PoStnina piačana v gotovlnl zhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane rnesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, za inozernstvo20Dln Račun pri poštnem Čekovnem zavcdu št. 10.666. ^--a^Ž""^ v^^^^^ ^?BBj^^^^ ^MB^^ ^^B^P^^^^^"^ ^TH^^^^BBi^^^ ^^^g^^^^ IHIH^W^^ ^^^^^^^^^^^* Cena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje» Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. OglasI po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 96. Celje, ponedeljek 27. novembra 1933. Leto XV. Stol sedmorice o kaznivosti punktacij Kakor smo poročali že 20. t. m., je bil bil Jožef Vasle iz Zakla pri Go- mi lskem obsojen od okrožnega so- dišča, v Celju in od Stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu kot kasacij- >kega siodišča po elenu 3. zakona o zaščiti javiie varnosti in reda v dr- žavi na tri mesece strogega zapora, ker je širil letak »Slovenska dekla- iacija«. V naslednjem objavljamo razloge razsodbe Stola sedmorice, ki obrav- navajo izčrpno in z izredno pravno jasnostjo in preciznostjo, zakaj in v katerih ozirih krši »Slovenska de- klaracija« načelo narodnega in dr- žavnega edinstva in veljavne kazen- ske zakone. Stol sedmorice pravi v .svojih raz- logib o deklaraciji tako-le: Za pravilno presojo vprašanja kaznivosti ali nekaznivosti letaka z napisom: »Slovenska deklaracija« treba uvodoma povdariti sledeče: Zakon o zaščiti javne varnosti in re- da v dtžavi od 6. 1. 1929 (SI. Nov. št. 6 od: G. 1. 1929) je stopil v vcljavo istega dne, tedaj očitno v zaščito re- žima, uvedenega ta dan, ko je bila tudi ukinjena Vidovdanska ustava. Dopolnjen je bil ta zakon z zakonom od 1. 3. 1929 (SI. Nov. St. 54 od 6. 3. 1929). Prav vsaka propaganda za spremembo te, due 6. 1. 1929 us-tvar- jene državne ureditve in takratnega politienega in socialnega reda v dr- žavi, je bila brezpogojno in breziz- jemno kazniva po čl. 3. cit. zakona. Kajti ni obstajalo nikako zakonito doloeilo, ki bi samo predvidevalo spremembo takratnega s-tanja. To stanje je bilo s strani državljanov nespremeiiljivo, ko za to ni bilo ni- kake pravne niožnosti, niti foruma, pred katerim bi se bila taka zahteva lahko zakonitim potom iznesla. To stanje pa se je povsem sprernenilo dne 3. 9. 1931. Tega dne je bila dana nova ustava, in ž njo so bile uvede- ne določbe ki so dale možnost spre- membe ustave same ter ustavam ob- stoječih zakonov. Zakonodajna ob- last je narareč po el. 20. to ustave prešla na kralja in Narodno pred- stavništvo, v čl. 114. in 115. pa jo ure- jen postopek za spremembo ustave. Uveljavljeno je bilo tedaj načelo, da se vsak zakon in tudi ustava more' spremeniti. Vendar je že ustava sa- ma, nato pa njej sledeča zakonodaja posttavila rneje, do katerih sme iti taka sprememba; čl. 29. ustave pra- vi, da je kralj zaščitnik narodnega edinstva, čl. 13. zabranjuje združeva- nje na verski, plemenski in pokra- jinski osnovi za strankarsko politič- ne namene, § 12. zak. o društvih, fcnhodih in posvetih, od 18. 9. 1931 (SI. Nov. od 28. 9. 1931, St. 225) pa v iz- vedbi ten ustavnih določb prepove- duje poiitične stranke, ki imajo v svojem programuu naloge, ki bi na- sprotovale narodnemu edinstvu, ako bi imele verski, plemenski ali regio- nalni značaj. Iz tega pa izhaja, da je pravna do- brina, ki je za&čitona po zakonu o zašCiti države v Cl. 3, tudi po 3. 9. 1931 ostala ista, vendar pa je zaščita vsled citiranih zakonitih in ustavnih določil v obsegu zmanjšana. Res si- cer pravi el. 118. ustave, da ostanejo vsi dotedanji zakoni v veljavi, tedaj tudi zakon o za&čiti države. Nikakor pa se ne sme in ne more prezreti zgoraj eitiranih določil, ki so po svo- ji vsebini taka, da so morala imoti pravno relevanten upliv na določila zakona o zašeiti države. Kajti v slu- čaju, da se ta določila ignoiirajo, bi sr pogledom, na L1. 3. zak. o zaščiti države izenačili sedanje ustavno sta- nje s stanjem pred 3. 9. 1931, kar je že z dejstvoin ustave uemogoče in povsem v na&protju s pozitivnimi predpisi. Kajti nemogoče si je misli- ti položaj, da je na eni strani dovo- Ijena sprememba obstoječih zako- nov, na drugi strani pa se propagan- da za tako spremembo kaznuje kot zločinstvo. Koncno je le še pripom- niti, da bi bilo povsem zmotno misli- ti, da se more zakon spremeniti sa- mo z zakonom, ki ima enak naziv, tedaj »zakon o zaščiti javne bezbed- nosti i poretka u državi« samo z za- konom, ki nosi istotak naziv. Take- ga predpisa ni in je povdariti, da se morcjo zakoni celo molče derogirati, namreč z določili poznejših zakonov, ki so nasprotni prejšnjim. Jasno je tedaj, da je tudi modifikacija zako- nov z drugimi, vsebino teh zakonov zadevajočimi določili možna. Po povedanem je tedaj dopustna vsaka sprememba obstoječe zakono- daje, kolikor ne bi nasprotovala že v ustavi izraženim zgoraj citiranirn načelom. Ko pa je sprememba v teh inejah možna, a n. ])!'., da kdo dela razpolože- nje za to, naj bi se zakon o volitvi narodnih poslancev, ki je eminent- no politični zakon, ko določa red, ka- ko in kdo more postati narodni pred- stavnik, spremenii v § 47. tako, da bodi glasovanjo tajno, ali pa § 7. iste- ga zakona, da naj se da aktivna vo- lilna pravica tudi ženskam, sklicu- joč se pri tem na 61. 55. ustave, ki da- je tako možnost. Interpretaeija, da naj bi taka propaganda tvorila x.lo- činstvo po čl. 3. zak. o zaščiti tlrža- ve v dobi ustavne državne ureditve in parlamentarnega političnega re- da v Casu po 3. 9. 1931, je neinogoča in v nasprotju z že citiranimi dolo- čili ustave, ki dovoljuje spremembo obst.oječe zakonodaje. Zato pa je z zgoraj oinenjeimni oniejitvami modificiran smisel de- janskega stanu, ustanovljenega v čl. 3. zak. o zaščiti tli*žave, ter treba te- mu dosledno reči: vsaka propagan- da za spremembo državne ureditve in političnega reda je kazniva, koli- kor gre preko meja, začrtanih z na- rodnim edinstvom, ali ki ima ple- menski, pokrajinski in verski zna- čaj. Pri tej pravilni razlagi čl. 3. zak. o zaščiti države pa se poda, da se je deklaracija pregrešila zoper predpi- se tega člena v sedanji pravkar ob- razloženi interpretaciji. Zahtcva po ustvaritvi tedinity od katerih ena bodi Slovenija, brez- dvomno znači tako propagando. Kaj- ti kakšno naj bodo te edinice, čeprav v okviru edinstvene jugoslovanske države, je razbrati iz točke 3 a, kjer našteva deklaracija svoje zahteve. Ta točka sicer ni izrecno inkriminirana, vendar je stavljena pod obtožbo ce- lotna vsebina letaka, in je zato tudi ostalo vsebino pritegniti za razlago zahteve po| ravnopravnih edinicah, kajti ta zahteval bi bila sama za se- be presplošna in dobi konkretni smi- sel gele, ako se iz ostale vsebine iz- vo točnejša vsebina teh edinic. Res sicer povdarja deklaracija jugoslo- Vansko državno skupnost, stoji te- daj na načelu državnega edinstva, izključujoč s tem vsako mednai-od- no-politicno samostojnost zahtevanih pokrajinskih edinic in priznavajoč suverenost ene same jugoslovanske državno zajednice; toda povdarjanje narodne individualnosti Slovencev (točka 3 a deklaracije) je v nasprot- ju z načelom narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Siovencev, kajti to, kar naj bo poseben diserenciran individuum, že pojmovno ne more tvoriti edinstvenosti z drugimi indi- vidui. Deklaracija pa hoCe baš nagla- siti posebnosti in različnost Sloven- cev od di-ugih delov naroda ter jim $¦•¦ tem pripisati značaj naroda. Taka propaganda pa stoji v direktnem na- sprotju s čl. 29. ustave, ki določa, da je kralj čuvar narodnega edinstva, nasprotuje tedaj temelju, na katerem sloni sedanja državna ureditev. Točka 3 a deklaracije nadaljo vse- buje zahteve po lastnem imenu, last- ni zastavi tor etični kompaktnosti Slovencev, kar znači propagando na plemenski osnovi. Kajti poseben na- ziv, poseben zunanje vidni znak ter povdarjanje skupnosti enega dela naroda, vse to so momenti, ki dajo deklaraciji značaj propagande za spremembo sedanjega političnega reda na osnovi ])leinonske odtlvoje- nosti SJovencev. Ker je laku propa- ganda zabranjena v clenu 13. ustave, ter v § 12. zak. o društvih, shodih iji poisvetih od 18. 9. 1931, spadajo tudi te zahteve po zgoraj obrazloženem pod udar člena 3. zakona o zaščiti dižave. Koncno je videti v zahtovi po raz- polaganju z lastnimi financami ter po samostojnosti Slovenije (t. 3. v za- četku in deloma t. 4.) v okviru jugo- slovanske države propagando na po- krajinski (regionalni) podlagi. Res imajo tudi sedan je banovine, ki so po členu 82. ustave samoupravne in upravne edinice, po §§ CO. in 61. za- kona: o banski upravi od 7. 11. 1929 (SI. Nov. St. 261 od 7. 11. 1929) svoj lastni proračun, svoje lastno gospo- darstvo in imovino, ter so za pokrit- je izdatkov predvideni tudi lastni fi- nančni dohodki, vendar pod nadzor- stvoin in po odobrenju ministra fi- nanc. (§§ 03. in nasl.) Sicer iz dekla- racije ne izhaja točno in jasno, kak- sen obseg naj bi imele zahtevane lastne finance, in koliko naj bi seda- nji obseg banovinskih financ bil pre- koračen, niti tudi, katere kompeten- c-e (zakonodajna, upravna, pravosod- na) in v koliksncm obsegu naj bi te kompetenco pripadale posameznim samostojnim edinicam — ko se ven- dar na drugi strani priznava držav- i-a skupnost, tedaj implicite prizna- va tudi en del kompetenc centrali — von dar se rnora neglede na vse to v izrazih »samostojna Slovenija z last- nimi financami v okviru jugoslo- vanske države« takoj videti zahtevo po posebnem, oddvojenem zlasti v fi- nančnih zadevah od centrale neod- visnem položaju ene poki-ajine Slo- venije. Ko sedanja državna ureditev takega položaja posameznih edinic ne pozna, temveč obstoja v njih tes- li 1 povezanosti s centralno upravo, deklaracija pa mora vzbuditi prepri- čanje, da se naj ta politični red spre- nieni v prid pokrajinskim edinicam, se vidi, da deklaracija s tem preko- rači oni okvir propagande, ki ga stavljajo zgoraj citirani zakoniti predpisi, ko has ti predpisi, kot ob- razlo'zeno, izrecno perhorescirajo ta- ke državnopravne (politifne) ten- den ce. Zato se pa poda kaznivost po el- 3- zak. o zaščiti države za propagando zahtov iz t. 3 a in deloma t. 4. dekla- racije. Druga važna razsodba Stola sedmorice Napadanje Sokola je kaznivo Pongrac Turnšek s Polzcle je bis obsojen od okrožnega sodišča v Ce- lju po cl- 3. zakona o zažčiti države na 3 mesece strogega zapora, ker je širil letak »Svoji k svojim«, ki je na- j padal »Sokola«, in ker je širil letak > »Slovenska deklaracija«. Pritožil se 1 je z revizijo na Stol sednioiice v Za- grebu, ki pa je revizijo zavrnil in po- trdil prvo sodbo. Obdolženec je v svoji pritožbi tr- ilil, da. razširjanje lažnih trditev o »Sokolu« ni kaznivo, ker da »Sokol« ni državna ustanova. Tudi se je iz- Movarjal, da ni iinel zle namere, ko je razširjal letak. Kasacijsko sodišče v razlogih svoje razsodbe najprej opozarja, da je prvo sodižče ugotovi- lo, da je obdolženec ¦Siril letak skri- vaj v nočni temi in da je vsled tega pravi I en zaključek, da si je bil svest nedopustnosti svojega dejanja, po- tem pa navaja sledeče: Sokol je ohiiovan z zakonom od 5. 12. 1929 (SI. Nov. št. 287 od 6. 12 19^9), ter nosi naziv« »Sokol kralje- vine Jugoslavije«. Ko je tedaj Sokol in to s tem nazivom ustanovljcn z zakonom, ga je brezdvomno smatra- ti za državno napravo oziroma usta- novo, ki je pa L1. 4. zak. o zaščiti dr- žave zaščitena pred lažnimi trditva- mi, iznešenimi v cilju posmeha, pre- ziranja ali ustvarjanja nerazpolože- nja. Dohodki Sokola so predvideni v § 8. zak. o Sokolu kraljevine Jugo- slavije, ki med drugimi predvideva tudi dotacijo » strani države. Trdi- lev o žrtvah milijonov je vsekakor lažniva, kajti podpora s strani drža- ve je predvidena ¦/. zakonom. OCitek brezverstva in protiverstva je isto- tako lažniv, kajti po čl. 1. statuta o organizaciji in poslovanju Sokola kaljevine Jugoslavije od 14. 2. 1930 (SI. Novf št. 3« od 15. 2. 1930), je na- veden kot cilj Sokola: povzdiga te- lesnega zdravja moralno močnih in nacionalno zavestnih državljanov. Nikjer pa ni govora o tem, da ima Sokol cilj, kakor se mu očita. Zato so iznešenc trditve lažne, kaznive po zgoraj cit. členu 4., ko morajo povz- ročati nerazpoloženje zoper državno ustanovo Sokola. Obvestilo društvom in drugim organizacijam Društvom, zadrugam in drugim or- ganizacijam v Celjti in okoüci sporo- čamo, da je naäemu uredniku zaradi preobilico poslov povsem nemogoče obiskovati vse obene zbore in zboro- vanja ter pisati zadevna poročila za list, saj je samo društev v Celju in okolici okrog 100. Vsako dmštvo ima tajnika, ki bo gotovo rad napisal po- ročilo o občnem zboru ali zborovanju, če društvo želi objavo takega poro- čila. Društva in druge organizaeije naj blagovolijo to upoštevati; razu- me se, da jim bomo tudi nadalje na- klonjeni, kakor dosle-j. Stran 2. «Nova Doba« 27. XI. 1933. Stev. 96. Celjski obcinski svet Obcinski prcractin za leto 1934. — 20% izredna obcinska doklada za regulacijo Savinje — Nova javna dela za omiljenje brezposelnosti — PodaljŠanje najemne pogodbe z okrožnim in okrajnim sodiščem — Na- jemna pogodba za Glazijo — Uspešno delo šolske poliklinike in kuhinje v dnevnem zavetišču Celjski obCinski svet je imel v pe- tek 24. t. m. od 18.20 do 21. važno se- jo pod predsedstvom župaa dr. Gori- čana. Najprej je finančni referent obč. odb. dr. Vrečko izčrpno poročal o novem proračunu. Občinski proračun za leto 1934. Skupne potrebščinc znašajo G mili- jonov 036.588 Din (okrog 380.000 Din več nego letos), v posameznih pro- računskih poglavjih je kritja 3 mili- jone 974.958 Din (okrog 400.000 Din več nego letos). Primanjkljaj v znes- ku 2,661.630 Din se bo kril z neizpre- menjenimi obCinskimi dokladami, davščinami, pristojbinarni itd. v znesku 2,662.600 Din (nekaj manj ne- go letos), tako da znaša prebitck 970 Din. V 1. 1934. se bo zopet pobirala 50% občinska doklada na zemljarino. zgradarino, pridobnino, družbeni da- vek, rentnino in uslužbenski davek in je proraCunana na 950.000 Din. Neizpremenjene ostanejo tudi saino- stojrie občinske naklade na alkohol- no pijače (1.50 Din od litra vina, 0.50 Pin od litra vinskega mošta, 1 Din od litra piva itd.), ki so proračunane na 772.500 Din, užitnina na meso (70.100 Din), obeinsko takse (40.000 Din), obč\ cestne naklade (200.000 Din), kuluk (120.000 Din), davščina na; igranje s kvartami (10.000 Din namesto dosedanjih 8.000 Din), 5% najemninski vinar (400.000 Din) in kanalska pristojbina (150.000 Din). Neizpremenjene ostanejo tudi taksa za pregled mesa, tržno pristojbine, pristojbine za izvoz fekalij, za upo- rabo mestne tehtnice, parnega kopa- lišča, letnih kopališč, pristojbine po- grebnega zavoda, mestne elektrarne in plinarne, vodarina, prispevek od avtobusov in tovornih' avtomobilov ter vse ostale pristojbine. Veselični (iavek, ki ga bo davčna uprava po- birala v isti višini kakor letos, se v nobencm primeru ne povrne odnos- no odpiše; vse take prošnje bo mest- no načelstvo odslej brez nadaljnega odklanjalo. V smislu zakona o gasilstvu bo davčna uprava v Celju pobirala 3% gasilsko doklado na drž. direktne davke in sicer v kritje podpore v znesku 50.000 Din, ki je določena za Prostovoljno gasilno in reševalno druätvo v Celju; društvo pa z novim letom ne sme več pobirati članarine in podpor. Doklada za brezposelne S'O ne uvede, ker so za sedaj še na razpolago potrebni zneski. Globe, ki se pobirajo na podlagi cestno-poli- cijskega recla, naj pripadajo mestni obeini, ako nastanejo iz dogodkov na njenem obmoCju; mestno načelstvo bo v to svrho naprosilo bansko upra- vo za nakazilo. Celokupni stroški za izvršitev regulaeijskega naerta za Celje v smislu zakona o gradnjah so proračunani na okroglo 250.000 Din. Za razpis natečaja za idejni osnutek regulacijskega naerta jc določenih 30.000 Din, za popravljalna dela pa 20.000 Din. Mestna občina zahteva od okoliške občine, da plača prvega vsakega meseca v naprej na njo ocl- padajoči del za vzdrževanje mestne policije po določilih banske uprave. Ravno tako naj okoliška občina pla- ča mestni občini v naprej odškodni- no za škropljenje cest v smislu do- govora in se naj škropljenje izvrši šele, ko bodo vsi dosedanji zaostan- ki plaCani. Banska uprava naj glede na svoječasno zagotovilo povrno mestni občini za 1. 1930., 1931. in 1932. v obliki predujmov plačane place veroučiteljem v skupnem znesku 67.000 Din, sicer bi mestna občina glede na težko finančno stanje ne mogla še dalje plačevati predujmov. Mestna občina vzdržuje že mnogo let iz svojih sredstev meščansko Solo v Celju, ker še ni določen šolski oko- liš tega zavoda. Mestno načelstvo bo skušalo cim prej doseči določitev te- ga okoliša po ministrstvu. Vsa dru- štva morajo pred izplačilom vsako- letnih obuinskih podpor predložiti mestni obeini podrobne obračune za zadnjo leto. Mestno načelstvo naj skrbi za odpravo brezposelnih v njilv domovinske občine. Mestna občina bo realizirala devet hranilnih knjižic v skupnem znesku 75.034.88 Din. Gle- do na finaneno stanje se za prihod- nje leto odloži amortizacija posojila pri mestnem vodovodu za nakup nckdanje »Krone« (amortazacija znaša 50.000 Din), pač pa naj vodo- vod do konca leta 1934. vrne mestni občini posojilo v znesku 176.600 Din. Mestna elektrarna naj razen obieaj- ne amortizacije posojila pri mestni občini vrne do konca pribodnjega le- ta še 100.000 Din. Ker se kljub pre- povedi uporablja za izdelovanje jest- vin nehigijenski led, naj mestni fi- zik veekrat pregleda v poštev priha- jajoee obrate; podjetja, ki ne bodo upoštevala predpisov, bodo kaznova- na z globami. Pravno-personalni od- sek naj do 1. januarja 1934. predloži občinski upravi predlog o znižanju dosedanjih pristojbin za potne stroš- ke, o deputatih na obleke itd. Grad- nja dveh vodnjakov, ki sta bila pred- videna v severnem delu Dolgega po- lja v požarne svrhe, se opusti. Proračun mestnega vodovoda za 1. 1934. izkazuje 791.000 Din potreb- ščin in ravno toliko kritja, proraeun mestne klavnice 516.762 Din potreb- ščin, 518.524 Din kritja in 1.762 Din prebitka, proračun mestnega pogreb- nega zavoda 240.780 Din potrebščin, 242.800 Din kritja in 2.020 Din pre- | bitka, proračun mestne elektrarne pa 4,037.633 Din potrebšein, 4,048.000 Din kritja in 10.367 Din prebitka. Novi obcinski proraeun je bil spre- jet z vsemi glasovi proti dvema. Pro- račun je sestavljen po načelu skraj- ne štednje, je docela uravnovešen in ne uvaja novih bremcn. Sledilo je poročilo župana dr. (1:>~ ričana in finanenega referenta dr. Vrečka o regulaciji Savinje in pri- tokov. Stroški za regulacijo so prora- čunani na okroglo 44 milijonov di- narjev. Mestna občina celjska jo ukrenila vse potrebno, da pospeši rešitev izredno važnega problema re- gulacije Savinje in pritokov. Banska uprava je pripravljena prispevati k stroškom za regulacijo deset let z letnim zneskom po 1 milijon dinar- jev, če bo državna uprava prispeva- la, v tern razdobju vsako leto po 2 milijona dinarjev. Mestna občina celjska je pripravljena žrtvovati za regulacijo 3,500.000 Din. Ostanek naj plačajo ostale prizadete občine in že- lezniSka uprava, ki bi itak moral a obnoviti oba želenziška mostova v Celju in si bo preccj prihranila, ker bosta po reulaciji Savinje ta dva mostova odpadla. Ker mestna obči- na vsled sedanjih razmer na denai1- nem trgu ne more realizirati prod leti najetega posojila za regulacijo Savinje in ker bi bilo novo posojilo predrago, je obcinski svet soglasno sklenil, da se za 1. 1934. uvede izred- na 20% občihska doklada na drl di- rektne davke. Donos te doklade bo znašal približno 300.000 Din in se sme uporabiti samo za reg-ulacijo Sa- vinje. Mestna občina pričakuje, da bodo prispevali tudi vsi ostali priza- deti činitclji in da se bo regulacija Savinje in pritokov pričela že spo- mladi 1934. V kratkem bo potovala deputacija, ki jo bodo tvorili gg. žu- pan dr. Goričan, podžupan Ravnikar, fiuančni lefei-ont dr. Vrečko in obč. odb. Mr. Posavec, v Beograd in bo skušala skupno z naroduim poslan- cem g. Prekorškom pri vladi doseči sklep, da se že v novi državni prora- čun vnese prvi letni državni prispe- vek za regulacijo Savinje v znesku 2 milijonov dinarjev. Ker ima mestna občina za zapos- litev brezposelnih na razpolago okrog 300.000 Din od prihrankov iz fonda za regulacijo Savinje, ne bo uvedla posebne doklade za zaposlitev brez- poselnih. Za letošnjo sezono namera- va s pomočjo brezposelnih regulira- j ti potok Ložnico od izliva v Savinjo I do Babnega in dvigniti prenizko pro- j menadno pot na Masarykovem na- i brežju med bivšim kapucinskim mo- j stoin in brvjo pri pai'ku. ! Rdečemu križu v Celju je bila do- voljena občinska podpora v znesku 1000 Din, za proslavo 80-letnice roj- stva ustanovitelja slovenske steno- grafije prof. A. Bezenška, ki bo pri- hodnje leta v Celju, pa je bil odo- bren prispevek 1000 Din. Odobreno je bilo tudi izplačilo letne najemni- ne v znesku 3.500 Din ,za vojaško vež- bališče ob Dečkovi cesti. Za gospodarski odsek je poročal referent obč. odb. direktor Mrav- ljak. ¦ Najerana pogodba z okrož- nim in okrajnim sodiščem se podalj- ša za 1 leto. Letna najemnina ostane neizpremenjena: 58.000 Din za okrož- no in 27.000 Din za okrajno sodišče. — Mestna občina bo .sklenila s So- kolskim društvom in SK Celjem na- jemno pogodbo za uporabo Gla- zije za 25 let. V pogodbo bo vključen tudi zadevni dogovor med Sokolskim društvom in SK Celjem, mestna ob- Cina pa si bo pridržala pravico, da bo lahko po potrebi večkrat na leto razpolagala z Glazijo. Referent zdravstvenega odseka obč. odb. sol. upr. B i z j a k je oh koncu iseje poročal o uspešnem delo- vanju šolske poliklinike in šolske kuhinje kraljice Marije v Celju v preteklem Solskem letu. Delokrog šolske poliklinike je obsegal 1.697 inoske in 1.455 ženske mladine. Zdravstvenih kolonij je bilo deležnih 24 dečkov in 22 deklic. Med šolskim letom jo bilo zdravniško pregledanih 3.337 dečkov in 2.699 deklic, v javno bolnico je bilo poslanih 37 dečkov in 39 deklic. Izvršonih je bilo 359 brez- plačnih plomb. Obsevanih je bilo 68 oti'ok. Na polikliniki je bilo brezplač- no razdeljenih zdravil 335 otrokom in 197 komadov sanitetnega materi- jala. Šolska kuhinja kraljice Marije v dnevnem zavetišču je v preteklem šolskem letu brezplaCno razdelila 17.435 kosil in 19,841 južin. DOMACS VESTI PlRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla zaradi državncga praznika 1. decembra že v četrtek 30. t. m. popoldne. d Narodna skupščina. Na seji Na- rodne skupščine v petek dopoldne jo predsedniki sporočil, da' je narodni poslanec in minister n. r. g. Ivan Mo- horič vložil nujno interpelacijo o stanju lesne industrije v dravski ba- novini. Interpelant je nato v stvar- nem in temeljitem govoru utemeljo- val potrebo nujnih ukrepov za iz- boljšanje obupnega položaja lesne industrije v dravski banovini. Po iz- javi ministra za šume in liidnike g Matice, da priznava tehtnost izneše- nih ])i'fi(llogov, je Narodna skupščina soglasno priznala interpelaciji gosp. Mohoriča nujnost in prvenstve. SkupšČina je nato nadaljevala raz- l^ravo o zakonu glode zatiranja spol- nih bolezni. Debata se je popoldne nadaljevala in je bila zvečer preki- njena. Sledila je še volitev odborov za proučitov uredb ministrskega sve- ta o zaščiti kmetov in o javnih delih; nato je predsednil' zaključil sejo in sporočil, da bo» prihodnja, sklica- na pi sme no. d Senat je na seji v petek popoldne odobril in priporočil prošnji novi- narja in književnika Andreja Ga- l)i-ščka iz Ljubljane za priznanje po- kojnine in senatorja Gavrila Cerovi- ča za vštetje službenih let. Prihod- nja seja sonata bo v sredo 29. t. m. ob 16. d Več narodne zavednostil V se- dan jih časih bi bila pač naša prva narodna dolžnost, da bi odklanjali tujo, uvoženo blago, če dobimo zanj enakoVredno domače( nadomestilo. Po nažih domovih opažamo še zdaj cele kopice tujih modnih listov. Vse, kar je tuje, nam je ljubše od doma- čega. Ne pomislimo pa, koliko naše- ga denarja gre v tujino za robo, ki ni vselej prvovrstna, namesto da bi segli po domafih listih, ki so dosti cenejši od tujih in navadno tudi boljši. Saj ni edino zveliCavno le to, kar pride izza meja! Najboljši do- kaz nam je najnovejša številka »Zo- ne in doma«, revijo za slovensko že- no, ki je izšla te dni. S svojo pestro vsebino se lahko kosa z vsako, tudi dosti razkošnejše opremljeno tujo moderno revijo. Prinaša vse, kar mo- re našo ženo zanimati. Najnovejši modeli oblek in pla^cev so nad vse prikupni, ker niso tako kričeči, ka- kor jih srečujcmo že tudi po naših ulicah. O vezonju, pletenju in šiva- nju prinaša vse polno lepih vzorcev. V rubrikah o »Vzgoji«, »Zdravju«, »Kozmetiki«, »Vrtu«, »Perutninar- stvu« in še drugih bo vsaka žena iz- popolnila svoje znanje, »Praktični nasveti za clom« ji bodo odvzeli dosti jeze in razočaranja v gospodinjstvu. »Vprašanja in odgovori« pa ji bodo razširili obzorje v življenskih vpra- šanjih. List ima obsežno Hterarno prilogo, ki jo krase lepe slike. Prilo- žona pa sta ji krojna pola in knjiga »Vrt in moj© rože«. »Žena in dom« stane za vse leto s krojnimi polami 68 Din, za 5 gospodinjskih knjig pa se doplaca Se 37 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ce- sta 10—12. d Nova krajevna organizacija JNS je bila ustanovljena v nedeljo 26. t. m. na javnem zborovanju pri Sv. An- dražu pri Velenju ob zelo lepi udeležbi volilcev iz obCin Sv. Andraža in Št. Ilja pri Velenju. O zborovanju bomo poročali v prihodnji številki. d Dunajska vremenska napoved za torek 28. novembra: V splošnem bo slabo vreme še trajalo, ponekod se bo morda zjasnilo, na gorah bo jasno, v nižinah temperatura okrog ničle. Celje in okolica Praznovanje 1. decembra (Razglas) 1. decembra se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik uedinjenja troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo biti ta dan vsa poslopja okra- 5ena samo z državnirni zastavami. (Clen 29. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine in § 9. zakona o praznikih.) Mestno načelstvo v Celju, 27. no- vembra 1933. Mestni načelnik : dr. Goričan s. r. * * (Razglas) Županstvo občine Celje-okolica vabi vse hišne posestnike, zlasti v pred- mestjih Gaberju, Bregu, Zavodni, hribu sv. Jožefa, Lavi itd., da izobesijo na državni praznik 1. decembra na svojih hišah državne zastave. c Zahvalna služba božja dne 1. de- cembra bo ob 8. v župni in nato v pravoslavni cerkvi. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Celju poziva vse gg. rezervne oficirje, da se udeleže zahvalne službe božje v teh dveh cerkvah. Udeležbu je v smislu § 472. in 474. pravil službe obvezna in je ireba izostanek pismeno opravičiti. c članstvo Sokola se poziva, da se udeleži 1. decembra ob 8. zahvalne službe božje v župni cerkvi v kro- jih. Zbirališče pet minut prej pred cerkvijo. c Svečano akademijo v proslavo 15-letnice narodnega uedinjenja pri- redi sokolsko društvo na vecer pred 1. decembrom ob 20. v Mestnem gle- dališču. K udeležbi so vabljeni vsi, ki hočejo nianifestirati, da smo moc- ni v zvestobi idealom zdravega Jugo- slovenstva. Ojsnovnošolski mladini je vstop dovoljen v sprematvu star- sev, ker se akademija za mladino ne ])onovi. Preskrbito si vstopnice v predprodaji! c Društvena sokolska proslava praznika uedinjenja bo 1. decembra ob pol 11. dopoldne v Sokolskem. do- Štev. 96. »Nova Doba« 27. XI. 1933. Stran 3. Za ples vsled velikanskega zaključka prodajam Crepp dc Chine v vseh mo- dernih barvah po Din 39*— Manufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje mu v Gaberju. Udeležba je obvezna za vse članstvo in naraščaj, vabljeni so predstavniki oblastev in društev. Brez dvoma bosita obe prireditvi im- pozantni tudi po štcvilu udeležencev, saj jr» ceijski Sekoi uajvečja narodna organizacija v našem mestu. Tako se bo pokazala naša stalno rastoča volja, tla hočemo kot narod živeti svobodno in častno. In to bomo, dok- ler smo imdno na straži in se zave- (iamo svojih sil, ki ne bodo nikdar nikomur več robovale. < Proslava obrtniškega dne. Obrt- ništvo praznuje I. december kot svoj obrtniški dan. Podružnica DJO v Ce- lju bo svečano proslavila ta dan v petek 1. decembra ob 15. v mali dvo- rani Narodnega doma. Vabljoni vsi Clani! o Ljudsko vseučilišče. Drevi ob os- mih bo predaval v risalnici meščan- ^ke sole univ. prof, g. dr. J. Hadži iz Ljubljane o življenskih pojavih v Jadranskein morju. Zanhnivo pre- davanje bodo spremljale rrmoge lepc skioptične slike. c Iz šolske službe. Ga. Pavla Mi- klavčeva, strokovna ueitcljica na meščanski Šoli v Šoštanju, jo imeno- vana za vršilko dolžnosti upravite- Ijire dekiiške meščanske šole v Ce- Iju. Učiteljica ga. Marija Rakovšček- Petričeva v Braslovčah je premešče- na v Ccljo. e Starejše sestre Sokolice so pri- Ajple z redno telovadbo, ki se vrši ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. v telovadnici drž. realne ^imnazije. Vabljene so vse, ki se za to zanima- jo! c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek 5. decembra od 8. do 12. dopol- dne v posvetovalnici Združenja tr- govcev za mesto Celje, Razlagova ul. št. 8, pritliCjc, levo. c žetev smrti. V nedeljo 2G. t. m. *ta ninrla v celjski bolnici 29-letni delavec Martin Škoberne % Ojstrega pri Marijagradcu in 58-letna Jožcfa Jazbinšek, postrcžnica v premogov- niku v Trobnem dolu pri Laškem. N. p. v m.! c Pcziv vojaškim oliveznikom. Moptno načelstvo v Colju po/iva vse. vojaske obveznike, pristojne v mesto Celje, rojcne po letu 1883., ki so od- služiii svoj kadrski rok v vojski, pa niniajo vojaških izprav, da se čim prej javijo pri omenjenem uradu. S Odeje klotaste in svilene, barve po lastni izbiri, strokovno izdeluje v lastni tovarni manufakt. in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje Na zalogi perje in pun do najfinejše vrste po zelo nizki ceni seboj morajo prinesti izkazilo o vo- jaški službi, Nadalje naj so javijo v.si oni obvezniki, pristojni v mesto Celje, rojeni po letu 1883., ki so bili na orožnih vajah po letu 1918. Čas, prsb.it na frontah (koroški in dru- god), ni smatrati za vežbo. Tudi ti naj prinesejo dokazila o tern s seboj. Ta razglas se ne nanaša na rezervne clicirje in narednike dake. Vsi pri- zacleti naj sc javijo najkasneje do 31. decembra t. 1. pri mestnem načel- stvu med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne v sobi St. 2. c Plesne vaje Celjskega družabne- ga klnba so vsako sredo ob 20. v vrt- ni dvorani hotela »Evropa«. Uči g. Bleehinger. Prispevek za režijske stroške znaša za celo dobo 25 Din. c Izgubljeno in najdeno. V soboto mod 9. in 10. je bila v Gosposki uli- ci izgubljena ročna torbica s srednjo vsoto denarja, istega dne pa je bil v Gosposki ulici najden 60 do 80 Din vrcden temnorjav ženski klobuk. Posebno močne predpražnlKe nudi poceni Anion Sinfcovwc, Celje, Dečkov trg. Vokalno instrumentalni koncert 1. decembra v Celju Spored konccrta je zelo pester in zanimiv ter na lepi umetniSki viši- ni. Obsega moSke, ženske in meSa- ne zbore jugoslovenskih skladate- ljev Jereba, Krstiča, Lajovica, Mirka, Mokranjca in Tajčeviča ter dve večji deli severnjakov Gadeja in Vitolja za mešani zbor in orkester. Nudil bo vsakemu nekaj; onim, ki hočejo preprostih skladb, kakor tudi onim, ki zelijo kaj voe. Kratko vsebino skladb in njihovo razlago smo pri- občili v zadnjih dveh stevilkah. Spored bo izvajal 90-članski zbor CPI) in 30-članski orkester Glasbone Matice v Colju, pomnožene z neka- terimi člani železničarske godbe. Or- kestralni part je naštudiral g. ravna- telj Sancin. Solistovske sj^eve poje- jo ge. Golobičeva in Thalerjeva ter g. Mirko Močan kot gost. Zanimivo jcs da so se vsi trije učili petja na ljubljanskem konservatoriju. Ga. Golobičeva nasto,ü kot solist- ka v Mokranjčevem ženskem zboiu »Bolno čedo« ter v Vitoijevi »Pes- mi«. V yprvem bo pokazala nežnost in milino, v dm gem pa silo in rnoč svo- jega glasu. Ga.. Thalerjeva poje po daljšcm odmoru, po prestani težki bolezni v grlu. Njen glas zopet pridobiva na metalnosti in prožnosti. Sopranski siolo v Lajovčevem »Zelenem Jurju« je telinično in muzikalno kom])lici- ran ter težak; ga. Thalerjeva je goto- vo prava pevka zanj. G. Mirko Močan nam zapoje izred- no lepi solo v Jerebovi »Pelin roži«. Ta spev je sicer kratek, a zato nič manj važen. Intei-pret bo lahko po- kaza! in razvil vso toplino svojega liričnega organa. Spored in število izvajaleev sta nedvomno impozantna za naše raz- mere. Zato pričakujemo, da bo ob- činstvo docela napolnilo dvorano in s tern pokazalo, da ceni resno kul- turno delo CPD. S posetom koncer- ta bomo pa tudi najlepše in najdo- stojneje proslavili naš državni praz- nik — dan uedinjenja! Vstopnicc se dobijo v knjigarni K. GoriCai'jeve vdove. Glasovš iz občinsfva Za resnico, kakršna je! V »Novi Dobi« je pisec — n — med »Glasovi iz občinstva« pisal o tern, da je treba inestni park spremeniti v angleški park. Brez podrobnih na- 5rtov so taki članki le osebno mne- nje ali pa se krijejo za'njimi drugi nameni. Moj članok o mestnih nasa- j dih, ki svari pred spremembami v pai'ku brez načrta in brez ozira na celoto, nima s prvim člankom gosp. — n — skoro ničesar skupnega. Za- kaj je potem zadel v živo? G. —n —, ki v prvem članku o skakalnici sploh ničesar ne vo, se v odgovoru razpiše v več kot polovici le o skakalnici, Še več, iz oblike »hvaležni pa bomo« in iz natančnih podatkov spoznam, da je najbrž on med gospodi, ki že- Hjo graditi skakalnico. Zakaj nima v prvem članku besedice o skakal- nici, ki jo želi, ampak piše o angleš- kem parku? To vprašanje mi ni da- lo miru. Sedel sem in napisal stvar tako, kakor je. Nckatcri želijo smu- čarsko skakalnico v parku, pa pise- jo o »angleških parkin«, drugi pa smo proti njej in to odkrito povemo. In res, gospod, ki je pisal le o an- gleškem parku, sedaj odovarja, da hoče skakalnico. Ta-ko je moj članek storil, dobro delo. Javnost je sezna- nil z x^pi'azanjem, ki je na dnevnem i'odu. O skakalnici no bom več podrobno pisal. Mislim, da sem vprašanje do- sti široko načel. Nisem pisal o Švi- ci, ker nas tarn večina ni nikdar šo* bila, ampak o skakalnici pri Petrič- ku, ki je bližja. Je sicer več kakor 500 in iz Celja, pa so prirediteljem vseeno zmanjkale vstopnice. Dolžnost vsakogar je, da seznani javnost z načrti, ki jib ima in se ti- čejo javnosti. Vse se potem lepo pre- trese in več glav, več misli. Kdor pa hrani vse le za sebe, potem pa sili z odločitvijo v zadnjem trenutku, ne dela prav. Izgleda, da kljub pomladi in dolgemu poletju ni preveč hite! in ga je zima prehitela. Sedaj pa v stiski se sain ni načrta tehtno pre- mislil do podrobnosti. Tngomer Prekorsek. * * Radi objavljamo vse »Glasove iz občinstva« k vprašanju predlagane skakalnice ob mestnem parku. Seve- da objava enega ali drugega Clanka ne pomeni, da je s tern podano naše stališče. Von dar pa doprinaša javna disküsija z izmenjavanjem ¦ misli k razčiščenju vpraSanja ter se tudi iznese pri torn mai^sikatera dobra ideja. Zato bomo objavljali dopise tudi nadalje, prosimo samo, da bi ostala debata stvarna in se vodila brez strasti in brez izpadov. Redakcija. Nekaj pripomb k vprašanju združitve Celja in okolice Kdor ne gleda samo na sei>© in na svojo ožjo okolicoi, ampak se ozre malce dalje okoli po božjem svetu, bo opazil, da se povsod me-sta, trgi in vasi po nekem načrtu širijo in mo- demizirajo. Trdi se lahko, da so me- sta, trgi in vasi, posebno pa prva neko ogledalo, v katerem se zrcali kultura dotičnega naroda. Kako pa se naj širi po gotovem na- črtu in napreduje naše mesto Celje, če je priklenjeno na tako majhen prostor, da skoro niti dihati ne mo- re. In vendar so naše Celjo pljuCa, s katerimi diha skoro vsa ok^nca. Žg Pti^ed vojno je bilo vpraSanje združitvo na dnevnem redu, a tedaj je imela okolica vzrok, da se je temu protivila, kajti mesto je bilo v nem- ških l'okah in bi se v primeru zdru- žitve okolica še bolj germanizirala. Danes ta vzrok seveda odpade. Sliši- jo se veckrat opazke, da mesto troši denar za tlakovanje ulic, za park itd., od Cesar da okolica nič nima. Kdor tako ozkosrčno misli, naj po- gleda vrvenje množice ob nedeljah, praznikih in tržnih dnevih in videl bo morda več okoliCanov nego meš- čanov, ki z neko radostjo korakajo po lepo tlakovanih ulicali. Da kmetovalec iz širše okolice ni- ma potrebe po parku, jc pač uraev- no, a zaposlenci iz ožje okolice, ka- kor uradniki, obrtniki, trgovci in to- varniški delavci, ki delajo v več ali manj zaduhlih prostorih, imajo rav- notako potrebo po razvedrilu in sve- žem zraku v prirodi kakor meščan in! ravno to jim nudi v vsakem ozi- ru mestni park. Co si ogledamo ožjo okolico, to je Gaberje, Breg in Zavodno, so to paC predmestja, a ne deli kakšne kmeC- ke obcine-. Saj tu ne najdeš nobene- ga krnetovalca ve?, pač pa industri- jo, obrt in trgovino. Elektrika, plin in deloma tudi vo- dovod nudi tern krajem mesto. Poleg MAURICE LEBLANC: 29 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršič »Ne. Zaradi obzira do njegove službe sem bila toliko previdna, da sem mu potrdila odhod in smrt Gilberta kakor vsem nasim prijateljem. Sicer sem mu pa povedala precej resnice, to se pravi vzroke, zakaj je napravil samonior. Ko sem ga poučila o svojih odkritjih, je planil si stola, kakor bi bil na kačo sedel. Videla sem, da se njegovo sovrnštvo do Daubrecqua ni poleglo. Dolgo sva se pogovarjala in izvedela sem, da je imenik napisan na koščku zelo fmega papirja in da se da spraviti v zelo majeken prostor, Ce zvijemo papir v kroglico. Zdaj sva oba vedela, kaj bova morala ukreniti. Poznala sva skri- vališče in se domeriila, da bova vsak zase iskala in se na videz med seboj ogibala. Seznanila sem ga s Klementino, Daubrecquovo vratarko, ki mi je bila zelo vdana, in policija je potem vedno brskala po njegovi hiäi. Takrat, pred desetimi meseci, sem so spet dobila z Gilbertom. Mati nikdar ne neha ljubiti svojega otroka. Razen tega je Gilbevt tudi tako dober in ljubezni vreden . . . Saj ga sami najbolje poznate. •'okal je, poljnbljal niojega malega Jacquesa, svojega bratca . . . OdpustiJ.a sem mu.« Tiho je govorila in upirala oči v tla: »O, da mu ne bi bila odpustila. Oh, če bi se še enkrat vrnila tista ura! Zdaj bi imela straStii po- gum, da bi ga pognala! Moj ubogi otrok — jaz . . jaz sem ga pahnila v nesrečo. Toda v nekem pogledu se je zelo popravil. NiC več ni bil navaden pokvar- jenec. Njegovo nravstveno gledanje življenja je po- stalo docela drugo. Za to se mora zahvaliti samo vam. Dosti mi je pripovedoval o vas, kcr vas jo imel neizmerno rad.« »In potem?« jo je radovedno vprašal Lupin. »Potem sem ga pogosto videla. Skrivaj me je obiskoval ali pa jaz njega. Tako je prišlo, da sem mu razkrila žaloigro naše družine. Takoj se je navdušil za moje misli. Tudi on je hotel maščevati svojega očeta in poplačati Daubrecquu milo za drago. Nje- gova prva misel je bila, da bi se sporazumel o tern z vami.« »No, potem naj bi bil vse meni zaupal.« »Da, tudi jaz sem tako mislila. Žal pa je pod- legel moj ubogi Gilbert — saj sami veste, kako od- visen je bil — vplivu enega izmed svojih tovarišev.« »Ali mislite Vaucheraya?« »Da. Vaucheray je zelo neznačajen, pohlepen zahrbtnež in vsa nesreCa se je zgodila samo zato, kcr je bil Gilbert tako ncumen, da je tega človeka vpra- šal za svet. Vaucheray pa je začel prepričevati mene in njega, da je bolje, Ce storimo vse na lastno pest. Vse je izvohal in naju pregovoril za vlom v Eng- hienu. Zato sem sprejela Daubrecquovo povabilo, da pojdem 7, njim v gledališče, in med tern sta Vauche-' ray in Gilbert vlomila. Ko sem se okoli polnoči vr- nila domov, sem zvedela strašno vest, da se je vse ponesrečilo. Slišala sem, da je bil sluga Leonard umorjen, moj sin pa ujet. Takoj sem slutila, kaj se pripravlja: Daubr'ecquovo strašno prerokovanj/e» se je začelo uresničevati. Zdaj pride umor pred poroto in kazen bo — smrt. In vse po moji krivdi. Lastna mati je pahnila svojega otroka v prepad, odkoder ni rcšitve.» Klaiüsa si je vila roke in drhtela. Kakšno srtn > bolečino moremo primerjati z bolečino matere, Ki se boji za življenje svojega otroka? Lupin a je ta bi. lečina ganila v dno si'ca. Rekel ji je: »Rešila ga bova. Toda poznati mbram še nekr. tore podrobnosti. Prosim vas, nadaljujte! Kako sir mogli še isti večer zvedeti, kaj se je zgodilo v Enj. hienu?« Plašno ga jo pogledala. Obc-avljala s.e je in i hotela priti z besedo na dan. šeie čez; dolgo se opogumila: »Dva vaša pomoCnika, ali boljo lečeno, dva Vai cherayeva pajdaša, ki sta bila z dušo in telesom n • ls.jegovi strani, sta prevažala čolne. Ta dva . . .« »Ta dva, ki §ta zunaj pod oknom? Grognard i Le Ballu?« »Da. Ko ste .se vrnili iz vile, i): so vas zasledova na jezeru, ste jih potegnili za nos in pribežali k svi jomu avtu. Tarn ste v nekaj besedah vse povedai Docela zmedena sta pohitcla k meni in mi prints straSno vest. Gilbert v jcci! Oh, kako strašiui je bil tista noč! Kaj naj storim? Ali naj vas poiščem? T. daj sta prišla Grognard in Le Ballu v zadrego. P( vedala sta mi, kakšne namene je imel Vauchera pri napadu in kakšne cilje si je utepel v glavo.« »Da hi so mene iznebil, ali no?« se jo nasmehn Lupin. »Da. Vi ste Gilbertu vse zaupali. Zato ga je Vai clieray nadzoi'oval in tako je izvedel za vsa vaša st; novanja. Hotel je počakati še neka dni, da bi dob? I v roke kristalni zamaäek in z njim imenik sedeu indvaj.setih. Potem vas je hotel izdati policiji, ne d bi vaša tolpa — mislil je, da bo njegova — pri tor.* kaj trpela.« Stran 4. »Nova Doba« 27. XI. 1933. Štev. 96. tega spadajo v mestni policijski ra- jon in so tu hišni posestniki glede /gradarine obdavčeni po isti skali kakor mestni in ne kakor ostali oko- liški posestniki. Ali se naj združijo samo omenjeni kraji z mestom, ali vsa okolica, je stvar odločilnih činiteljev. Resnica pa je, da bi ökolica brez teh krajev še vedno imela daleč čez 3000 prebi- valcev in bi prekašala marsikatcro drugo podeželsko obCino. Dohodkov bi imela sieer manj, pa tudi manj dela in .stroskov. Omenjeni kraji ra- bijo drug-ačno nego, kakor pa ostale vasi okolice. Gaberje, ki tvori tako- rekoe že mesto za sebe, nima kana- lizacijo, primerno reguliranih ulic in vodovoda. Vse to pa bo moral o sčasoma dobiti že iz higijeničnih ozirov. Gledo na vse te okoliščine je pač jasno, da se bo združitev enkrat mo- rala izvršiti. Cim prej se to zgodi, tern bolje bo. Okoličan. Sokolstvo x Župni smučarski tečaj za lz- vežbanejše smučarja bo od 26. de- cembra do 1. januarje na Smrekovcu pod vodstvom saveznega vodnika. V tečaj se v prvi vrsti sprejmejo dru- štveni smučarski poročevalci, da v društvih okrepijo te odseke. Prijave sprejema najkasneje do 5. decembra župno naČelništvo. x Diplome in plakete, ki so si jih priborili naši tekmovalci na raznih tekmah, so razstavljene v izložbi vele- trgovine Stermecki. Letos je prejelo društvo za svoje tekmovalce in tek- movalke nič manj kakor 32 diplom, ki se bodo razdelile 1. decembra pri proslavi v Sokolskem domu v Gaberju. xSmucarsko skakalnico gradi Sokol v Zagorju in se bodo sokolske ska- kalne tekme vršile začasno tarn, dokler ne dobi celjski Sokol lastne skakalnice. Zadevna pogajanja so v teku. Sport SK Laškn : SK Sostanj 4:1(1:1) CELJE, 27. novembra. Na razinočeni Gla/Jji je bila vče- raj popoldne v prisotnosti okrog 100 gledalcev odigrana drugorazredna prvenstvena nogometna tekma mod SK JLaškim in SK Šoštanjem. Laš- čani so zmagali zasluženo v razmer- ju 4 : 1 (1 : 1) in s tem potisnili SK Šoštanj definitivno na zadnje mesto na prvenstveni tabeli dragega razre- da v celjskem okrožju. V. prvem polčasu je deževalo, v cirugem pa močno snežilo. Tekma je bila zanimiva in napeta, četudi sta moštvi midili primitivno tehnično igro brez smotrenih kombinacij. Laščani so bili po večini v lahni pre- moči, a so pokazali premalo odloč- nosti pred golom. Šoštanjčani no igrali požrtvovalno, njihova obram- ba pa je bila nesigurna. Laščani so zabili gole v 24. minu- ti prvega ter v 17., 35. in 39. minuti drugega polčasa. Častni gol za SK Šoštanj je padel v 6. minuti prvega poleasa. Koti 9 : 2 za SK Laško. Tekmo je sodil g) Ochis ;ležerno, sicer pa objektivno. P. t Sport v Štorah. V nedeljo 20. t. in. popoldne je bila v Štorah odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Triglavom iz štor in SK Jugosla- vijo iz Celja. Zmagal je SK Triglav z rezultatom 1 : 0 (0 : 0). Kino Kino Union. Ponedeljek 27. no- vembra: »Amor na vrvici«. Izvrstna zvočna komodija s petjcm in godbo. V glavnih ulogah Magda Schneider •in Wolf Albach-Retty. Predigra: zvočni žurnal. — Torek 28., sreda 29. in četrtek 30. novembra: »Volga — Volga . . .« Zvočni velefilm po znani ruski pripovedki o Stonjki Ray.inu. V glavnih ulogah Hans A. Schlettow in Lillian Hall-Davis. Ruski zbori: NikoJaj Alfonskij. Predigra: zvocni žurnal. Dopisi Vojnik. Sokolsko druStvo v Voj- niku je v vsakem oziru zelo agilno. Ne goji samo smotrene telovadbe in sporta, marveč irna tudi tarnbiiraski zbor in se intonzivno posveča lepi umetnosti Talije. Tako nam je So- kolsko društvo v nedeljo 19. t.. zve- eer nudilo užitek z uprizoritvijo Schönherrjeve drame »Zemlja«. Vodstvo je bilo točno, podajanjc ulog zelo posrečeno in markantno, naštu- diranje brezhibno. Prijotno nas je preseiiGtila nova moč, zdravnikova gospa, a tudi ostali so se izvrstno uveljavili. »Ledeni gruntar« ni mo- gel biti boljši. Obisk je bil dober, uspeh razveseljiv. Splošna želja je, da bi se uprizoritev ponovila. On: »Moj ideal, gospodična, je bla- ga, zvesta žena in dobra gospodi- nja . . .« — »Trenutek, prosim: takoj Vam bom poiskala naslov stare ma- me.« »Ali ste že zopet tu? Šele včeraj sem Vam dal 25 par. Pridite prihod- nji teden!« — »Da, gospod . . . toda v današnjih razmerah . . . Kdo ve, če boste imeli prihodnji teden še tr- govino!« Nevarnost prehodne dobe Vsaka prehodna doba je nevarna, zlasti pa prehodna doba deklic v dekleta in dečkov v miadeniie Vsaka prehodna doba je nevarna in vzvezi s tem je vsekakor opasna prehodna doba deklic v dekleta (doba pubertete). Pri dekli- cah v dobi od 12 do 17 let nastajajo teme- ljite izpremembe, ki označujejo prehod v dekliško dobo. To prehodno dobo karak- terizira pojav izgubljenja krvi. Take deklice prično, če nimajo polne fizične sile in posebno niočne konstrukcije, po večini slabeti, izgubljati voljo do dela, trpe na gla- vobolu in v nmogih primerih hirajo, vsled pujavljajoče se slabokrvnosti pa utirajo pot •tudi mnogim boleznim. Deklicam je zato treba dajati kot nadomestilo za izgubljeno in slabo kri taka sredstva, ki vsebujejo železo kot najvažnejšo sestavino krvi. Sredstvo, ki krvi nadomešča železo, znano vsem zdravnikoin, preizkuSeno z uspehom j stotisočev oseb, je »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. Dolžnost vsakega ro- ditelja je torej, da dajejo deklicam in dečkom med 12. in 17. letom, ko so v razvoju, odn. v dobi pubertete in ko morajo imeti naj- močnejSo in najbolj zdravo kri, dnevno 2 do 3 žličke »Energina« železnatega kina vinai »Energin« se dobi v vseh lckarnah v zaprtih (originalnih steklenicah) po pol litra. 1 stcklenica »Energina« 35 Din. Po pošti pošilja: Laboratorij »Älga«, Sušak. 3 velike steklenice »Energina« 110 Din, 6 steklcnic »Energina« 220 Din in 1 stekle- nica znstonj. 12 steklenic »Energina« M0 Din in 2 steklenici zastonj. Reg. S. Br. 4787/32 Hotel „Zvezda" Celje, Glavni trg javlja slavnemu občinstvu, da ima na- novo zgrajeno podzemsljsko kegljišče zelo p'ipravn0 v zimskem in poletnem času. Keglj3§em se priporoča za obisk kegljiSča Josip Žumer Stanovanje 2 sobi in kuhinja, meblovano ali prazno, se odda po 1. decembru. Vprašati v Celju, Kovaška ul. 5/1. Dijakinja se išče k dijakinji odličnjakinji kotsostano- valka. Prosta uporaba glasovirja. Celje, Strossmayerjeva ul. 1/11 levo. Stanfovanje 2 sobi, kuhinja s pritiklinami za 1 do 3 osebe se odda. Celje, Jenkova ul. 9. Stanovanfe s 4 sobami, centralno kuriavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc LesKovšelk Celfe. Glavni trg 16 Oglašujte! NesiaB^o hfadno «8*eme povzroča redno vsem, ki troijo na revma- tizmu, protinu, nevralgičnih obolenjih velike bolečine. DIANA span cosko žganje deluje vedno osvežujoče na ves Organizern in povečuje odporno silo. — Poskusite en- krat in iznenadeni boste nad učinkom pre- izkušenega domačega sredstva. Za renovirano in dobro uvedeno znamko avtogum se išče zastopnik. Ponudbe na Publicitas. Zagreb, Ilica 9, pod štev. 35.930. Stanovan je z 2 ali 3 sobami, kopalnico in dr. išče uradnik, ki je ravnokar premeščen v Celje. Ponudbe na upravo lista. Dwa iivalna stroja eden za gospodinjstvo, drugi za čevljarsko obrt, levoročni, in dve železni postelji z vložki se poceni prodata. Naslov v upravi. Hm proü^ovoljni aodni dražbi se bo prodala na prošnjo dedičev umrle KaliSnik Uršule, bivše trgovke v Sp. Hudinji št. 27 pri Celju, v njeno zapuščino spadajoča hiša št. 27 v Sp. Hudinji z vrtom in njivo, to je nepremičnino pod vl. št. 283 k. o. Sp. Hudinja, in hkrati v tej hiši se nahajajoči trgo- vinski inventar. Dražba se bo vršila dne 7. decembra ob 9. uri dop. v pisarni dr. Stojan Ivana, jav. notarja 'v Celju kot sod. komisarja. Izklicna cena znaša Diu 143.000— ; ponudbe pod to ceno se ne bodo sprejele. Prodajalcem je pridržan po- mislek 6 ur po končani dražbi, da prodajo odklonijo. Morebitnim vknjiženim upnikom o- stanejo njih zastavne pravice pridržane. Pojasnila daje zastopnik dedičev dr. Goričan Alojz, odvetnik v Celju in dr. Stojan Ivan, javni notar v Celju. Dražbo je dovolilo sresko sodišče v Celju s sklepom z dne 25./10. 1933 A IV 87/33/37. CELJE, dne 3. novembra 1933. Dr. IvanStojan, jav. notar kot sod. komisar. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacijc, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrsba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Za praznfke priporočamo veliko izbiro božičnih okraskov in razglednic koledarje, pratike, albume, krep-papir i. dr. p o nizkih cenah Karl Gorlčarja vdv., Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami Franjo Dolžan °,V^ Jst Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgoraj navedene stroke spadajoüa dela in popravlla —Cene zmerne — Postrežba toina io solidm Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- daijaL devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici; Maribor, Šoštanl Urejuje Rado Fednlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dob©« in Zvezno tiskarno Milan Öttlna. - Oba v Celjn