Our Write U« Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA 'i List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered M Second Class Matter September 31st. 1903 at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3rd, 1879. NA DAN DOBIVATE C "^LAS NARODA" ii PO POŠTI NARAVNOST NA ff SVOJ DOM (isvienl nedelj ta praznikov). 0š ZA $6.- NA LETO NAD 300IZDAJ^ No. 77. — Stcv. 77. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 2, 1940—TOREK, 2. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1 LEWIS PRETI Z NOVO STRANKO Ako mu demokratski kandidat ne bo všeč. bo vstanovil novo politično stranko MONONGAH, W. Vo(. 2. aprila. — Predsednik Kongresa za industrijsko organizacijo John L. Lewis je zapretil, da bo organiziral delavce, mladino, stare ljudi, črnce in farmerje ter bo vstanovil novo stranko, ako mu demokratski kandidat in demokraska platforma ne bosta všeč. Lewis je re-kel, da mora biti platforma taka, da jo more sprejeti delavec in navadni človek. Rekel je, da bo v kakem osrednjem »mestu sklical konvencijo, ki bo po stavila program, ki ga more vsak Amerikanec podpirati. Zopet je na*topil proti Rooseveltu Lewis je govoril pred 20,000 premogarji ter je zopet povdaril, da nasprotuje tretjemu terminu predsednika Roosevelta, katerega je obdolžil, da je celo prekosil predsednika Hooverja, ko je potrosil miljone za "industrijske vohune," relief pa je zmanjšal. "Kakor je bil Hoover slab kot predsednik," je rekel Lewis, "je potrosil samo $2,800,000 za zvezni preiskovalni urad, medtem ko sedanjo vlada zahteva $9,800,000 za vežbanje mož za industrijsko vohunstvo." Glas naroda močnejši, kot politični stroj Ko je Lewis omenil, da bo jeseni sklical konvencijo, ako demokratska stranka ne bo zavzela politike, ki je njemu všeč, je rekel: "Potom pa bomo videli, ako je politični stroj te dežele močnejši kot je glas naroda." Lewis je nato rekel, da bo na svojo stran pridobil American Youth Congress, National Negro Congress in Townsendovo skupino za starostno pokojnino. Lewis je v svojem govoru rekel, da bo še pred 4. julijem govoril na konvenciji American Negro Congress in Society for Advancement of Colored People. V južnih državah črnci ne morejo voliti "Nesramno in sramotno je," je rekel Lewis, "da 8,000,000 črndev v osmih južnih državah nima pravice voliti, ker nimajo denarja, da bi plačali volilni davek." Nad 11 miijonov ljudi brez dela Lewis, ki je bil nekoč najgorečnejši pristaš predsednika Roosevelta, je rekel, da je preiskovalni u-rad CIO dognal, da je v Združenih državah brez dela I 1,934,000 ljudi, nato pa je zaklical: "Pa niti enega ni v Ameriki, ki bi dal kak nasvet, kako bi bilo mogoče vsem Amerikancem dati delo. Ne da bi rešila brezposelni problem, sedanja, vlada se striže relief, ki so ga do sedaj dobivali možje in žene, ki so brez dela." 'Svarim politične stranke te dežele," je nadaljeval, "od republikancev ne pričakujem ničesar, — da, Amerika ne sme biti prepuščena sami sebi, da leze, leze, politiki pa samo upajo, upajo. Ravno tako tudi svarim, da odgovor tem problemom ni odgovor, da se Amerika vdeleži evropske vojne. Oni v tej deželi, ki skrivaj upajo, da bo Amerika mogoče potegnjena v evropsko vojno in da bo to odgovor na gospode ska in politična vprašanja, ki teže deželo, se i>odo zbudili v velikem razočaranju, kajti Amerika ne bo šia v evropsko vojno." Lewis je končal svoj govor z zagotovilom, da hoče ameriški narod imeti pravico živeti pravico sanjati« pravico do zavarovane starosti, pravico do družabne in politične varnosti. Predsednikov molk Predsediilk Roosevelt je s svojim molkom tor-pedir?.! druge predsedniške kandidate ter povzročil veliko zmedo v demokratski stranki. WASHINGTON, I), C., 1 aprilu. — Senator Johnson iz Colorado je rekel, da je predsednik Roosevelt - svojim molkom glede tretjega termina po vzročil več škode kot pa koristi. "Tor.pediral je vse, ki se nameravajo potezati za predsedniško nominacijo ter je povzročil veliko zmedo v demokratski stranki. dolin-on priporoma kandida -turo svojega demokratskega tovariša W h cele rja iz Montane. — Cc namerava predsednik sprejeli nominacijo, — j«. pekel Jolm-on, — se ne bo proti temu nihče pritoževal. Na tak hladnokrven način je treba voditi pametno politiko. Cc pa namerava \ enajsti uri zapustiti demokratsko, ladjo, mora prevzeti vso odgovornost za ne--rero, ki bo temu sledila. Senator niti najmanj ne dvomi. da bo predsednik nomiiii-ran. samo če hoče. na -i Pred letom di;i. — daljeval Johnson, — j»* imela i demokratska stranka cel du-ent kandidatov. (V bi I>11 poli-jtieen razvoj normalen, bi se n-jgled nekaterih teli mož zelo 'povečal. TORNADO V LOUISIANI Štiri osebe se bile usmrčene, nad trideset pa poškodovanih. — Cerkev je zletela v zrak, kot da bi bila z dinamitom razstreljena. ZAVAROVANJE SPOMENIKA V PARIZU PIERCE PARK, Louisiana, 30. marca. — To ribiško naselje je obiskal danes strašen tornado. Veliko škodo f-o povzročili že par dni trajajoči nalivi. Ko so prebivalci mislili, da je najhuje prest a no, je prihrnl tornado, ki 'je v nekaj minutah opravil svoje uničevalno delo. Mrtve so najmanj štiri osebe, petintrideset jih je jta poškodovanih. Dve osebi pogrešajo. Trideset stanovanjskih hiš je popolnoma porušenih; velika katoliška cerkev je uničena. Neki oči video je izjavil: — Cerkev se je najprej močno za-majaln, nato jo je pa vrglo v zrak, kot da bi bila razstreljena z dinamitom. J'o čudnem naključju je o-stala nepoškodovana šola, v kateri se je ob času katastrofe nahajalo tristo otrok. Državna zdravstvena oblast in Rdeči križ sta takoj poslala pomoč. Naselje se nahaja sredi močvirnatega ozemlja. Ceste so preplavljene, vsled česar je z avtomobili le težko dospeti do mesta nesreče. >a zavru jejo spomenik na trgu Des Vietoires v Parizu pred zračnim napadom, so ga obdali s vrečami peško. — Tudi drugi spomeniki v Parizu so tako obvarovani. Kukluksklanci na delu Deset obtožencev je zakrililo dve odvedbi in nad dvajset bičanj. — "Imperial Wizard" pravi, da ni odgovoren za dejanja svojih "podlož-nikov." Delavske vesti: NEW DEAL V LUCl REPUBLIKANCEV Precej neobičajne trditve mladega republikanca, ki bi bil rad nominiran za predsedniškega kandidata. MILWAUKEE, Wis., 30. marca. — Tukaj je govoril Thomas K. Dewey, mladi new yorski okrajni priavdnik, ki bo na republikanski narodni kon-veueiji kandidiral za predsedniško nominacijo. Kot je že navada republikancev, je tudi on obsojal New Deal ter trdil, da skuša New Deal ohraniti depresijo in da ne stremi po izboljšanju splošnih razmer. — Sedanja .administrate ja je prva v zgodovini ihaše dežele, — je izjavil, — ki skuša ohraniti nezaposlenost. DrŽavo Wisconsin je hvalil kot eno vodilnih držav na po- 'lju soeijalnega napredka. Možje, ki so postavili državo Wisconsin na tako odlično mesto, bodo deželi pokazali pot iz depresije New Dcala. Leta 19211 je zav ladala depresija. Xe samo »v Ameriki, pač pa po vsem svetu. Druge dežele so kmalu našle pota in sred-Istva in se izkopale iz te zagate, dočim je v Ameriki depresija trajen pojav. New Deal se krepi z njeno pomočjo. Prvi korak k obnovi je, iztrgati vlado iz rok tistih, ki so proti obnovi. Vladla mora biti poverjena tistim, ki »verujejo v bodoč-inost dežele. ATLANTA, Ga., 1. aprila.— V zadnjih treh letih se je zavr-šilo triindvajset bičanj in dve odvedbi. Te zločine naprtu'jeio desetim članom zloglasne klu-k hi k s k lanske organizacije. Med njimi sta dva pomožna šerifa. Velepo-rota je vseh deset obtožila. 7. marca je podlegel poškodbam briveri Isaac Gaston v East Point, ki leži nedaleč od tukaj. Kukluksi so ira odvedli in ga strahovito pretepli. Sedmim obtožencem so dokazali, da so člani klanske organizacije, čeravno to trdovratno ta-je. O treh obtoženci h so še ne ve natančno, če so člani ali ne. •T. A. Cnlescott, ki je "im perial wizard" klanske organi- zacije, vje izjavil: — Moji ljudje niso nikdar zažigali križa v namenu, da bi koga ustrahovali ali kaznovali. Ce je bil kdo ustrahovan ali kaznovan, se je zgodilo to brez moje vednosti. oziroma brez mojega dovoljenja. ATLANTA, G., 1. aprila. — V procesu proti članom klan--kf organizacije se je dognalo, da ima organizacija tudi nekaj članie, ki niso nič manj nasilne kakor njihovi moški to-va viši. Neka ženska je bila dvakrat napadena in pretepena. Naj-jprej so jo bičali moški, par dni po tistem jo je pa napadlo ' sem v bele rjuhe zavitih žensk. Poplave v Penni TRGOVSKA ZBORNICA IN "CENZUS" WASHINGTON, D. C., 30 marca. — Trgovska zbornica Združenih držav pravi, da bo ljudsko štetje velikega pomena, ker bo ž njim mogoče precej natančno ugotoviti število nezaposlenih. Vsi dosedanji podatki so bili precej nezanesljivi. Upati je, da bo vlada čimprej objavila izid štetja. Ko bodo enkrat na razpolago natančne številke, bo rešitev tega važnega problema precej olajšana. DANCI aretirali 1 50 nacijev KODANJ, Dansko, 31. mai* ca.— Policija je danes raz-gnala zborovanje danskih na-eijev v*Aaarhusu in aretirala 150 oseb. Nacijska zborovanja so se vršila tudi po drugiii danskih mestih. Reka Susquehanna Je narasla za 32 inčev. — Mesta Wilkes-Barre, Kingston, Plymouth in West Nanticoke v nevarnosti. WILKKSBARRE, Pa.. 2. a prila. — Wilkes-Barre se bori že tret'ji dan, da se ubrani be-sne vode Suscjiiehanne. Toda nc samo voda, temveč tuli plin prispeva k nesreči, ki je zadela mesto. V Kingstonu, onstran ;Siis,000 galonami In-neina nagnil in padel na ravno tako velik tank ter se razletel. Tretji tank z 18,000 galonami bencina se je vnel. Goreči bencin se je razlit na razdaljo več sto jardov. Tan- ki stoje v 10 čevljev globoki vrnili sredi poplavljenega ozemlja. Močan veter pa je odgnal plavajoči plamen od poplavljenih hiš. Po zadnji povodnji so bili zgrajeni visoki jezovi ob bregu reke, toda na zapadnem bregu še niso dokončani, vsled česar so vrzel zadelali z vrečami peska. Vreče pa so se vsled hudega pritiska vode zrušile in voda je vdrla «v sosednji Kingston. (Nadaljevanje na 2. strani). 700,000 WPA delavcev bo odpuščenih WASHINGTON, D. C., 1. aprila. — Work rs Projects Administration je danes naznanila, da bo v teku prihodnjih treh mesecev odpuščenih sedem stotisoe WPA delavcev. Komisar F. C. Harrington je rekel, da je to potrebno, ker je kongres dovolil manjše vsote v ta namen. Odpuščali jih bodo polagoma. 20. marca je delalo za WPA 2,311,500 ' oseb, 30. junija jih bo pa komaj 1,500.000. ' i 17 ur zakopana v majni C AR BOND ALE, Pa., 1. a-1 »rila. — Danes so rešili in odpeljali v bolnišnico dva maj-nerja, ki sta bila sedemnajst ur za?uta v rovu. Ko so prinesli po lestvi 58 letnega Steve Day n očka, _ je zamrmral: — Hvala Bogu. 36 letni Michael Hurchick je pa rekel: — Prav dobro mi je. Tako, zdaj mi pa dajte kaj jesti. Plače pri Edisonu Consolidated Edison Company of New York je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da je znašala povprečna plača njenih delavcev $37.13 tedensko. Lani je družba plačala svojim uslužbencem 69,523,000 dolarjev. Zakisanje Fordove družbe končano DALLAS, Tex., 31. marca. — Včeraj je bilo končano zaslišanje uradnikov tukajšnje podružnice Ford Motor Company. Delavski urad jih je obdolžil, da so krivično ravnali z delavci. Natančno poročilo bo sestavljeno v teku tridesetih dni. Zaslišanih je bilo vsega skupaj štiriinosemdeset prič. NLRB proti "Rockefeller jevemu načrtu" WASHINGTON, D. C., 31. marca. — Delavski urad (National Labor Relations Board) je naročil Colorado Fuel and Iron Corporation v Denver, Colo., ki jo kontrolirajo Rocke-fellerjevi interesi, naj razpusti kompanijsko unijo, ki je bila osnovana ter je poslovala po takomenovanem " Rockefeller-jevem načrtu". Organizacija ni v soglasju z Wagner j evo postavo, ki daje delavcem pravico prostovoljno izbirati, kateri organizaciji naj se pridružijo. Vodstvu kompanij-ske linije je bilo enako število delavskih in d ružbinih zastopnikov. Umevno je, da so bili me-rodajni izključno le predlogi, ki so jih stavili zastopniki dražbe. Proti tej kompftnijikililiji je CIO protestiral že leta, 1938. "iti« fifBB0n-ir««M Tuesday, April 2, 1940 "GLAS NARODA" Ovaad ud Pnhilifcil by Skusit riillAii OMptnj, (A Corporation). Fraak Saksesr. Ftcšdeat; J. taipeha. Sec. — Place of business of the Torati— and liirimi of above officers: 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year **Olaa Nsroda" la lanad erety day except Sundays and bolidaya. — Subscription Yearly H—. Advertisement on Agreement. Za celo teto velja Ust aa Ameriko In Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; aa četrt leta HAL — Za New York aa celo leto $7.— ; za pol let' 3.50. Za InoasMStTo sa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. -GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ-IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." Sli WEST Uth STREET, NEW YORK, N. Y. Telephaoe: CHelsea 3—1342 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTA. PROTILINCARSKA PREDLOGA Ameriški senat >e zopet bavi -s protilinčarsko predlogo, ki določa, naj bi zvezne dblasti kazensko zasledovale linear je »n jim odmerile zasluženo kazen. Linčarji imajo sedaj oprav-lrt le z lokalno ali kvečjemu državno oblastjo, ki jej pa skraj-• popustljiva napram njim. Takih predlog je bilo že dosti, vzakonjena pa doslej se nob< .a ni bila. Poslanika zbornica jo ^rdjine in odobri, senat jo pa završe. To se je zgodilo že leta 1937 in 1938. Tudi sedanja predloga je bila <\- poslanski zboanigi odobrena, dočim je izjavil demokratski senator Conually iz Tex-asa, da se bodo njegovi južni tovariši v senatu poslužili vseh postavno dovoljenih sredstev, da onemogočijo njen sprejem. Po njegovem mnenju ni predloga nič drugega kot nesramno izzivanje in žalitev prebivalstva 'južniAl držav. Povprečnemu Amerikaneu nikakor ni razumljivo, kako bi moglo biti prebivalstvo južnih držav razžaljeno, če zvezne oblasti nastopijo proti ljudski drhali, ki vzame postavo v svoje lastne roke ter linča zamorce zaradi zločinov, ki jih v mnogih slučajih sploh niso zakrivili. V interesu demokracije je vsekakor potrebno, da posamezne države niso prikrajšane v ovojih pravicah. Če -pa prebivalstvo te ali one južne države še vedno smatra zamorca za brezpravnega sužnja, čigar življenje ni niti beliča vredno, in če drugače ni mogoče zatreti krvoželjnosti nekaterih 'belopoltih prebivalcev, pač ne preostaja nič drugega, kot da posežejo vines zvezne oblasti in napravijo red. Če smatra senator Connally protilinčarsko predlogo za žalitev prebivalstva južnih držav, bi se dalo z dosti večjo pravico trditi, da senatorji iz južnih držav s svojim stališčem in s svo'jimi nazori žalijo in sramote ves ameriški narod. ZNAČILNO ZBOROVANJE Konci {prejšnjega tedna sta Anglija in Francija ojači-li medsebojno zvezo ter se deloma že zdaj pripravili na nalogo, ki ju čaka po sklenitvi miru. Z ozirom na to so angleški in francoski voditelji indi-rektno povabili Združene države in druge nevtralne sile k so delovanju aa ustanovitev "mednarodnega reda", ki bi odgovarjal zavezniški zamisli o svetovnem miru. V Londonu se je vršilo tajno zborovanje zavezniškega na j1 višjega vojnega sveta. Pri tej priliki so si medsebojno obljubili, da ne "bosta niti Anglija niti Francija sklepali separatnega premirja ali miru. Obljubili so si tudi splošno sodelovanje po koncu sedanje vojne. To zborovanje je prva poteza zavezniške diplomatske ofenzive, čije svrha je preprečiti Nemčiji, Rusiji in Italiji polastiti se kontrole nad Balkanom in Bližnjim vzhodom. Prve dni meseca aiprila se bodo sestali v Londonu podaniki, ki zastopajo Anglijo v Turčiji, Italiji, Madžarski, Jugoslaviji, Bolgarski in Grški ter konferirali z angleškim ministrom za vnanje zadeve, lordom Halifaxom. To je "bil izza izbruha vojne že šesti sestanek zavezniškega vojnega sveta. Glavna pažnja je bila posvečena problemom na jugovzhodu in stališču skandinavskih dežel. Posvetovanja se je udeležil tudi novi francoski ministrski predsednik Paul Revnaud, ki je z letalom poletel iz Pariza v London. Anglijo je zastopal ministrski predsednik rhamberalin »v družbi nekaterih ministrov in vojaških voditeljev. POPLAVE V PENNSYLVANUI (Nadaljevaujo s 1. strani.) Iz Jugoslavije Vendar pa je prišlo v mesto sporočila, da voda nad Wilkes Barre pada in je upanje, da bo niMHto obvarovano pred še vec-jo nezgodo. Uradniki Rdečega križa cenijo število ljudi, ki so brez strehe, na 1000. Governor Arthur H. James je popoldne ob-iakal glavni stan Rdečega krila, predno je odšel na evojo posestvo v Plymouth, kjer je, |tot jti glišal, v njegovi hiši tri fiJSf kri* je nekaj šol pre- so morali zbežati pred vodo. Po celi osredriji Pennsylva-niji, kjer je voda zalila premo* gareke in farmerske kraje, je okoli 25,000 ljudi brez strehe. Osem ljudi je utonilo. Votla Susquehanne je narastia za 3*2 inoerv, toda inžinirji upajo, da se voda ne bo več dvignila. V Plymoutihu je moralo zapustiti svoje domove 2000 ljudi, ki so nastanjeni v šolah. V West Nanticoke so morali ljudje izprazniti 260 hie in 1600 Fjudi je zbežalo pred povodni- J&* „ « .. , . .„ i. Moderne ceste od Sarajeva do Splita bodo začeli v kratkem graditi in sicer i-toča*sno na več od tsekih. Tehnični oddelek ban-ske uprave v Sarajevu, kakor tudi v Splitu na-glo izvršujeta priprave, da Ih» na (tomlad mogoče razglasiti licitacijo del na posamcAnih predelih. Zaklada ne morejo najti. IPoročaii smo, da je v Kelcili na Jadranu umrla konee februarja milijonarka Marjeta Zlatar Goldova. Bila je čudaška žona, ki je samot a ril a za zaklenjenimi vrati. Vedelo sv je, da je svoj ea- podedovala veliko premoženje po možu ki je obogatel v Argent hi i. Njeno imetje so cenili na 10 milijo nov dinarjev v.ečji del v dolarjih. Po>obna komisija je fsadnje čafce prebrskala vso hišo ker je splošna sodba. a Še ni na dan. Kar pa so našli, so si med seboj ra-zdelili bližnji .sorodniki. Usoda vojne sirote. t IX a begu p resi sovražnikom se je leta 1916 znašlo v Nišu nvnogo beograjskih družin. Afed njimi ie bila tudi go-wpa A«gelina Gavrilovičeva. Moža so ji bili odvedli v taborišče, hčerkica ji je po nekaj tednih od stradamja umrla. Pa je naneslo, da je Angelina nekega januarskega jutra, ko *e je vračala z niškega pokopališča. kjer je dan na dan v joku in molitvi iskala tolažbe, našla večjo škatlo. Pustila jo je na miru, ali prav tedj jo v škatli nekaj zajokalo. Gospa Ajigelina je našla prem ranjeno dete, in ob njem listek, da ni še krščeno, da je oče na fronti, mati pa da je umrla ]>o porodu. Gospa Angelina jo po smrti svoje hčerkico smatrala inajdenko za božji dar. Zdaj ni več. hodila na pokopališče, marveč je začela skrbeti za o-troka, ki jo je krstil* za Pavlino. Kljub vojnim težkočam je dekletce odraslo. Gospej Angelini je mož kmalu umrl, nedavno pa je tudi sama zbolela na tsrop. In bila je njena •največja skub, kaj naj bo z najdenko, ki šteje zdaj 24 let. Pripravila ji je .sicer majhno doto, toda to ne zadostuje za obstanek. Ko si jo gofcpa Angelina nekoliko opomogki, se je s Pavlino napotila v uredništvo '4Politike'* in izpovedala vso zgodbo, da bi se morda le naišel kdo s plemenitim srceni in z razumevanjem za usodo vojne n-ajdenke. Dobro srce ima mestni stražnik. iŽivojin Plavsic i-z Sombora je nedavno poqioči srečal na u-liol trgovca Frana Bištofa. Ker je bil trgovec hudo okajen, ga je prijazni stražnik vzel pod pazduho in ga od vedel domov. Ker se Bi-štof ni ničesar zavedel, mu je stražnik odzvel denarnico s 2.800 din, zlato uro z verižico in prstan v vrednosti 4.700 din. Pred sodiščem so je zdaj zagovarjal, da je vse skupaj hotel trgovcu le hraniti, je pa pozneje na to pozabil. Sodišče ga je obsodilo na 20 dni ječe. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma OAHlDIiX POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Krvav dvoboj v gozdu. •V Glinici pri Caorinu je go-- poda r G juro Vignjevič zasačil v gradu Ljufl>omira. Mi»diča, ki je p<*biral drevo. Takoj sta s«> sprla in nami ost i bridkih sta zavihtela v>ak h vet jo sekiro. M«*lii* je bij hitrejši in jt. udaril Vignjeviča s -ekiro tako močno po vratu in pršili, da mu je zadel strahovito rano. Kljub temu jo bil Vtgnjrvi-e še toliiko pr: nori. da je zamahnil po Me *iču in mu presekal nekaj reber. Kmalu liato je Vrgnjovič izdihnil. Mediča pa so neki ljudje v obupnom stanju prepeljali v iiolnišnico v Petrin ji. Dve vasi sta se tepli zaradi dekleta. •Zaradi vatške lepotice Marice Solič iz vasi Kruševica blizu Bosan^ktiga Suniea, je pri- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je uajboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street. New York, N. Y. nekaj ponarejeuih kovancev po f>0 in 20 dinarjev, starih in novih. Korono je imela policija srečo.. Ivan Kninaj, šofer iz KrjKto^ije, je te dni sporočil policiji, da pozna ponarejevalca, ki se še danes peča s ponarojevanjem in razpečava-njem kovanega, denarja. Ijivg ponarejevalca je Matija C'osc. Policija je takoj ugotovila, da i&re za iste«ra ("^osa, ki je bil slo do pretepa med prebivalci že pred leti obsojen zaradi po-vasi Kruševica in Sikirevac.| narejanja. Detektivi so sa za-Na ol>eh straneh je bilo več težje in lažje ranjenih. V l>oji so posedli celo samokresi. Zanimivo je, tla Marica serlaj pravi, da se ne bo omožila, temveč, da pojde v samostan. čeli iskati in so j^a kmalu našli. Dobili so tudi vse priprave za izcdlovanje kovancev. Po daljšem tajenju je C\y>o končno priznal, da je naredil'Strelil tri volkove. 15 komadov fakifikatov. do- Peter Zgaga V listu je še vedno čuti odmeve velikonočnega programa, ki ga je dal z ene največjih ameriških radio po>taj slovenski cerkveni zbor v New Volku. (Splošni sodbi se tudi jaz pridružujem: Lepo so peli. Postavili so se. Menil bi le nekaj: Latinska Namesto nje naj bi dali kak šno našo slovensko, velikonočno ali pomladno. Kdor se zanima za zares mojstersko latinsko |>elj»\ bo poslušal program s kora ecr-kve sv. Patricka, ki ga dajejo od časa do časa dobro plačani profesijonalni pevci. Radioj|>ostaje skoparijo zapeta, je bila v prograniu voje-u:a klienta Mlliajla Vemiča iz Dolova v Banatu. Kneževič j<* namreč zastopal Vemiča v neki civilni pravdi. Vhod noga dno 11. apr. 1938 je peljal na svojem avtomobilu Vemiča v Novi Sad, da bi se pobotal z upnikom. V avtomobilu so (bili Kneževič, ki je šofiral, njegov šofer, ki je sedel polog njega, zadaj pa sta sedela Vernic in njegov brat Svetorzar. Ko so se vračali, se je na cesti Zenmn—Batajniea zgodila nesreča. Avtomobil je padel v jarek. Pri tem jo dobil Vemič tako hudo poškodbe, da je kmalu umrl »ostalim so pa ni nič hudega zgodilo. Pri prvi razpravi je bil Kneževič oli^o-jen pogojno na mesec dni zapora, prizivno sodišče pa je prvo sodbo razveljavilo in od-rediio novo razpravo. Na drugi ratzpravi je bil Kneževič o-proščen, oškodovama stranka, ki je zahtevala 180.000 dinarjev odškodnine, pa je bila zavrnjena. Prijeti ponarejevalec denarja. (Zagrebška policija jo že del j časa vedela, da jo v prometu .ie policija izročila >od*ršu. Najnovejši način trgovanja z živino. •Iz Pet rinje Plavljanič in šan Borojevič sta »nana t rgov-ca z živino, ki sta že dolgo ča-l-a Obi-skovala sejme med Ko-stajnico in Glino. Zadnji čas ista pa začela na čeden način trgovati, kar ju je privedlo v zapor. Pogodila sta se na primer s kmetom za par volov, plačala polovico kupnino., dingo polovico sta se pa obvezala po tamkajšnjem običaju plačati v osmih dneh, da vidita, če je živina zdrava. Seveda je teh osem dni že velikokrat preteklo, živina je l>ila prodana naprej na drugem sejnin, kmetje pa so ostali brez denarja. (V se je kakšen kmet pritoževal, sta ga trgovca že znala pomiriti; če je pa prišel k njima in odločno nastopil, sta mu zagrozila, da ga bosta dala ubiti, če bi govoril, da sta ga oš lepa ril a. Na ta način -ta osleparila mnogo lrmetov, dokler ju ni nekaj pogum nojših kmetov dalo aretirati. Oba trgovca" sta bila izročena okrožnemu sodišču v Petrinji, in je proti njima uvedeno postopanje zaradi goljufije. pesem, dasi m o nI« dovršeno j časom, oziroma ga prodajajo za ogromne v-ote denarja. Ena minuta stane baje nad sto dolarjev. te se torej posreči kakšnemu našemu društvu od tako velike postaje kot sta napriiner new-vorški WE A F ah" WJZ dobiti brezplačno deset ali petnajst minut, je treba dragoceni ča-s pridom in smotreno izrabiti. Nihče ne reče, da ni bila "Regina Coeli,T dobro zapeta, toda namesto nje, bi slovenskim poslušalcem neizmerno bolj ugajali dve slovenski cerkveni oziroma narodni pesmi. To je mo'je mnenje, ki ga nikomur ne vsiljujem. V splošnem pa mojemu mlademu prijatelju Koprivšku in njegovim pevcem vse priznanje. vso čast in pohvalo! Velik lovski plen. tLovcu Muharcmn Sadikovi-ču v Kosovski Mitrovici, ki je na glasu izvrstnega -trelca, je v letošnji zimi uspelo v okoliških loviščih postreliti 11 volkov, 80 jerebic, in divjih rac, zajcev, 2 lisici in 3 divje 31 svinje. Dosegel je svojevivten rekord, zlasti kar se tiče voi-kov, kajti vseli 11 je ustrelil v teku februarja. Pred dnevi je v enem samem popoldnevu Pravijo, pade vse. kar se pojavi pred njegovo puško. Razen pu>ške mu dobro si uči tudi nož. saj je Muha rem te dni kar zaklal ranjenega volka. V Peči prodaja jerobice po 2 din, race in fazane ]>o :» din, zajce kvečjemu po 15 din. K njemu pa I ra»li prihajajo drugi lovci in poročajo: Simo j11411 ponujajo včasih po 250 dni njegov svak Du- za saiuega volka, samo DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$40.— ZARADI KAZMER V EVROPI M bile nie iveze tt denarne pošiljal?« v Jugoslavijo xaiasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo svexo, po kateri Je mogoče nastop rojakom Tztre«i in denar varno po-ŠiUaU. Vendar je Mla nam povišana cena, ker m stroški sa pošiljanje po ten potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da ae sem in tam more kaka pošiljatev saradi miepshlli ramer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽ1TE SE "CABLE ORDER", r- DOPLAČATI JE TREBA ti.— ZA V8ŠB0 POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : :: da bi -se lahko pohvalili, kakšni junaki so, kadar gredo s puško v /intfcsko prirodo. Štetje ciganov in potepuhov Naša rojakinja čita v li>tu tu di ]x>litiene vesti ter se v tem zelo razlikuje od svojih t ova rišic, ki se večjidel le za roman in politiko zanimajo. In čitala je o Hitlerju, kako bi -e rad vse Evrope polastil in da m-bo dolgo, ko bo stegnil svojo grabežljivo roko tudi po Jugoslaviji. — Oženi naj sc uirkae, — ji* vzkliknila v sveti jezi, — bo že vsaj mir dal. Draga prijateljica, te dui sc je začelo ik> vseh Združenih WASHINGTON, D. C., 31. [državah ljudsko štetejc. Ko bo marca. — Ravnatelj ljudskega stopil števec v hišo, se ga ni-šteteja je odredil, naj sc vrši S. aprila štetje ciganov, hobo-jev, potepuhov in drugih elementov, ki nimajo stalnega bivališča. Uradniki se bodo odpravili v začasna taborišča, cenena prenočišča, v kempe ob železniških progah in ■sploh v kraje, kjer se zbirajo brezdomci. Število teh ljudi bo seveda le približno ugotovljeno, ker so enkrat tukaj enkrat tam. Največ jih je po državah sredn jega za pada in ob paci-fični obali. Sredstvo proti magnetičnim minam LONDON, Anglija, 1. apr. — Potem ko je kapitan največjega prekomornika na svetu 44Queen Elisabeth" prvič sporočil, da je prekomomik zavarovan z neko novo napravo proti magnetičnim minam, je bilo uradno javljeno, da je bilo s to napravo opremljenih že več sto trgovinskih in vojnih ladij. Gre za žice, ki so o-vite okoli trupa ladje, pa žicah pa kroži električni tok. S tem je magnetičua privlačnost kar nič ne u-traši, ampak mu uljudno odzdravi in bodi prijazna ž njim, saj ti ne bo ničesar hudega storil. Vprašal te bo o tem ali onem, ti mu pa na vprašanja lepo in po pravici odgovori. Z lažjo ne boš nič profitirala. Baš nasprotno: paragraf ti lahko pošljejo na gla'vo in te za par dni v arc>t vtaknejo, če boš lagala. Vprašal te bo tudi, koliko si stara. Kar lepo po pravici mu povej. Saj ima revež drugega dela dovolj kot da bi tvoja leta obešal na veliki zvon. Torej njemu se nikar ne zlaži, če hočeš sama seln dobro. Svojemu dedcu pa lahko še naprej tajiš leta kot si mu jih tajila doslej, če pa nimaš moža, pač pa samo fanta, ga lahko za celih deset ali petnajst let ualažeš. Če ti bo verjel, je seveda drugo vprašanje. Neka rojakinja iz države Illinois mi piše: "Moje krstno ime je Frances, drugo ime imam pa po 1110-žu. V starem kraju sem bi H tvoja soseda. Praviš, da imaš dober spomin. Pa me ugani, če ga imaš res." Vseh deklet v naši Kiseski se živo spominjam, toda težko mi 216 West 18th Street, Hew York kovinskih predmetov paralizi- , , 4 rana. Ugotovljeno je, da doslej b° pra™ . še nobena ladja, opremljena s Povedatl Pau to novo napravo, ni bila poškodovana od magnetičnili min. SREDIŠČE ZA SLOVENgfcE FONOORAF8KE PLOŠČE. — Plilte sa cenik. J. MARSICH, INC. Ml W. O Street New Vocfc NAROČITE SLOVANSKO - AMER1-KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 16» STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO M CENTOV. — V Združenih država* Pt S «s* pt S Povedati mi pač mora, koliko je bila takrat stara in koliko je vagala. To je namreč za ugotovitev absolutno potrebno. Ime Frances je po angleško prikrojeno in ni v našem kraju običajno. Do petnajstega leta so rekli pri nas vsakemu dekletu tega imena — Fanči. Od petnajstega do dvajsetega leta jc bila Francka, nato je bila pa do smrti Franca, pod pogojem, da ni tehtala več kot osemdeset kil. Po osemdesetih kilah je imela čast postavljali-se z "imenom — Francon. SLOVENE (YTTGOGMVT DHL? -QLgg nippr-ywTW Tuesday, April 2, 1940 || Kratka Dnevna Zgodba j POSLEDNJI POGON .Ia*n<4 južno, že {»omladao- smete streljati, Gonjači naj I j k j ik »tiiniKrl tx. Ilalii t l/\ t*u v i • » nml ■ i n * m ■« a . 1 sko vrane >e j«' bilo nanaglo-nia sprevrglVi. Pri t mi i la je »•pet zima. mraz. Na let a vat i je zaičel null, oster sneg. Nebo je odprlo vse svoje zatvor-nioe in *iu*žwike so pao bila tla pokrita z delielo, belo odejo. Tihota je zavladala |«> hribih in dolinah. iN a široki ploščadi pred O-hojami se je žbrala pisana lovska družina v škornjih in ga-mašali, v kfižnrhib suknjah in Im*z »njih. Mali gonjač Moči-lov Tine -i je pok ti glavo v staro vrečo tako umetno, da je bil videti v njej kot gozdni škrat v prisiljeno čepico. S težavo je vlekel vsak sebi jjse. ki so bili razigrani od oričako-vanja in -bojevi tasti. Že si kažeta aobe stari Boj in njegov mlajši tekinec Miško, ljubezniva Belica ju pomiri s tem. da oldizne renčečenw Boju gobec i>n mu s tem vzbudi mlajše občutke. Rožmarin, ki vodi Črta in Pikico, se približa inženirju Burji šepeta je: " *»»pod žovnir, danes 1h> brignda .kakor je še ni bilo v Lopati. Vanjo kažejo -ledovi črnuliov in so veliki kot kravji parklji." Doktor Klun in Rudenbig v velikih kožuhih se ujemata kakor že davno ne. Zarcžita se, da lovski gospodar v tako po-(zue-m času p rireja i»ogon. Skrhi ju. koliko bo šlo v nič oplojenih zajčiic in lisic. Hi vi Gorja ne, lovec po poklicu in srcu, deli lived nekatere domačine iz vasi (tako zvane **fnifarje'*) z debelim zrnjem nafl»ite patronc in razporedi družbo v spodnjo in gornjo stranko. Pri tem delu ga motijo prerekanja in uporni poizkusi, katere potolaži šele lov-rki gospodar Možina, ki glasno pozdravi woje posle. ■"Gorjene je davi našel sledi divjih svinj, ki jih je pri-tiral debeli sneg iz višje ležečih gozdov na Dobravo. Na-iije gremo. Druge divjadi ne hodijo polagoma in naj ne delajo prevelikega truwea, spuste naj le Belico in Pikico. Pazite na zniaanenja, ki jih IkmIo kiuzale veje po tleh. Gospodje lovci, naj «*e zadrže mirno in tiho pri hoji in stoji. Nadalje prosim, da na gonjače in jk-ie iie streljate, črnim kosmatincem pa polteno palite v bok. Sedaj pa želim vsem dober po-t;led in hitro na jx>t!'* ILovci >o hiteli 111 pot jih je že oblivala, ko so dospeli do kolovozni, glcfboko vrezanega na obe strani v pobočje. Rožmarin tedaj polglasno zavpije Previdniku: "'Kar tja se postavite, tu mora nekdo zapirati. Drevje ni veliko in lepo vidite na levo in desno." »P(^lli|šno obstoji Previdnik in za^Tie premotiivati pozorni-co. Res, dobro vidi kakih sto 'korakov tja do temnega je-lovja na desni. Na levi strani je gozd še bližje. Pred njim v ozadju se dviga bela glava Lopate. Ampak bližnjo okolico mu zastira oster ovinek ' poti. 14 * Kaj, če merjasec primaha po poti navzdol," se sprašuje lovec.č "Preden ga zagledam, me že pogazi na tla, kakor povalja motorno kolo ubogega pešca. Skobalimo se nrjši na Jbreg ob potu." {Lahko rečeno, težje storjeno. Po večkratnih poskusili in padcih v globokem snegu pripleza nazadnje na vrh roba, izbere milado jelko, katera ga tiobro prikriva. Nato potepta sneg okoli nog. da se lahko obrača na vse strani. In še obriše pu&ko, pogleda, ali ni ostalo v njenih ceveh kaj snega, jo nalbije in napne petelina. Vise je mirno daleč na okoli. Cisto belino pred njim moti le drevje in vejevje gnničja, katerega sneg še ni mogel popolnoma pokriti. Nekje v črnem lesovjti se oglasi Belica, kratko, odsekaaio, in potem je spet vse tiho. iNenadonia se pokaže na poti nad ovinkom črna gmota, za njo še druga. V lahnem gibkem diru se pomikata težki telesi, po kolovozu. Ko Previdnik dvigne puško, ga veper zapazi, /a trenutek postoji, dvigne ogromno glavo in posmehljivo pokaže bvoje bele čekane. V tem pa že udari strel in grain. 'Velikanski vkok na desno iu že sta merjasec in svinja izginila v gozdno temo. Lovec zleze doli na pot in gre preiskovat. ali je strel zapustil kaka znamenja. V snegu poleg odtisov nog zapazi udor zrn. Krvi ni, tudi strižin ne. (»d daleč zagleda sivega Gorjanca ki hiti poizvedovat, kaj so je pripetilo. •"Streljal sem na vepra prav tukajle. Anypa>k prenizko sem meril. On in ona sta odnesla zdravo kožo tjakaj, v tejle smeri." REŠEVALNA LADJA AMERIŠKE MORNARICE ' Nova ladja ameriške mornarice nad katero se preisl tuša jo novi vojaški aeroplani. Ladja vozi po ;I0 milj na uro in ima vse potrebščine jza pomoč ponesrečenim letalcem. Razne vesti. ZAKAJ MUSLIMANI PETKE AT NA DAN MOLIJO. MiillM Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do SO, in otroke do 16. leta starosti. Skrb za slepce v Franciji 'Pred 50 leti je ustanovil v Parizu slepi učitelj Maurice tie la Sizozanne Associace, Valentin Haug, ki je bil njen namen splošna skrb za slepce. Ime je d'Jbilo društvo po ustanovitelju prve šole za slepce na svetu. Ta šola je bila otvo-rjena leta 17!>4 tudi v Parizu. Zdaj po 50 letih je razširjena Asvociace Valentin Hang po vvsej Franciji, kjer ima 29 podružnic. Vzdržuje posebno študijsko komisijo, ki deluje LMoliamedan mora moliti petkrat na dan. Teh pet molitev ima zelo zanimivo zgodovino, segajočo tja do sanj preroka Mohameda. Preroku se je isanjalo, da pleza po žareči lestvi v nebo. Najprej je prišel v srebrna, potem pa v zlata nebesa. Končno je srečal angela,, ki je imel 70,000 glav, \>aka glava pa 70.000 v vsaiki'h ustih je bilo 70.000 jezikov, ki so v 70,000 jezikih istočasno slavili Alaha. Po raagovoru k tem čudnim angelom je sprejel preroka sam Alah m mu zapovedai, naj predpiše nioJianieduneeni na dan najmanj 50 molitev. iNa povratku iz nebes na zemljo je srečal Mohamed sta- zahodu in petič v začetku nO-či. Mohamed je bil pa zelo moder mož ki je poznal vrednost čistote in gioblji smisel vsakodnevne gimnastike. Zato je izjavil, da molitev nič ne zaleže brez prehodnega očiščenja takozvanega "ivuhti." Zapovedai je svojim veni ikoni, da >e morajo pred vsako nvo-ust, in litvijo umiti. Ce pa slučajno nimajo pri rokah vode, se lahko odrgnejo s peskom. T-a ko je dosegel, da so se njegovi privrženci petkrat dnevno u-mili ali vsaj očistili. Pojem umivanja, čistote in pobožno-sti se je tako združil v eno celoto. rega moža. ki mu je pripove- „ , „ , . . . j do val o teh 50 molitvah dnev- ze vec let za izpopolnitev pri- _„ v . . . , 4 , no- sstareek je pa od k uma z pomoekov pn aparatov za slep- , .„, - - i m -i .... . (glavo, ee*, da se mu zdi to pre- več za ljudi. Dejal je da ima v tem pogledu izkušnje in nuj- . , ~ . ~ ,no je svetoval preroku, naj se ter njihov položaj v raznih ca-1 , . . . - i i • • 'vrne v nebesa m pregovori A-.iz niinaretov iZnak za molit«v daje mue-zin iz visokega stolpamošejc*. - p — « m m-. » ii m » ■ Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 11.50.......... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 .......... " 1000 KF3K SK «'KNR SKI-AJ HITRO > MKNJAJO SO NAVEDENE <'K |j NR POI>VltŽliNK ^CftKMKMni UOUI A 1.1 IX >1.1 NUJNA NAKAZILA fZVKftU-SrlE.MO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. ISfth ST.. NEW YORK PORCELAN BREZ ZLATEGA OKRASJA. ^ Xeiociji je bilo prei>ove-daino uporabljati zlato za o-krasje na ]>orcelan-kili izdelkih, vsaj za domači trg, zato je bila industrija prisiljena, da seže po nadomestilu za zlato in zlato okrasko, pri čemer je na-) pravila po>ku>c z novimi barvami. kovinami in vzorci. Primere nove obdelave porcelana ki predstavljajo do neke mere eačetke novega sloga, je industrija pokazala prvič večjem ob-egu na sedanjem pomladanskem velesejmu v Lip-^kem. Problem ni bil etn»sta- ven, kajti zlato se ni dalo kar i \i.lt;i.i . .......; i • . . , ! J.J. j .Matilda pravi, da e bila prei tako nadomestiti z rumeno t , , - , , , ....... , t Kuharica, v dolu brezpo-elno- barvo, |xjskusiti bilo t roba-i potlačeno priznal, da je — dekle in da padajo na svo-ll'urn° 1,1 jih preprogah na kolena in /j klanijajo do tal kar jo zelo praktična telovadba zlasti za debele- molia-mcdance, ki se cer boje vsake kretnje. Molia-meilan^ka molite\i. oznanjena ill in državah. Aissociace ima tudi knjižnico za slepce, obse-gajočo 130,000 poučnih in zabavnih knjig s poFebnini od-delkovn strokovne literature za zdrave ljudi in za slepce. Ima tudi tiskarne, delavnice imu: bog je največji. .!<» samo eno božan s t v o v bogu." 'Najvažnejša je molitev v petek opoldne, ko se je morajo udeležiti \"si moški iz vasi ali mesta. Predpisana je tudi po sebna obleka, ki mora pri mo- medanceiui pet molitev dnev- Vrivati telo najmanj do no. To je bila pa tudi skrajna meja popuščanja. Alah je brezpogojno zahteval, pet molitev dnenio, sicer bi zadela mohamedance jeza božja. Obvezno molitev i?o razdelili moliamedauci tako, da molijo prvič pred solneuLui vzhodom, drugič opoldne, tretjič ob ,*». popoldne, četrtič ob solnčnem ČLANSTVO: 52,000 PBKAK)ŽENJK: $8,800,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lol^lqega tajpika dfuštva SNPj (Havni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, IH. Veliki Atlas sveta Vojnjoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.'' To. da vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-" menjene meje vseh držav, ki, bodo prizadete vsled mirovne kom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NAROD A* V 216 West 18th St., New York. Z vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz vratu, do kolen, pri ženskah pa od g lave do pete, rok. iXovi vzorei uporabljajo v veliki meri nasičene barve, kakor kobalino, modre, pur-mor>ko zeleno na slonokoščene barve, j Učinek -o poskušali povečati tudi s tem, da so <-v»-tni iu dru-j gi ornamenti ter robni okraski i večji oziroma >ii:Ai, vzorci so i poslali baročnejši. PoK-bno j hvalijo učinek sivih vzorcev na podlagi slonokoščene bar j ve. Zadovoljive rezultate so 1 udi poskusi, da bi zlato n; (loinestili z drugimi kovinami iu kovinskim tiskom. Gotovo je, da bo nekaj teh novot ostalo se potem, ko bo mogoče zlato uporabljaii spet neomejeno. . mogla kot nw>ekov-ski pomočnik Mathias "Miller pogodbe, in jih ho«te prejeli n^ na ftd^ji strani lista, umrl , SKRIVNOSTI ČLOVEŠKEGA ORGANIZMA. Ko (So pred .nedavnim po neki nesreči z \iioko napetostjo ponesrečenca skrhali -oživiti, Se je izkazalo, da je bila njegova kri se osem nr po uradno dognaui smrti še živa in prosta vseh klic. Ta ugotovitev je zelo važna za k i ru irsko obravnavo v časih vojne in za uporaibo krvi mrtvih ljudi za rešitev živrh. . iDrug kuriozum v človeku je ta, da iuva okostje otroka 11 kosti več nego okostje odraslega človeka. Vzrok je v tem. da neke kosti v določeni dobi skupaj zrasejo in sicer v lobanji ter v hrbtenici. Sele potem je okostje popolnoma izdelano. xNtaziranje, da so ljudje, ki kažejo v vseh okoliščinah veliko odpornost do vseh bolez ni, ni točno Pred kratkim je moža, ki ni bil v svojem življenju nikoli bolan, pičila osa v ušesno mečico. in kratko po tem je za to neznatno ranico i GOLOBI PRENAŠAJO LJUBEZENSKA PISMA A' Združenih državah je »»pazili v zadnjih časih med zasebniki čedalje večje povpraševanje po golobih pismouoših. W.rok ni v tem. da bi se golo-bji s j m) r t v Ameriki širil, tem v«*č v tem, da so mladi ljudje ugotovili, da so ti golobi odlični prennšalei ljubezenskih pisem. Število golobov, ki jih uporabl jajo v te namene, cenijo na 40.000 in mladi ljudje pravijo, da so ptice zelo zanesljive ter diskretne. HIMEN. Preteklo nedeljo se je poročila Miss Dolores I Unča, hči poznanega našega rojaka 1?. Hlače, z Mr. FTarryjem Gile-som. Mladi par bo stanoval v Boa, da, jaz seni živ! Ja, samo jaz! Oti iu llarica pa počivata. jaa sem ostal! Kje je ljubezen, ki ns je dru- žila? Na£a ljubezen! Naša ljubezen!" i (Lani ena d a plane k vi^ku. . . . • "Jews, i« nikogar ni doma! Kje pa so vsi ljudje?" « Kkoči k vratom, toda Jakob ga zadrži. , Nikar ne nkHbi, Juri, Nikogar -ne potrebujeva. In Doive je tukaj. Mi trije *mo dovolj. V gori bomo najeli hedein ali osem drvarjev. I Vse imajo kar potrebujemo: vrvi, cepine, in sekire. Vse!" i Odpravili so se preko vrta. Juri je stopal prvi. *4Poglej," je zacepetal Dorve lovcu, ko sta prišla do kupe frveže zemlje. »"Tukaj sem Sultana zakopal, ubogega reveža! £andar ga je prebodi! z bajonetom." i IDokler niso do>jpeli do gozda, niso spregovorili nobene bese«le. Takrat je vprašal fant. "Kje se je agodila nesreča T" » "Tam gori. pri visoki ploščati -skali." "Pozdravljen, Nande," je zajecljal Dvorce. "Nikdar več se ne bomo videli." Pokrižal se je in začel mofliti za pokojnikovo dušo. . V bajti so ddbili drvarje. Spočetka so skušali ugovarjati, češ, da je zastonj \>ak poskus, ko ,so si j>a natančno ogte-dali H ra>t a rje v obraz, M) šli ž njim. . [Dospeli so do ploščate skale. Pogumnega drvarja so privezali na vrv in ga spustili v sotesko. Pa so ga morali potegniti nazaj, še pred-no je dofcpel do vode. Pot v globoči-jjo -.ta zapirali dve poševno viseči skali, ki sta se drug druge fkoro dotikale. Med njima je bila razpoka, skozi katero bi se l.omaj otrok splazil. Tudi moško telo bi zdrsnilo ^kozi, toda ne brez silnega napora. ' Hlapec je zamolčal, da je opazil na skali sledove krvi. "»Prileteti je moral naravnost na razpoko," je pojasnjeval. 41 In sila pack-a ga je zrinila skozi. Spodaj jo kdove kaka vrtinča-ta gldboka voda. Poskusimo nekoliko nižje. Tam, kjer deta voda tphnnn." (Vsi z Jurjem vred, ^o vedeli, da je storil možak vse, kar je mogel, in zato so vpoštevali njegov nasvet. Molče s<> se odpravili nekoliko nižje od sotcsske ter začeli & reče vat i ljudi. Orožniški poveljnik je namreč, vse natančno sporočil županu. \>led o pa eno samo truplo — nekega h'llapca — ki je voda po čudnem naključju prinesla do mlina. Bilo je do nc^poznanja nakaženo. * i Ko so se začeli ljudje proti jutru pri mlinu razhajati, je Juri gleherneinu stisnil roko in se nrn zahvalil. Drvarje je povabil k sebi na večerjo. Lovcu Jakobu je rekel z utrujenim glasom: I 4iMidva bova št? govorila, Jakob." Ostal je sam z Evico in Dorčetom. Pomignil jima je, naj gresta. Nista mu ugovarjala. Njegov pogled jima je zaprl usta. Obotavljaje se, sta se odpravila preko travnika proti cesti. Videla sta, kako je gospodar sedel pri mlinu na breg in poe domov « to novico, je odšla gospodinja k mlinu. 6ele pozno zvečer se je vrnila z ni oženi domov. . • Juri je drvarje bogato obdaril. Nato se je odpravil v sboo za potde, ki je bila polna ljudi. Običaj je bil tak, da so prišli sosedje molit litanije. Po molitvi jim je gospodinja postregla s kruhom in žganjem. ' V veliki sobi je pri peči sedel Juri in držal otroka v na-ločju. Ko sta zaspala, ju je položil v posteljo. Oče in mati sta se do jutra komaj slišmo pogovarjala. . I (Ko je stopila Evica zjutraj v spafnieo, jo je vprašala Lizika. - l"Kaj ne, Evica, da si mi pravila, da je planinski kralj dober duh?" * I "'Seveda je, pa še kako dober!" i i "Ni mogoče. Ce bi bil res ddber, ibi ne pustil, da bi padel •trie Nande v tisto brezdno. Mogoče ga je pa prestregel in ga »<$>ravil na varno. Oh. če bi se že vsaj to zgodilo, da bi očka ne bil tako žalosten." ' (Evica si je z rokama pokrila obraz, dočim je otrok še dalje čefcffjai: "Ti nisi poznala Nandeta, kaj ne? Ob, če bi ga poznala, bi ga gotovo rada imela. 1 Meni je vedno delal punčke, Jožku pa konjičke. Povej mi, Evica, čemu ni prišel Nande k nama? Zakaj je . . ." r--'........{M^ pra$ru se je pojavil Hrastar v pražnji obleki. Poki- ma^j* Liziki in pobožal spečega Jožka. (Nato je odšel. (Nadaljevanje prihodnjič.) Leslie Hore Belisha, ki je bil od maja 1937 do januarja 1940 angleški vojni minister, je postal novinar. Svoje članke p riobčuje v najbolj uglednih londonskih listih, izmed francoskih listov pa ga je .priobčil za sodelavca "Paris Soir." Tri leta sem -se ukvarjal z raanimi vrstami orožja — piše Hore Belisha — zdaj pa sem zagralbil za drugačno vrsto o-rožja — za pero. Prepričan sem, da je pero močnejše o-Tožje kot top, strojnica ali puščica. Pero nese bolj daleč in ima večji akcijski radij kot katerikoli top. (Zakaj se vojskujemo? Neprestano silijo francosko in angleško vlado, naj objasnita svoje vojne cilje. Naša prva naloga je, da pometemo z barbarstvom. v katerem moramo zdaj živeti. Zato se vprašajemo, proti komu se borimo in kakšne bi bile posledice zmage. Samo orne jen ec ali neodgovoren človek, ne more spoznati, da doživi lahko vsak narod usodo, ki so jo nekateri narodi že doživeli. glija in Francija v izobilju, katere pa je t roba še bolj razviti. . (Francija ima že zgodovinsko nagnjenje do velikih vojsk — Anglija pa raje zbira svoj vojni material pod zaščito svoje nwrnarice. Treba je najti ravnotežje med tema dvema načinoma vojskovanja. Zdaj še ni harmonije med obema. kajti Francija je poslala na fronto svoje ljudi v najboljših moških letih, ki so bili zaposleni v tovarnah, v Angliji Pa je še mnogo tovarniških delavcev brezposelnih. fNaj se sile Francije in Anglije razporedijo in uravno-vnstijo tako ali drugače, na dlani je. da je ta vojna totalna vojna. Ako se zavezniki ničesar drugega ne morejo naučiti od Nemcev, morajo vsaj •spoznati, da se merijo z vsemi svojimi silami z nasprotnikom in gre pri tem vse kakor pri igri, kjer stavijo vse na eno koeko. •Celotno življensko silo obeh demokracij in njunih imperijev je trefoa zbrati v tej borbi proti tiraretvu. Zlasti pa je potrelbno, da se seznani ves isviet z ideali zaveznikov in sicer s pomočjo najbolj v pliv- med njiju je vprašal: "Ali lju- |ga draguljarja. Nekega večera je bats zapirala trgovino in je bila sama pred velikimi jeklenimi omarami, ki v njih ponoči hranijo dragulje. Tedaj sta nenadno vstopila dva elegantno oblečena možaka s pištolami v rokah. Eden £ 'GLAS NAROD/r f \ pošiljamo v staro do- t 1Z- nega orožja ,to je s propagando. •V propagandi si zavezniki ne smejo dovoliti det ?nzi vnesla zadržanja. Neuehoma nvo-ramo imeti svoj cilj pred očmi in ena sama misel nas mora nopre^tano vzpodbujati pri vseh naporih, to je, da se bo-riniro za pravico do življenja. NAJPOGUMNEJŠE AMERIŠKO DEKLE. •Ameriški listi so te dni neko Elizabeto Ebnerjevo proglasili za "na j pogumne jše dekle Zdr. držaV." Zavoljo njene hladnokrvnosti je bilo mogoče v New Yorkn prijeti dva nevarna vlomilca in razbojnika. [Elmerjeva je tajnica neke- bite življenje, lepo dekle?" Elmerjeva se je pošteno prestrašila in je utegnila samo pokimati. "Tedaj nam takoj izročite ključe do t reso rje v.' * je nadaljeval lopov. Ko jih je izročila, sta jo razbojnika trdno privezala na neki stol, v usta pa sta ji stlačila robec, da l»i ne mogla zavpiti. Nato sta odšla v trezor^ki prostor. ft fed tem se je dekle zbralo. Nedaleč od nje je bil na mizi telefon. Zagugala «e je s stolom do njega, naslonila se je z ramo proti robu pisalne mize. stisnila školjko med brado in vrat, jo tako dvignila ter skozi nos zagrgrala številko policije. Ta številka je bila k sreči kratka. Ko se je policija C movino. Kdor ga ho- j 0čc naročiti za svoje j J sorodnike ali prijate- ^ I j lje. to lahko stori. — J f Naročnina za stari j ^ kraj stane $7. — V 8 i (talijo lista ne poii- S t S l^iamo ^ javila, ji seveda ni mogla sporočiti drugega razen nekoliko nerazumljivih glasov, a uradnikom je to zadostovalo. U-gotovili so, odkod je prišel poziv in takoj so tja poslali oddelek policistov. Ko sta zločinca izpraznila jekleno omaro. sta se vrnila k svoji zvezani žrtvi meneč, da je vse v redu. Ob vratih pa ju ie sprejelo šest policistov v samokresi v rokah. Preden sta >e utegnila upreti, sta bila že zvezana. J Romani... Spisi... Povesti ' iS to vojno nočejo zavezniki komu vsiliti kakšno dinastijo ali spremeniti narodnostne aneje, ali vsiliti drugo vero ter razviti svojo trgovino. To ni vojna, v kateri bi šlo za interese vodilnih slojev. To ni vojna za pri v i legi ranče. To je vojna narodov. V nevarnosti je svmboda narodov. SNaravno je. da si n.'rod želi, da bi bila vojna bolj energična. da bi se nasprotniku s silovitimi naipadj izbilo orožje iz rok. Zakaj se tako malo zgodi na fronti? — vprašujejo l judje. Skušal bom odgovoriti na to vprašanje. ♦V zadnji vojni se je pokazalo na zapadni fronti, da vojaški dogodki sami niso odločilni činitelji v vojni. Ideja, ki jo ima večina o vojni, je kon-vencionalna, in zaradi tega se ljudje težko prilagodijo na nove proflbleme moderne vojne. Problem zmage najbrže ni mogoče rešiti samo z vojaško akcijo. Treba je odkriti bolj učinkovita sredstva, s katerimi je mogoče izvesti na so-'viuižaiikia neubranljiv pritisk. Ali je mogoče d os oži z letalstvom odločilni u-peli? Dogodki v Španiji, na Kitajskem in zdaj na Finskem -o pokazali, da smo pomen letalstva v vojni precenjevali. Vojno letalstvo lahko resno moti prizadevanja sovražnikove armade, toda uničiti je ne more. Vojno letalstvo je lahko sredstvo, ki pripomore k zmagi, toda ne predstavlja samo na sebi zadostnega činitelja za dosego zmage. Več kot pet mesecev je minilo od početka vojne. Izkazalo se je, da so vojna sredstva zaveznikov mnogo večja kot ona nasprotnika, tona zavezniki so se odločili vporabiti svoja sredstva in vire tako. da najbolj učinkovito dobe vojno v najkrajšem času. Naloga vrhovnega sveta zaveznikov je, da izmeri, kolikšna je največja dosegljiva vojaška moč Nemčije v primeru z vojno močjo Francije in Anglije in da na podlagi te ugotovitve določi, s katerim orožjem, a!i s kak&no komJbinacijo orožja lahko začno zavezniki odločilen naipad. \Ako bi se pri tej primerjavi izkazalo, da bo hujše za nasprotnika, če ostanejo zavezniške sile v defenzivi, bo treba preceniti, js kakšnimi minimalnimi armadami morajo zavezniki ohraniti svoje pozicije v defenzivni vojni. . V tem primeru Francija in Anglija lahko uporabita še večja in še bolj energična sredstva bi se pridružila vsem njegovim vojnim naporom, to se tpravi finančnimi, gospodarskim in moralnim, sama sredstva, s katerimi razpolaga An- ■rrBan;z------------rrwarrir.ro^ian^:^irji».i:"sx:i;'fflai,!!:-!aaa!i!!;j:-erammmemmmBmrnMn IHBB«kbb •:r: ... MARKO SEN4ANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 7« MATERINA ŽRTEV. HO strani. Cena -..........- « Zauiuilva i»ovest iz dalmatinskega ilvljvnja asmmnsmama msc. mam SEE i^i.:'.1. SEčUKI DwTwhoi || Spisal Miguel Cervantes )/ To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno notelo ohraniti svoj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. wDon Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MLAOIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) ____________________________________ MILIJONAR BREZ DENARJA, »pisal C. Phillip« Oppenbeim. strani. Cena -------------- W L>u Bkrajuosli napet roman Iz mu«lerueKa življenja. op|>enbeim Je znani anideftki ro-snoplsec (KJinan po celem ivelu. MLMO ŽIV I JEN JA. CT^ i*a» Cankar. str. Ceoa .M MEO rAIIARrfl IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. atrmnl. Ceu» ...... MOŽJE, apisml Emeraoo Hach. Mi straiu. CeoaLM Zanimivo delo. ki bo ugajalo raakerou člla-telju. FrevoU prsv nic ne zaostaja sa orljU-nalom. MRTVI ti OST A C ---------------------------M« AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. W strani- Cena $1.00 Kersnik je i»oleis JurClCa naft najbolj poljuden piKatelj. \e< del. ki jib JurčiC bo-leMil lu smrti ni mogel zavrfelU, Je Kersnik U «| .eft no dovrtU. ** A piti t or" ■ va najttoljHa dela. ANDREJ MOKER------------------ BELE NOCl. MALI J|jNAK. spisal r. M. sUjevski. 152 strani. Ceoa---------------- Kratke povesti 1» »Ivljenjepl« plaateUa. To »o prva književna dela alamega ruakeea ro-Banopisa. BEAT1N DNEVNIK, spisala Loiza Pesjakava. — 164 strani. Cena...................""'TV '- Poleg Pavline Pajkove Je Lulia Pesjakovs takorekof edina ženska, Id se Je k«»ncem prej-ftnjega stoletja udejstvovala v slovenski knjl-». vnosti. Njeni spisi ra««devaJo tulečo len-ako dufio. BELti RAJSKI BISER--------H* BOJ IN ZMAGA------------JT C VET IN A BOROG RAJSKA ---------Jf CVETKE (pravljic« sa *»re l" Mlade).-JJ* DEDEK JE PRAVIL (pravice) ----- DEKLE ELIZA. mM Ei*",i * Goncourtova dela so polaa One« In sanlml-voatl. slasti v risanju snsčajev, «JIto nekateri so mojstrsko podani In Ima med branjem vtia. da poaameane oseba aadljo «raj nJega In kramljajo < njim. DEVICA ORLEANSKA-----------"" *** OVK SLIKI »« * Dre čtrkrl enega nailb naJboljMb pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta molstersko sarrienl. kot Jih »ora aavriitl edlnole naš ne*no-Cutea Meiko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA---M« KKA DIAVOLO----------- GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Milanski, veselomodre humoreske, 72 strani Jf KMEČKI PONT. Aug. St*» —71 Zgodovina naflega kmeta Je agodovlna neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graflfakL — "Za<*njl kmečki punt" Je mojstersko opisal ■lavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen romati bo alebernl s užitkom preCita*. KRALJEVIČ IN BERAČ----* KRVNA 08VETA (pevest is ahrnikib garm) — M LA BO HEME. Spisa; M. Murger. 4«e str. Ona.. M Knjiga opisuje Mvljenje umetnikov v Parl-Knjlga svetovno sna no dei%». LISTKI. (Ki Mefiko^ 144 strani ............ ^ MALI KLATEŽ <**■»! Twai*) ~- MALI LORD. spisala Ftsmm Hadgeaa« Bur- aett. 113 stranL Ceaa--—........— Globoko sasnovana povesi o otroku, ki »sna odljudnega fndaka. Deeek Je plod vzgoje, ki ne posna rallk med bogati la reve«, pač pa sns razlikovati le med dobrim ^ fttlrl zanimive črtica našega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, splsnl AlhvcM. I* Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično op:saI igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda sirast do igranja ga uikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........50 NA DEŽNA MKOLAJAVNA Spisal V. M. Gar&in. 112 strani. Cen* ......... M Junak1 t »-ca romana bl«Ml|jo in •■»■"> skoal temo iivlj* nja. Vtj>enJajo ae kvtfku. a sredi pi>ta omagajo. KA&A LETA. spisal Milan PngelJ I2S strani. — Cena ve*............71 BreA. ----------- Knjiga vsebuje dvanajst |<»veHtl pisatelja Pu-glja. ki Je poznal dufio dol»ru^ga kmeta kot le malokdo. NADEŽNA MKOLAJAVNA Spisal V. M. Garffln. 112 strsnL Cena ---- M Junaki tega romana blodijo 1» tavajo skoal temo tlvljenja. Vspeajajo se kvisau. a sredi pots omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH -------------------------------** NA RAZLIČNIH POTIH ---------------------- NOVA EROTIKA, aplaal Ivan ROZMaN. Trda va- cana. 115 strani. Cena ---------------------- Knjiga vsebuje MmlsU. ki so M rodUs v do-reku v prvlb letih svatovns vojna". PESMI V PROZI, spisat thas. Baudelaire. IU strani. ---------------------------- Verna allka pestrega vellkomestnega Mv-IJenja ln spominov nanj. P1NGVINSKI OTOK. ^Isal Aaatale Pnaea. W strani. Cena-------------------- To Je satira na francoake pretekla ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slsvnl francoski pisatelj najbolj drsen la bresobslran v svoji sabavljlcL PLAT Z) ONA. spisal LeanM Andrejev. III str. Cena .«• Poleg asslovoe p»vestt alsvnegn rnakega pisatelja vsebuje knjiga fte dva. asBfae "Misel v megli** In "Bresdno". PARIŠKI ZLATAR-------------^ ________________________________^ POSLEDNJI MOHIKANEC------------ PATRIA (povest Is Irske sgedevlne) -------M* POVESTI IN SLIKE. *lsa> Kcaver MeAka. — It strani. Ct«a--—----------- ** Knjiga vsebuje tri poveaU natega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanjn. Njegov slog je lsraztt. njerere mlsU so globoke In mehke. Posebno Senske ao * Mm sa njegova dela. j praVljics. Spisal H. Majar. labranl U prostega naroda. Cena ..................... PKAPREČANOVE ZGODBE---- PRIGODBSCEBELICE MAJE. trd. vsa. - L- PRVIČ INDIJ AN CL Povest lasa Časa odkritja Amerike. Cena ................... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM--** RDEČA IN BELA VRTNICA---!•• ..... PTICE SELIVKE. Rahindraaat Tagnra. Trda vsa. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakah Ale- ____________ .H J ™ yy^^"1 ^^LS^Ut ^seorori. eaejl ln miall alavnegs »«Ujaks- J Pl«teT^ nam vtjh treh njoda BO. - NA® VSAKDANJI ln Mvljenje kmetskega t*nt*. kl ao ea stari- KRUH. aplasl F. K. rtadgar. M stra^ Cana Jt nlml ^^^ »ifJ^J^ dveb avojib delih ob Ho dutevnega ulitka. od ioledo lote PRAVLJICE. Koiutnik. ILsvesek. Cena...... I nju PRAVLJICE, H. Mayer Cena ................ J* i ™ - niu ss bo mor^ Sta- TURKI PRED DUNAJEM----------S* I telj večkrat od srca aasmeJatL TATIČ. aplaal PraMa Bevk. TV* vea. M atr. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. Cna .1« Jules Verae. CS stranL Csaa -— M Nti taboren primorski pisatelj naša daje v ta) knjigi dve povesti, ki Jih Je posvet" «*nJI materi. TISOČ IN ENA NO C, b slikami, velika izdaja. BroS. 3 knjige. Cena......3.2S Mends ni bilo piaatelja aa sveto, ki bi Imel tako 0vo dotnllljljo kot Jo Je Imel Prane« Jules Verna. In kar Je glavno, skoro vse njegov« napovedi ao se vreenMMe. Pred dolgimi desetletji i« napovedal letalo, submarln. pa-let v stratosfero Itd. Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET . NEW YORK, N Y.