da bolj ne more biti s stališča dinamična, napredno orientirane politične akcije (o njeni vsebini ne govorim tukaj). Kot že rečeno, je provi-zorična eksekutiva SNK pobrala vse "centralizirane" "kulturne" in "politične" organizacije o-krog farovžev, pozabila pa je na slovenske narodne in društvene domove, federacije društev in tudi na zadruge in okrožne konference Prosvetne matice. Vse te pozabljene organizacije so sigurno prav toliko "centralizirane", "kulturne" in "politične", kot je na primer društvo "najsvetejšega", "frančiškanski ko-misarijat" ali pa "zveza slovenskih župnij", o katerih odbor še ni mogel dobiti naslovov. Ta akcija bi slonela na veliko bolj zdravi in reprezentativni podlagi, če bi kongres tvorili samo glavni odbori slovenskih centralnih podpornih organizacij (kot je na primer predlagal in zagovarjal gl. tajnik ABZ na u-stanovnem sestanku). Te organizacije same na sebi SO reprezentativne ustanove ameriških Slovencev in bi njih glsvni odbori v formalnem smislu lahko govorili v imenu vseh članov, če že ne v imenu vseh ameriških Slovencev. Še boljša in vel/ko bolj reprezentativna in demokratična forma organizacije bi pa bila, in tudi veliko bolj efektivna in dinamična. če bi bila vanjo potegnjena vsa naša podporna društva, vsi naši Slovenslcl domovi pa zadruge in federacije. Na ta način bi bila organizacija zgrajena od spodaj gor. ne s vrha dol. kot bi bil to slučaj v primeru, da bi sami glavni odbori podpornih organizacij tvorili kongres. * Ta se k sreči ne bo vršil, kot je bilo prvotno določeno. In če se vrši kdaj v bodoče, naj se ta akcija osnuje na novi podlagi, in sicer na taki, ki bo dajala inspiracije, ne pa jo dušila z reakcionarnimi elementi, ki so še nedavno podpirali španskega klerofašističnega krvnika in delavskega morilca Dolfussa in sploh vse manjšt Hitlerje In Mussoli-nije na Poljskem ali v Jugoslaviji, na Ogrskem, Rumunskem ali Slovaškem etc. Če se kdaj med nami obnovi klero-na^i-fašistični * barbarizem ______^ ___________ v Španiji (katoliški Rim ga še j politična akcija za stari kraj, in vedno podpira), ne more čisto ,iCer ne samo v interesu Slovc-nič koristiti ne stari domovini! nije in Jugoslavije, marveč v in-niii pametni ureditvi "evropske- teresu Vseh evropskih narodov, ga vprašanja" v obliki evropske tm bo hotela meti kakšen uap«h federacije, v kateri edini je ga- \ med ameriškimi politiki In na •• rancija (kolikor je U sploh mo- marUko javnoat. (sami zase. za goča) za pravičen, trajen mir in. ivojo uteho, te akcije ne potre-, boljšo človeško družbo, Druže- bujemo). tedaj naj se potegnejo nje v "united fronti." v kateri v akcijo tudi društva, narodni ni in ne more biti takrenoati. do-1 domovi.,ki so pbleg naših cen-kler niso doprinešeni gotovi e- tralnlh* podpornih organizanj tični pogojt: ciste roke In čista1 naše najvažnejša lludake Itfta-vrst (v političnem smislu), ne nove, zadruge in lahko tudi prv< drugega kot ski l|> dramski zbori, dasi sled-kompromitiran je .pačelnosti in nji niso v ta namen toliko vaK principov ter popolt*» demorali- ni. 'tenlralizirSue politične i« tiran j* in omalodušmie resnič- kulturne" or gailtzfcdEj* naj"T^ no napredm*a elementa, ki ar je definitrvoo i/«*Unejo. ker zad-pripravljrn žrtvovati za velike njiv izkušnje pokazujejo. da * aoeialne Ideale , . - i pod to masko «kriva lahko mar- Tleti, ki se ogrevajo za, ali u- slkaj, kar ni ne "centralizirano" j smerjajo to našo "urritod fronto"' (razen v faroviih). ne "kulturv v tako svaneftn J interesu stare \ y ielež, ki ga je Jugoslavija prispevala na» rodom, ki se! bore proti osišču, t svojo junaško borbo proti daleč bolj močnim nemškim armadam jem aprilu. Brez ozirov moč Nemčije, ki se je je zavedal, je jugoslovanski narod izzval Hitlerjeve armade, s svojim ¡jostoptnjem vrgel iz tira ves mjDiški vojni načrt in mnogo prispeval k porazu, ki so ga na-ciji doživeli v Rusiji, prvem nemškem neuspehu na bojnem polju. Ko se je marca s prevratom izr<>čila oblast v Belgradu vladi, ki je bila trdno odločena upreti se osiščnim grožnjam in pritisku osišča, so bile nemške priprave na ostalih bojiščih malone končane. Nemške divizije so bile zbrane vzdolž turške .meje; morali so jih vrniti in razporediti za napad na Jugoslavijo. Priprave za napad na Jugoslavijo so «stale Nemčijo deset dni, pravi boji, ki so sledili na Balkanu, pa so pomenili izgubo $tirih do šestih tednov. Namesto da bi neovirano korakal skozi Turčijo, je Hitler moral svojo delavnost v tej smeri omejiti. Ponesrečena vstaja v Iraku, ki so jo Angleži zadušili, je pokazala do česa bi moglo priti, če si Nemčija ne bi z boji morala utirati pot na jug skozi Jugoslavijo in Grčijo. Zastoj nemških akcij v Rusiji je še bolj važen dogodek. Priznava se, da so vremenske razmere bile največjega pomena za obrezmočenje nemških tankov in zmanjšanje koristnosti nemških zračnih sil. Ce bi Hitler mogel napasti Rusijo maja namesto ob koncu junija, bi teh nekaj tednov toplega vremena in suhih |cest moglo povzročiti padec Moskve. Torej je vse to vreme, i ua je jugoslovanski narod ku-il za ceno surove in krute zasedbe, bilo neocenljive vrednoti za sedanje zaveznike Amerike v borbi proti osiščti, Čeprav premagana, je Jugo-lavija nadaljevala borbo in tako dala pokorjenim, narodom sijajen zgled, kako more mali in odločen narod bojevati se proti sovražnim silam v svoji zemlji. Naciji so bili prisiljeni pritegnili svoje čete z drugih bojišč, kjer so bile več kot potrebne in jih uporabiti pri prizadevanjih, da zaduše duh jugoslovanskega "b vojni napovedi' "Neodvisne Hrvatske Države" Združenim ameriškim državam dal ameriški puročevalni družbi Associst-H Press" sledečo izjsvo: | Hitlerju in Mussoliniju ni dovolj. da sts pohodila Jugoslsvi-J»7 temveč dan za dnem poskusu naše male narod« teptati nanašajoč jim krivice in žalitve. vm Hrvatski narod je kmetski narod, 80', < njegovega prebivalstva, politično vzgojen in organiziran po bratih Radiôih, a danes ga vodi dr. Vladimir Maček po načelih človečanstva, svobode in pravice, ki so bistveni temelj demokracije. Hrvatski narod je po teh načelih politično organiziran in stoji kakor skala pri svojih političnih voditeljih, a ti so: y . Predsednik dr. Vladimir Maček, ki je sedaj v prisilnem taborišču v Gradcu, glavni tajnik te organizacije dr. Juraj Krnje-vič, podpredsednik jugoslovaii* ske vlade v Londonu, skupaj z dr. Jurajem Šutejem, ministrom financ v isti vladi in a mojo osa» bes kot hrvatskim banom. Mi vsi smo na teh položajih po izvolitvi hrvatskega naroda in na temelju ustave Jugoslavije, postavljeni pred to svetovno vojno, 26. avgusta 1. 1939. Kadar je to znano, je Paveli-čeva vojna napoved velikim svetovnim demokracijam sveta v imenu tako imenovane "neodvisne Hrvatske" dejanje kvizhnga, smešno in zločinsko. StfUno za velike demokracije, a zločinsko za čast mojega hrvatskega naroda." V. Ameriškemu tisku v Detroitu Détroit, 21. dec. (JČO).—Hrvatski ban Ivan ŠubaŠič je, nadaljujoč svoje obiske hrvatskim naselbinam posetil Détroit,, kjer so njemu v čast priredili zborovanje in svečan banket, kjer je ban razložil svoje poglede na današnje stanje v svetu z ozirom na vlogo, ki jo imajo Srbi, Hrvati in Slovenci, vsi zedinjeni, tako izseljenci do svoje noyé domovine Amerike kakor vsi skupaj do Jugoslavije; pri tej prili- ki je ban Hrvatske dal detroit-skemu tisku sledečo izjavo: "Vi vsi veste, da je Jugoslavija v vojni proti silam asiščs. Torej so potem in takem v vojni vsi trije narodi Jugoslavije, Srbi, Hrvati in Slovenci in to ob strani demokracij, brez ozirov na to, kaj počneta kvislinga Hitlerja in Muasolinija in slasti; kaj počne v tako imenovani "neodvisni Hrvatski" eden največjih isrodkov hrvatskega naroda Pavelič, ki je plačanec Muuoli-nija in je dvanajst let nazaj živel pri njem. Ko veste, da smo v vojni ob strani demokracij in ko veste, kakšen odpor daje naš narod— čeprav je Jugoelavija zasedena— ter se neprestano bojuje po naših planinah in ko veste, da smo jugoslovanska vlada in jaz, ban Hrvatske, morali pred nasil-stvom zapustiti našo domovino, vam bodo razumljiva tudi naša pota in tudi moj sedanji prihod v Detroit. Prišel sem sem na povabilo mojih rojakov. Rad sem se mu odzval, zlasti odkar je Amerika v vojni, da izvršim tisto, kar sem delal med svojim narodom in do zadryegr4cemrika delal v svoji dffmovint, a to je: zbrati vse sile, ki jih nahajamo na širnem ozemlju Amerike, ki čutijo s svojim narodom in nosijo njegovo ime ter iz njih napraviti aktivne borce v bojnih vrstah demokracije, ki je v njenih bojnih vrstah tudi ta velika zemlja Združenih ameriških držav. Ameriški Hrvati izvršujoč svoje državljanske dolžnosti v tej zemlji se bodo najboljše oddolžili svojemu rodu in svojim po krvi in grobovih slavnim očetom, če v tem času izvrše najsvetejšo dolžnost do te zemlje, to je, da v vsakem času in na vsakem mestu—brez ozirov na to, če je to doma, na ulici, v ru-dokopu, v tovarni ali na bojiščih—visoko nosijo zastavo ameriške svobode, prava in človečanstva, ta vzvišena načela njene etike in politike in geslo vsega človečanstva. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti.) 27. novembra 1941. Pred vojno sem se vračala vsako leto domov v Ljubljano. In veste, kako so naši ljudje radovedni, ukaželjni. Spraševali so me o vsem. "In kakšne so angleške ženske?" Kako jim razložiti tako težko, tako raznoliko poglavje? Pa— človek mora biti brezobziren pri delitvi pravice in krivice in mora končno generaliziratl. Drugače ne prideš nikamor. 'Moj odgovor je znssal skupaj po navadi takole sodbo: Lepe in prijazne. Ali za naše moške bi ne bile. Preveč «o razvajene. Njihova slabost je "shopping", denarja zapravijo veliko. Zsbave tudi. Klubi, "psrties", kino, izleti z avtomobilom. Vse to je pri njih samoobsebi umevna potreba. Pri nas v Sloveniji: kakšna nemogoča zsprsvljivout, če si jo more kdo privoščiti. Seveds, pri vss v Ameriki se vam angleške navade ne zde tako čudna, kakor se našim v Sloveniji. Vi ste jim bližje, kakor staremu življenju v starih krajih. Pa ljudi ne smemo nikdar soditi po njihovem obnašanju v dobrih časih. Slabih časov je trebs, da se pokaže njihova kakovost in vrednost. "Če sem Jeklo—bom pel, če stekle—nsj se zdrobim." Angležinje so se po-kazsle, ds niso steklene, porce- najdeš jih v službah vsepovsod» ali nekako poleg moških, ne sa mostoino, neodvisno na mesto njih. Se večja razlika pa je med neštudiranimi ženskami. Kontinentalne sedijo doma, kjer jih na svetu nič ne zanima razen njihove družine, hiše, posestva. Trdo, požrtvovalno delajo, ali spremenile ne bi svojega mesta, če bi domovina prišla na psa. Pa jih poglejte na Angleškem! Vzemite promet po mestu. Avtobusi imajo samo še ženske sprevodnice. Tako smo se jih navadili, da že ni nič čudnega. In kako znajo z ljudmi, nič manj kakor moški sprevodniki, ki so znani—policajev le še ne prekašajo—po svoji dobri volji. Ducat vojakov se ti narine v avtobus, v debelih plaščih, z naba-sanimi bioagami zadaj in spredaj, s puškami, ki so napoti povsod in vsakomur. Ne vedo, kateri je njihov pravi avtobus, ne vedo, kje morajo izstopiti, kako potovsti. "Jfckys" sem, "boys" tjs: sprevodnica se pogovori z njimi—ljudje vstopajo, ljudje izstoppjo, pri ti fč je avtobusa, pr vo nadstropje, ali čast in dobre volje ima za vse,- "Boys" so si že bolj «a jssneru po prijaznem pogovoru, kako morajo potovati po velikem mestu—Lmic Dolgo j« pogiavjr deklet I» žen v uniformah. Pravih vojaških uni/ooBah U krilo sto hlašckftsva in kroj M"* svet ve, da Sta Hitler in j punčke, čeprav se ti več M iMsolini razdelila in za sedaj gjgt /xj0 tuke. Včasih me teži .»la i/ evropske ksrte Slo- N (.st ¿u ,,), Mls,.rn iM,|j hvalil« • nijo in slovenski narpd, vzhod- ljudem. Včasih si Jtelim, 1 'iel Jugoslavije. Srbijo razde- ds bi kdo od nas prišel zdi) na lii največji del med Madžare in | Angleško, da mu jih pokažem. U"lusre, a največji del Hrvat- j^kšne so. Ko hodim po mestu v/hodno obalo Jadrana ter okoli—in po deželi je isto—si zaledje te obale je vzela Italija, predstavljam naše Ljubljančane J> "stankov\ na vzhodu so nsprs- začudene—ej, mords bi bili še •h Srbijo pod generalom Nedi- vi, iz Amerike* začudenK-'•m, v zahodnem delu Jugosls- ko bi videli, kako so te izkazale ■vij^ pa so nsprs vil i neko tako komtnr Stopile so na mefti Mnenovano 'neodvisno državo', moških, ds so oni prosti zs nepo i )«• upravlja Pavelič. človek, ki «rodni boj. Tega naši ljudje ne jr «r majal let placan«.« Mus- ^ razumeli. Večinoma na kon-,,n«ja - jtlnentu tega ne bi ra>.urr»ell. Ta Cvizling ima samo tolik» Pravijo, d« bo »mrl» težave s '»Masti, kolikor je je tem vite- francoskim I oficirji« ko so tukaj '»m zločina potrebno, ds se ns ns Angleškem zsčete Francozi telesu Hrvatskr in Jugosls vi je h je svoj vojaški oddelek v unl-?*ri-pravila zajtrk ža 500 ljudi, ko so končali svojo noč v podzemelj« skem zavetišču. "Kuhati za tako število je čisto drugače, kakor pripraviti zajtrk v domači kuhinji." Ko je bilo vse gotovo, pa v pisarno za ve« dolgi dan. Ne« katere moje znanke vozijo ambulance in so jih vozile med najtežjimi zračnimi napadi. EJ, vča-sim smo se norčevali iz dobrodelnih delavk, to je bilo, ko so žene samo pletle za vojaštvo ali pa rožljale z denarnimi skrinji* cami ob cestnih voglih. Zdaj ni več tako. Ko bom spet govorila o angle* ških ženskah našim v Ljubljani, jim bom povedala druge primere, kakor včasih, Gledala bom, da bom v$e zakrivljeno popravila. Le zakaj, zakaj se ljudje po kažejo, kaj so v resnici šala, ko je že toliko zla nad njimi; kakor je sedanja vojna? Zakaj te ne zdramijo, ko je še čas izogniti se takim katastrofam. Mogoče zato, ker mislijo, da je še tudi čas za stavke, prava prilika, da si zboljšajo svoje šivljenje. Predno se zavedo, se pa znajdejo, da jim teče voda v grlo. Potem ni ne konea ne kraja čudoviti požrtvovalnosti. DalsaJka. Slovenska Narodna Podporna Jednota 2157 II »o. Lawadale Ave. OLAVNlODBOR Chicago Il Uno I a la vrtni VINCENT CAINKAK |l |>r*d»ik . , CAMILUS EAHNH'K. drugi pudpr«d«r l>o-mo kaj "dosegli, ne pa z Jalovim in neiskrenim r»poi tunizmom! Anton Osrden. I. Novice ls v škodnega Okla Bellalfe, O. — Dna H. dec. Je 1/hiuhnil ogenj v premogovniku v l'owhatanu, O., in zsprl izhod 40 premogsrjeni. Sre^s v nesreči je bila, da »o se vsi rešili razen dveh, ki «ta ostala v jami in bosta apremenjens v pepel, ks-kur )e ra/vidno iz poroCiL Ogenj Je naatei radi kratkega električnega «lika, ki )e zanetil del reva. Kodi se. da je ogenj napravil veliko škodo tudi na strojih, katerih Je imela družba v tistem delu rova za okrog $150,000 Ce bl se ogenj razširil na ves rov, bi bila škoda seveda še veliko vsčja, ker družba eeni «smo vrednost mašinerije »ui mi lijon dolarjev, Rov, ki Je eden n$jveCjih v teh krajih, so zape ('stili, ds zsduše ogenj. Rešilno delo vodits dvs rudmšku Izve denes /veznegs rudnlškrgs biroja V ts namen sts orgsnizirsla 1 reševalno moštvo s plinskimi mu ' «ki< mi ns obrszu. Ko bo ogenj 'zadušen, bo to moštvo nsjprej ; pošlem»1 v rov. Kdsj bo nevsr nost odet» snjena m ogenj zadu šen, se še ne ve, kar listi nič ne poročsjo, drugef« ae ps tudi ne flzve potankosti. . Tudi prt rovu št. # Rail River Con I Co j» '"»m 1. der». /gorela , avtomatična tehtnica za tehtanje pr«*moga. Z delom smo nadaljevali. dea» premoga nion teh-; tali um dni. Hpora/om med družtio in umjo je bil strn jen, da kolikof sit rovsk» vo/ovl lihlšll prejšnji «lan, t«»l»ko kodpf«»mo-¿(SrJI dobili /a nalošene voslčke brez U »itanja To je trajalo Miri Um. «lokle» »iiso mataliruli nove vege. '" K temu naj omenim, da je začel goreti tipal, toda so pravočasno prihiteli nu pomoč ognjegssci iz Bellaireja, pogasili ogenj in rešili tipe). Drugače bi bilo prizadetih nad 800 premoga rje v, dokler bi tipelna ne popravili. Tako pa še zmiraj z delom nadaljujemo $ polno paro na dva ših-ts. Toliko, kar oe tiče teh dveh rovov, v tej okolici, kadar bomo več izvedeli o katastrofi v Pow-hutunu. bom ,že poročafc. Dne 14. 4*c. se ju v avditoriju slednje šole v Oellaireju vršil javn^ ahud, kateremu je predaedovi^l 'Kraitk Ledvinka, bivši predsedriik tuku^nje 'pod-diatriktne organizacije UMWA. Glavni govornik je bil Vojta Oeneš, brat predsednika, čtihp«. slovaške republik^ dr. Edw. lie-neša. Najprej js še precej dobro govoril v angleškem jeziku 20 minut, potem pa nad eno, uro v češčini. Oi iuul je potanko, bedni položuj ptKijurmljenili narodov CmI nacizmom in fašizmom. He- il Je, du stu dula oba krvoloka posti eliti in drugače pomoriti nad 300,000 civilistov, mož, žena in oteok, ne da bi kaj zakrivili, ali da bi Jim bila kakšna krivda dokazana. Izrazil je željo, da pride dan plačilu in žel Je velik aplavz. Pohvalil pa je rusko vlado. KeM je, da je sovjetska vlada naučila ruskega mužika, ds zns čitati, plasti in deteti. Pod csrls* mom teiuA. * ' Kar se tiče volitve odboru 1042, Je bil pri društvu 2M) KN-PJ izvoljen ves stari odbor ra« zeti blagajnika, ki Je odklonil nominacijo. Izvoljeni ao blllt Predsednik Murtln MillčevičH, podpredsednik Jakob Tomšieh, tajnik Cieorgi» Vucelieh, t»lagaj-nlk. r.aptsntkar In /iistopnik jed-notinih publikacij ^Louis Pavli-nleh. nadzorniki m Nlek Pre-bek, Jakob Tomšieh In Louls Vazali, bolniški odborniki so MllUevuh, Hsrdellch. Puvlipich. Prebek m Kordich. Društvo je aoglasno «klenllo, ds še nsdslje ostane v federaciji In Ptusvetnl matici Društvena zaatopnilu za obe ustanovi sta Louis Pavli-nich in (ieorge Vucelu*h. Ker se staro leto fioalsvljs in b<» le odšlo v večnost, ko btaite čitsii le vrattoe. torej želim vses mti i lanstvu KNPJ / «lavnim ndbor«im ns čelu srečno, nl^vo in veselo novi» leto l#4' In da gremo vsi | akupej s |#wtvojeno močjo- na delo še sa večjo In btiljšo jednoio. Lee Is Pšvllalekj 2M. r. jPHiiP. '.myjiB"!' \ ODPLAVLJENCI IVAM JOJfTEZ Jakob ae je ziovoljno zazrl skozi okno v noč. — "Veš, ženka, meni se vidi strelno neumno, de teko vneto vpiremo oči v globine vesoljetve in skušamo prodreti v njegove tejne, e mimo velike zegonetke človeške zebitosti in globe pe hodimo kot slepi in ne de bi jo skušali odgone-titi.. , Mer bi ae poglobili v skrivnost samih sebe, bolje bi bilo za nas!" 3. Ni se ¿e dobro polegel krik o spomeniški zadevi, v katero ae "Delavec" in "Nai čas" niste dosti vtikala, češ, Veliki Pesnik si je aam postavil nesmrten spomenik s svojimi deli, drugega pa ne potrebuje, tembolj pa st,p se klale zaradi tege "Rodoljub" in "Demokracija", te je v metropoli znova zavrelo; "Rodoljub" in "Demokracija" sta si skočila v lese zaradi pi-sdtelja Janke Kose. Janko Kos je prišel v Ameriko še otrok. Kmalu ie utonil v ameriškem morju in nihče ni vedel zanj, niti domači v starem kraju ne. Nenadoma pa se je njegovo ime iarko zasvetilo ne obzorju emeriškega literarnega sveta. Izšla je njegova knjiga, v kateri je popiaal svoje romanje 4crišem kražem ameriške džun-; gle in ki jo je ameriška kritika takoj proglasila za izredno literarno delo. Mladi priseljenec, . včerej ie nepoznen vandrovec, je nenadoma postal slavna oaebnost. Ameriški literarni avet je govoril o njem, njegova knjige je bile na-gradena in njegovo ime je šlo tudi preko mej : Unije. * Tiste dni se je Janko Kos po letih trdega dela, katero'je bilo končno kronano z uspehom, domislil stare domovine ter zahrepenel po nji In je sledil klicu srca ter ae odpravil v rodno domovino, Ko se je vrnil, je napisal o domovini knjigo o naših krajih in ljudeh, o katerih je . piaal z naravnost ganljivo ljubeznijo tako lepo, , da je ameriški literarni svet smatral knjigo takoj od začetka za izreden dogodek. Pisatelj pa je storil (v očeh kameleonake rodoljubarske klike) pri Um več pogrešk: kritično je grajal v knjigi starokrajako vlado in njenega prvega predatavnlka, povedal, da tudi naš človek pozne in veruje v vrste in ko ae je tik pred izdajo te knjige mudil v metropoli, se je oglaail ne j prej pri "Demokraciji" in drugih urednikih, pri ."Rodoljubu" pa nazadnje. In to mu je Ba-saj najbolj zameril. Cim je knjiga izšla, je "Rodoljub" a svojimi sateliti planil kot krviielne zver na pisatelja ter ge začel obdelavati. "Domovino je postavil v slabo luč!H so kričali. "Naše pošteno ime je oblatil!" "Predstavil naa je se evropake Ho-tenMe!* "Izdaj t ca, svoj narod zasramuje!" "Stekli pea, ki grize roko, ki ga je božala, hranila in pojila!* Omejeni ljudje, med ketertmi je "Rodoljub" rekrutirel svoje dopisnike, so pritegnili ter po pepitje ponavljali ta "Rodoljubom" njegove bedaete očitke. Na piaateljevo glavo so začele deievatl psovk« kot "poetopač, lopov, baraba, renegat in potuiica." Oglasili so se tudi predstavniki cerkve ter obaodili Janka Kosa in njegovo knjigo o domovini. r Kos Je seveda molčal na te izbruhe. Velika osebe js postal v literarnem svetu in nespameten bi bil, te bi ae pečal a temi malenkostni-. mi človočki. JZato pa je šel v ogenj zenj Feliks Kalan, urednik "Demokracije", ki je ognjevito savračal neoannvane očitke "Rodoljuba" in njegovih satelitov ter jih smešil, ftjc pa ae je vaemu smehljal ter od čaaa do časa sarkastično ugricnil rodoljubarjc s nekaj dobro merjenimi stavki Prav tako Aleš Žagar, urednik "De-Isvcs". Jakob Muren pa ae Je prijemal za glavo in ni vedel, ali bi se smejel ali jezil. "Slabši so ti naši fcasprotniki od neodgovornih opravljivih babnic in smrkavih paglavcev!" se je jezil pred Pucem, ki je sedel na stolu poleg bolnikove postelje, se drobno smehljal ter vlekel dim iz svoje cigarete. "Do kraji degenerirana svojat! Tile Bassji, Kosmači, Piki in Pezdirji z vsemi svojimi pajdaši ne spadajo nikamor drugam kot v norišnico! Lažejo, psu-jejo, obrekujejo in zmerjajo svoje nasprotnike kot besni, kakor da ni v njih več «trohice zdravega razuma in sramu* Vzlic temu pa . . . da, tieoče ljudi dere za njimi čez dm in strn, iz mlake v mlako, kakor brezglava 'čreda , . . In mi se ubijamo in mučimo, da bi to živino zdramili k miselnemu življenju, vzbudili v nji zavest, da je človeškega izvora, jo dvignili na noge . .. Veš, Štefan, zadnje čaae sem mnogo razmišljal o tem m dozdeva se mi, da se ne izplača ubijati zaradi te črede . . . Čemu se boriti proti tem lopovom v interesu črede, ki hoče, da jo vlečejo za nos in na vaeh koncih in krajih izkorišča? .. "Počasi, Jakob!" se je nasmehnil Puc. "Res, ignoranca je ogromna« toda, ali je čreda sama kriva, de je tako zabita? Ni. Krivi so oni, ki ao jo vedoma držali v nevedi in jo ie drže — da jo lahko izkoriščajo. In naša dolžnost je, da te uboge ljudi poučimo, jim odpremo oči, pokažemo pravo pot , . Zofija je prikimala: "Jakob, Puc je v pravem ,. Jakob se je sarkaetično nasmehnil. "Zabij Jim to v butice, če jim moreš .. . !"» "Počaai Jim bomo," je mirno odgovoril Puc. "V enem dnevu ne zmoreŠ vsega!" "Vem. In rekel bi, da tega ne zmoremo niti v tisoč letih ..." "Nestrpen si, Jakob ..." "Morda. Tako počaai napredujemo, če sploh napredujemo in ne nazadujemo ... O, saj vem, kje tiči zgaga: naš človek je še vedno kmet, delavec še ni postal (po miselnosti), zato imajo vsi ti raznoliki lopovi tako lahko žetev ... Kmet je tako trdogtav, konzervativen, da . . . kakor mula . . ." "No, vidiš! Zakaj torej nisi logičen ter potrpi!?" "Ah, saj bi človek potrpel, če se ne bf zavedal te brezupne neplodnosti nsšega prizadevanja ... jedva bi imelo naše delo začeti donašati prve sadove, ps našega ameriškega otočka ne bo več . . ." "Pa začni med mladimi, saj spadai po letih mednje!" "Tuji imo si: oni ao se rodili na ameriiki aemljl, poznajo samo Ameriko, so s slehernim delcem svojega bitja Američani, jaz pa . . . no, aaj veš, mi pa niamo ne tukaj in ne tam na oni strani Atlantika . . . ena noga tiči pod Tri-, glavom, druga na ameriškem kontinentu, med obema pa valovi Atlantako morje . . . in nobena noga ni nikjer dovolj trdno zasidrana ... Ta čudna notranja razcepljenost! Včasih mi j^, kakor bi ne bil ne tu ne tam, temveč viael ne- ' kje v zraku, neprestano nihajoč med dvema kontinentoma ,.. Ameriki se privadii, da bi jo teško pogreta I, rojstnemu kraju, na katerega te veže nebroj drobnih spominov, se ne moreš docela odvaditi ... in nazadnje ne sparias ne sem ne tjs . . , rad bi bil tukaj in tam, a nisi več za tam in niai za tukaj ..." , Puc Je resno odmajal z glavo. «Jškdb, ne spuičaj se pregloboko v taka razmišljanja — nevarno Je .. Jakob pa je mračno zmignil z rameni: "Kaj morem za to ... ?" (Dalje prihodnjič.) Obsojenci __Vladimir Levstik MLADA BREDA IN SLEPEC 1. Ko se je spustilo solnce niže kn se je cesta razhladila, se Je pred veliko hišo nenadoma pokazala kučtja ter je obstala Oblino, a starinskim licem. je »timelo dvonadstropno pročelje, kak«* da razmišlja Gosta braj-da je temela ob zidu «in Je senči« I« rumenkasti omet Tudi vrt ns H««*ni hite je moral bili zaraščen m prijeten, krogle Ir modre«« in rdečega stekla mi vi iskale iznad vrtnic čev tivo me)«» Ns levi «e je nastavljal »adonoanik po-■mm pmivntornim iarkum,. in daleč t a njim Je kadil viaok di« mnik edino kar se je videlo od tovarne, te» je neprenehoma Is-puičal svojo čt no progo v modri trak "Ah »e o* bomo nič vec vosi-h" je reklo tivkie aamo pri sebi Kočtjai j» odprl, takrat Je pobi ala t levo »vo)e priprueto temno krilo, i desno )• v cela bei aoUmk in )e skočila na prod, k! je bil blfd in suh ter je #ado-yoljno Akrtal pod korakom Na pragu p«ad vtw*jnm ir »o-toeega teienkasUna kamena ae je smeje naklonil velik, debel človek t mastno pričesko, v modrem jopiču in sivih Apor triih hlečah, zlato verižico nad obok-lim telovnikom. Ona Je zardela; začutila je, da bo poslej odvisna od neznanih ljudi. Objela «a je z naglim po-gledom Kdo »r KakAnih misli? Kaj se skrivs v tebi neočitnega^. Razodeni se, takoj! — In s negotovostjo je dodata na glsa: "(«ospod tovarnar . . .?" "Jaz. takoreko!" se Je nasmehnil debeluh Poklonil se je, stopil je naproti, "In vi ste gospodična Breda? — Kaj ne. tako vaa hočemo klicati, kratko in podo-maee» Pozdravljeni In dobrodošli! Moj brat Je le nestrpen od radovednosti, morda izvolite k njemu, ko odložite ... Jera vam pokaže sobi, vašo kn njegovo Jera'" je zakltcai s močnim glasom. kakor grom, da se je privabi odmev po hodnikih "A mene oprostite, do večOrje. V to. varno motam, tam. vidite, sto-jI tovarna ,. Okrenll se Je. Iztegnil selite prst«» proti dimniku yr Je pogledal nazaj, smejuč se s sivimi očmi in t sdravuni Mtniramt. ki ■o a» napenjale pod priatrtženi mi plavimi brki Nato Je dvignil roko do slamnika in je izginil s urnimi koraki Hlapec In Jera, poštama len aka z oatrim nosom in v snežno-belem predpasniku, sta vzela i jo nesla naprej; dekle je stopalo za njima. Stopnice so bile takšne prijazne, kamenite in hlad- ne, na vrhu zaprte s pisanimi steklenimi vrati. Majhna in sanjava je gledala njena sobica proti vrtu; rjavo pohištvo Je stalo pred svetlem o-drimi stenami, okna so imela bele zastor«, rdeč prt s širokimi rožami je pokrival okroglo mizo. Na drugem koncu hodnika^ z isto lego, je bila soba tovarnar jevega brata. ~y Breda je i zaklenila priprta vrata; očistila se je prshu, omi-la obraz v veliki rožnati skledi ter je stopila k ogledalu, da si popravi lase. Gladko in skoraj da črni so padali po sencih; polt lic je bila ta hip še oživljena od nemira in od zunanje gorkote. Dva stroga loka sta senčila oči, in usta so bila mlada in lepa. Videla je, da ji pristoja sinja bluza, ki jo je bila oblekla za na pot; in ker je bila še čedna in gladka, je sklenila, da ne obleče druge. - "Ali sem za ljudi?" Zaigrala je z ustnicami "Nečimernost! IČdor prihaja služit denar, je lep ali pa ne. Morda sem celo grda? — Nikakor!" — ao se uprle oči z zadovoljstvom. "Ah! torej vendar hočem biti lepa, dasi ne maram hoteti... Pa lahko, da nisem lepa; kaj vem? Samo dva sta mi rekla, da sem; prvemu nisem verjela, a drugi je govoril samo s pogledi, z usti je modroval o impresionistih ..." Z ozkimi, skorajda lenimi koraki je stopila do vrat; počasi je pritisnila na kljuko, in ker je stala tesno pri steni, kakor da hoče odpreti le za ¿pranjo, se ji je napel in vzravnal ves šibki Philip Murray govori pred delegati ob otvoritvi konvencije unij CIO v Detroiiu, Mich. naravnost v okno; in ko je gospod Roman obrnil obraz proti Bredi, se je začudila, da nimajo izraza. Lici sta se udirali po kosteh, dasi jima ni manjkalo zdrave barve, a brada je bila dolga, do srede prs, in naširoko razče-sana. Breda je pozdravila s tesnobnim, skorajda plašnim glasom. "Gospod brat me pošilja samo, da se vam pokažem in predstavim ..." , "Gospodična Breda Zorjano- va? Prekrasno! Pozdravljeni, stas in črte lica; spodnja ustnica1 gospodična Breda; če boste ime-se je prižela na zobe in je oble- 1» rnalo potrpljenja z menoj, ne dela. . . t dvomim, da se privadimo in spo- Skozi veliko okno je sijalo pnjateljimo!" solnce malodane vodoravno po' Z»V*ela se je, kajti bolnik je mostovžu; na podu in na stro-'vsUl- v doW črni ter ji stopil naproti. In tako enakomerno so prihajale besede preko ust, da mu je le s težavo segla v iztegnjeno roko. "Kaj delate!" je vzkliknila po nagibu nenadn? misli, da je bolan. "Sedite, prosim, nikarite vstajati zaradi mene: ta ni do- I bro!" je dodala s prepričanjem. pu se je med zlatimi ploskvami šip veselo risal križ. Deske so bile že stare, široke In neravne, ter so škripale pod nogami. Pred vratu gospoda Romana je ležala žolta nemška doga s po-rezanimi uhlji; dvignila je glavo, udarila je z repom ob tla in je renče umaknila nogo. i Breda je začutila, kako se' "Dobra 8te in skrbna • • Go" koplje odnekod v njenih prsih'sP°d Rom«n » j« čudno naJ mrzla, vlažna roka in prijemlje ' «J & mislite, da mi za srce: prav tako ji je bila • AWq toreJ žclitc nič drugače, primera je prišla! SPu1Rtil » v svoJ temnordeči sama od sebe. Potrkala je, s po- nM df8n,c* ,mu Je4.P°" vešenimi prsti; in Že so se umak- vesila .do tal, ozkiJ>eli prsti so nila vrata, ki niao bila zaprta. "Prosto!" je ta trenotek odgovoril moški glas dobrodejno polno barvo .. J j v - v Dekle je fldelo, da stoji v širokem prostoru, ki je ves ubran po temnih akordih. Tapete in pohištvo, to kakor ono je bilo 11 črno ali rjavo; toda gardinc pred okni so se zibale rahle In modre, napravljene iz neobičajne, tenke a goste tkanine, tako da je bil moder tudi potok luči, ki je lil v ravni, ostro orissni cesti skozi sobo. Njene oči ao mu sledile ter ao zazrle moža v obširnem naalonjaču in so videle njegov obraz. Glava je bila podolgasta, rjavi lasje so ležali nazaj, ušesa so dosegli preprogo. "Toda primaknite si stol; trudna ste pač. Tam, prosim . . . Tako; zdaj pokram-ljava, kajneda? Veste, zdi se mi, kakor da sva znanca že tisoč let; in vem,—z vami se je prijetno razgovarjati . . ." "Kako Veste?" Bredi je bilo čudno pri srcu. Bolnik ni odgovoril; le usmev se mu je povrnil, tisti kakor prej, viden samo okrog oči in po nosnicah, ki so sc lahno razširile, tako da sc je zarezala guba za njimi. "Prijetna je vožnja do vas; takšna |Jblja!" je izpregovorilo dekle, da bi zanetila razgovor. "Kakor sama zlata jezera, na desni in na levi ... In ti visoki jagnedi ob cesti! Zdaj se je de- bila drobna in (ina kakor iz por- lal hlad, vranca sta dirjala, ko-celana. Izpod bledega čela je čijaž je počival z bičem . . ." . strmelo dvoje nepremičnih oči« "O, da!" je vzkliknil gospod Defenders of the Pacific Roman. "Cesta nudi lep razgled; in naš kraj je izmed naj-krasnejših tod okoli. — S tem me lahko podkupite za karkoli: vem in čutim, da ga je krasota; in če ga slišim hvaliti, sem vesel kakor otrok." "Čuden bi bil otrok s tako neprijetnim, bridkim smehljajem," je menila ona sama pri sebi. Nato je dvignila glavo, život sklonjen, roke sklenjene na kolenu; lice ji je sijalo od veselega spomina. "Kadar pride človek iz mesta ... je govorila z mehkim, čustvenim glasom, bolj zase nego zanj. ('Tam je zdaj v hišah soparica, in ulice so vroče; človek bi zaspal na sredi ceste! Vožnje v vlaku se ne veselim, prenaglo beže kraji mimp; oko jih lovi, a misel ve, da jih noga nikdar ne prehodi. Ampak to: iz vlaka—in kar namah: krog-inkrog prifeda, žar, zelenje, nebo brez dima, in tiste višnjev? gore! Kmetje se sklanjajo na njivah—in vozniki so drugačni —veter je drug: dišeč, močan. . . . Tako šele človek ve, k čemu ima oči; tako bi gledal brez pre-' PETEK, 2. JANUARJA neha, to bi gledal, samo «uj bi!" ^ Prekinila je svojo vzhicenoJ "Ali, vam gotovo škodi, če t,4 ko govoriva? ZdftHHaaafl vam . . (Dalje -prihodnjič) se. mir h, Deljena radost "Janezek, posodi vendar 5 ke svojemu bratcu." "Saj jih posojam, teta. Jaz 8 rabim vedno s hriba dol, on p> iz doline v hrib." J rME NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE j Spisal m sal profesor na Stcveni Institute of Technology ▼ anglričial GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži ve natanko, kar mora znati najbolj« mehanik; pojasnjuje vporabo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako jje treba vporabiti načrte (blut prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešili svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo potrebna.—lOOfl slik in risb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane SAMO »I.M.—Poštnino plačamo mL Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th ST, NEW YORK.—Zaloga ni velika. Naročite to vatno knjigo ie dana TISKARNA S.N.P.J. v tiskarski sbrt spMlaj'sta dela Tlaka vabile koledarje, letake Ud. v M veselice ta shirtta. vtaltalce. časnike, knjig* hrvatskem, alovaškem. te 4mfflh. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ».J.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Tsa dajo vodstvo Ptttt* po Informacije SNPJ PRINTERY MS7 6f 8. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO* ILLINOIS TEL. ROCKWELL MM »ieito skromno prtljago ut sla naroČite si dnevnik prosveto Po sklopu II. rodno konvencije se lahko naroČi na lkt Prosveto in prit te ie eden, dva. tri. itiri att pet članov is one druiino k oni naročnini Ust Proeveta stane sa vso enako, sa člane aH nečlane 16.00 se eno letno naročnino. Ker pa člani le plačajo prt miniahi »110 sa tednik, so Jim to priftteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. reči. da |e Ust predre« sa člane SNPJ. Ust Prosveto Je veto lastnina in eotoro Jo v vsaki druftlni nekdo, ki bi rad čttal Hat vsak da» Pojasnilot—V»oleJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo sahteval aam ivnj tint lodnik. tNjde motal tisti član is dotične druline. ki je tako skupn*»' naročena na dnevnik Prosveto, to lakoj naznaniti upravmitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proevcta. Ako tega *«• stori, toda) mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Proavete Jot " s Za ZdruA. drtovo to Kanade RJI le Cioeeo tn Ckioape Je fT M 1 tednik ta—---iN 1 lodnik ta.__________________ 6.J0 . S tednika ta---------IN t tednika ta................. • 19 S tednike ta.._»_____140 S ftodnta» to_____________ 3.00 4 tednike ta-----1 JO 4 tednike ta_______________ i.T0 ' » todnlkev ta---att S tednikov i rtI.sn Sa E1 repe Je____________ Mpolnlte spodnji kupen, priložita potrebno vsoto denar i« si Orde» v pismu In si naročile Prosveto. list. Irl Jt veto lattnms PROSVETA. SNPJ. M67 to Lawndalo Ave. m. t". n Prosveto vsoto 6 ■ ČL dručtva At. Oalavtft členov moJ« S todirfb In «a pri pičit« k moji naročnini od sled dntosi leč» t) —.....- _________ ■ , • "C dračtva 6t druitva At ' 'k 4) ...... -J- " , , ft. druAtva AL TV 61 ........... - __________ _____ _____ ČL druttva k „ MevH Dri« v i ' s^p'ftMnto ' T