GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste-^r. 69.
New
3 2©.	1900.
Loto vin.
Prebivalstvo Zjedinjenih držav,
Washington, 24 avg. Od 52 000 okrajev za ljudsko številenje v Zjed. državah jo do sedaj v 17.000 okrajih številjenje dokončano. V istih bo našteli 25,000.000duš. Povprečno na druge okraje računano hi znašalo število ljudi 77,000.000. To število pa je previsoko. Uradniki številjenja pravijo, da prebivalstvo ne hode presegalo 75,000 000 duš.
Steviljenje pa je pokazalo tudi še drugo zanimivo istinitost, namreč hitrejši raz vi tek obrtni je in zbiranje iste v velikih mestih in posebnih okrajih. Slednje je prouzročilo pomnoženo preseljevanje prebivalstva na deželi v večja mesta. Sedaj živi 3o odstotkov prebivalstva Zjed. držav v mestih, ktera imajo več nego Š0<¥) prebivalcev.
Naseljevanje je bilo v minolih deBetih letih primeroma malenkostno in prid;* komaj v poštev. Zve-denci trdijo, da se prebivalstvo tim počasneje množi, Čim gosteje je naseljeno. Tako je prebivalstvo od 1. 17iX). do 1840. hitreje naraščalo kakor primeroma od 1. 1840. do današnjega ftasa vkljub obilnemu naseljevanju iz vseh krajev Evrope v tem čaBU.
ho sedaj je znan izid letošnjegu številjenja v sledečih mestih, kteru imajo pndejano število prehvaicev : Veliki New York.
Chicago.........
Philadelphia ....
Cleveland.......
Bulla In.........
Cincinnati
Milwaukee......
Washington
... 3,437.20-2 1,698.575 1,293.097 381.768 . . . 352.219 ... 325.902 285.315 ... 27S.718
Jersey City............ 206.433
Louisville............. 204.731
Minneapolis .......... 202.718
Providence............ 175 597
St. Paul.............. 163.632
Toledo, O............ 131.822
Columbus, O ......... 125 560
Omaha.............. 102.535
H obok en............. 59 364
St. Louis.............. 595.238
Indianapolis. .......... 169.164
Rochester, N. Y........ 162 035
Washington, 25. avg. Po nevem ljudskem številjenju ima mesto Pittsburg, Pa.( 321,616 prebivalcev proti 238,716 leta 1890. Narašftaj znaša toraj 82,900 ali 37,78 odstotkov. Število prebivalstva v Allegheny City, Pa., znaša 129,896 proti 105,287 leta 1890. Prebivalstvo 86 je toraj v minolih desetih letih pomnožilo za 24,609 ali 23,37 odstotkov. Kansas City, Mo., šteje sedaj 163.752 prebivalcev. Leta 1890. je štelo Bamo 132,716. Naraščaj znaša toraj 31,360. ali 23,39 odstotkov. Število prebivalcev v Kansas City, Kana., znaša Bedaj 51,419 proti 38,-316 leta 1890 toraj naraščaj 13,102 ali 34,19 odstotkov. Število prebivalcev v New Orleansu znaša po uovem številjenju 287,104 proti 242,039 leta 1890.
Sedemdeset novih vojnih ladij.
Washington, 26. avg. Ko bode 30 vojnih ladij, ktere je vlada naročila dogotovljenih, poveča se vojna mornarica Zjedinjenih držav za 100 odstotkov. Odkar je naša vlada v imperialističnih rokah, zatrjuje se prebivalstvu, daje velika vojna mornarica neobhodno potrebna, kajti le tako se zr.mo^jo postaviti Zjedinjene države v vrBto druzih velesil. Sicer bode miuolo še par let, prodno se bodo načrti imperi jal izma glede vojnega stališča Zjedinjeuih držav uresuičili, ali gotovo je, da bode do takrat vojna mornarica neprestauo rastla, ter konečno vendar dosegla stališče jeduako onem evropejakih vojaških držav, seveda v škodo prebivalstva. Vlada je naročila 12 vojuih ladij 15 križark, 4 monitore, 16 torpedo-lovk, 15 torpednih čolnov, 7 podvodnih ladij in jedno topuičarko za kanadska jezera.
Strela ubila.
V nedeljo dne 26. avg popolu-dne razsajala je v New Yorku nevihta, na več krajih udarila je streli ter v Union Kili, kjer so imeli Nemci strelsko elavnost, zahtevala dve žrtvi. Več gostov pri bežal o je pod streho verande restavranta ,,§. 13" kamor je treščilo ter usmrtilo dva dečka. Mrtvi trupli od vedli so takoj v 11» Omanovo mrtvašnico. Jeden usmrtenih dečkov bil je sin Schoniga, kterega so stsi-riši takoj na dom vzeli, dof-im dru-zega ni mogoče spoznati Isto nebo gospo je blisk ranil, ter so jo odvedli v njeno stanovanje.
Blagajnik pobegnil.
Hobart, N. Y., 26. avg. Brzojavni uradnik in prodajalec vožnih listkov Ulster »fe Delaware železnice na postaji Oueonta je m i noli četrtek utekel ter približno $(>00 ieleznič-nega denarja seboj odnesel. Bil je še le dva meseca v službi železnič-ne družbe ter še ni položil potrebne kavcije. Bil je v vojski na Filipi-nah ter po dovršenem službovanju čustno odpuščen.
Velika vročina.
Boston, Masfl., 25. avg. Valed strašne vročine je umrla danes tu jedna osoba, dve drugi, pa sti nevarno zboleli. Sicer toplomer ni kazal več nego90stopinj, toda zrak je bil zelo soparen. Proti večeru je hladen vetrič prinesel nekoliko olajšave in toplomer je padel 90 na 80 stopinj.
Nesreče na železnicah.
Reading, Pa , 25. avg. Pottflville ekapresni vlak Philadephia<fc Reading železnice je danes zjutraj dve milji severno ou iod skočil iz tira. Samo lokomotiva je ostala na tiru, štiri osebne vozove pa je vrglo proti železničnemu nasipu. Kurilec je padel pod kolesa in bil takoj usmr-ten. Pet potnikov je bilo več ali manj hudo poškodovanih.
BulTalo, N. Y., 25. avg. Posebni vlak iz Jamestowna, Erie železnice je daneB zjutraj pri West Scrantouu trftil ob tovorni vlak. Strojevodja, sprevodnik in dva potnika so bili hudo poškodovani. Nesrečo je prouzročilo napačno postavljeno izogibal išče.
Watertown, N. Y., 25. avg. Voz Trolley železnice je danes dopolu-due pri Court St. zavozil v tovorni vlak. Trolley in več tovornih vozov je bilo zdrobljenih. Na Trolley vozu je bilo štirinajst potnikov, kterim se je posrečilo preje poska-kati doli, predno se je pripetila nesreča. Zavora pri Trolley vozu je namreč odpovedala in vozjedrvil z veliko hitrostjo po strmini navzdol. Potniki so toraj videli, da je nesreča neizogibna in brzo poskakali raz voz.
Goveje meso za Rusijo.
Chicago, III., 26. avg. Velika tvrdka Armour & Co. je z rusko vlado sklenila pogodbo za pošilja-od te v 6,1)00.000 funtov govejega mesa, za rusko armado na Kitajskem.
Saratoga, N. Y-, 25. avg. Tako Naročilo je baje največje, ktero je neznosne vročine in soparice kakor dobila kdaj kaka velika klavnica, danes še ni bilo letošnje poletje. V izvrAenje naročila bode treba Toplomer je kazal danes popoludne ! 5000 pitanih volov. Klavno živino 95 stopinj v senci, zvečer pa S5 sto- i bodo poslali čez St. Francisco, Ha-piuj.
Tudi v New
Yorku imamo že od , petka hudo vročino vsled soparice. j
Varani delavci.
Altona, Pa., 27. avg. Ker miuolo soboto niso dobili svoje trdo zaslu- i žeue plače, vlomilo je 100 Italijanov, kteri sc> delali pri Huntington
Broad Top železnici v skladišče pri Talesville in vzeli ves dinamit, ktenga so dobiti zamogli. Pravijo, da so hoteli z dinamitom razdjati pet, še le nedavno dovršenih želez-ničuih odrov. Vzeli so jim streljivo ko so istega hoteli položiti pod oder. Fogarty & Co. kontraktorji iz New Yorka bo brzo sklicali gonjo proti Italijaui, pri kteri je bil jeden mož smrtno ranjen. Bati se je na-daljuih nemirov.
Sleparstvu prišli na sled.
St. Paul, Minn., 27. avg. Tu-kajšue ekspresue družbe so prišle na sled zvitemu sleparstvu, ktero jih je pripravilo ob veliko svote in bilo za nje dolgo časa nerazumljiva skrivnost. O sleparju pa, kteri je aleparil pod raznimi imeni, nimajo ue duha ne sluha. Isti je kemik in posebni detektivi so konečno prišli na Bled sleparstvu. Navadno je prišel v New Yorku v kako pisarno ekspresue družbe in oddal tam mali zavitek na kak oddaljeni kraj v Zjed. državah, pri tem pa vrednost zavitka navedel na 310.000. Nato je potoval pošiljatelj za zavitkom in se oglasil v dotični pisarni kot mož, na kterega je bil zavitek naslovljen. Toda akoravno so se vjt-mali vsi pismeni podatki, niao mogli najti uikakega sledu o po-šiljatvi. Slepar se je podal zopet nazaj v New York iu kotodpošilja-telj zahteval odškodnino, ktero je tudi dobil v večjih svotah. Dolgo Časa so imeli služabnike na sumu, da je kdo od njih tat, sedaj so pa prišli na to, da je bil zavitek z vsebino vred s kemično tvarino, ktera je polagoma ves zavitek razdjala, da tudi sledu ni o njem več ostalo.
wan in Japonsko.
Tornado v Missouri.
S> dasia, Mo., 27. avg. Tornadu podoben vihar je danes popoludne obiskal naše mesto. Podrl je tri zidana poslopja na Main cesti, raz-djal streho operne hiše in mnogo manjših poslopij je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Viharje poruval tisoče dreves in potrgal t^legrafično zvezo. Poulična železnica je bila primorana ustaviti promet. Zgube človeškega življanja k sreči ni obžalovati. Viharju je sledilo hudo deževanje, ktero je pro-plavilo mesto.
Štrajk v ladijedelnici.
Newport Newa, Va., 25. avg. Včeraj je prišel nek agent Crampove ladijedelnice, da bi najel delavce, toda posledica njegovega truda je bila ravno nasprotna, ker je nad 100 mcž, kteri so delali pri oddelku za stroje, ostavilo delo. Ljudje za htevajo zvišanje plače za 25 centov na dan, namreč toliko, kolikor je Cramp svojim delavce« v Phila-delphiji plačati obljub?!. Mislijo, da se bodo vsi delavci ladijedelnice pridružili štrajkarjem.
V gozdu umorjen.
Dva dečka sta našla te dni v go2 du pri Beruardsville, N. J., truplo Simen Whycotl'a, delavca, kteri je d^lal v bližuem kanenolomu. V soboto se je podal iz kamenoloma v spremstvu dveh mož. Policija misli, da so se možje med seboj sporekli in Whycotl'a ubili. Našli so ga na stezi v luži krvi. Na zemlji okolo trupla bo bili Bledovi korakov dv*h mož. Zemlja je bila tako steptana kakor bi ae bil preje vršil boj Nad levim očesom moža je bilo zapaziti bulo kakor od udarca z gorj&čo, ali steklanico. Leva roka mrtvega je bila deloma zdrobljena. Poleg trup la bo našli prazno steklenico, s ktero je bil mož najbrže usmrteu. Policija se neprestano bavi s preiskavo skrivnostnega umora in upa v kratkem dobiti v pest morilce.
Za 60 centov žrtovala življenje.
Grospa Mary Momery iz Brooklyn Hills ae je peljala v ponedeljek v nekem vozu Jamaica Ave. Trolley Železnice, kar je blizu Benedikt Ave. zgubila Bvojo denarnico. Da bi isto zopet dobila, skočila je raz hitro vozeči voz in pri tem tako nesrečno padla na cesto, da si je razbila glavo iu umrla pozueje v Jamaica bolnišnici. V denarnici je bilo 60 centov in oporoka njenega umrlega soprog-;.
Rop na cesti.
Chicago, 27. avg. Dva cestna roparja sta včeraj zvečer na Desplai-neB St. napadla Viljem Emmetts-bergerja, nekega ravnokar iz Klon-dika došlega zlatoiskalca in mu pobrala zakljič zlata, $75 gotovega denarja, zlato uro in verižico. Ko sta tolovaja s svojimi revolverji zJatoiskalca strašno zdelala, poskušala sta ga vreči na železničui tir. Rudar se je branil na vso moč in na njegovo kričanje je konečno prihitelo nekaj mimogredočih in pregnalo tolovaje'. Dosedaj se detektivom še ni posrečilo dobiti kak sled o roparjih.
Evropejske in druge vesti.
Rim, 27. avg, Breeci, moril« c kralja Humberta, je prosil siguor Merilna, velezmanega socijalistič nega odvetnika da bi prevzel njego vo zagovorništvo. Merlinoje biva' dalj časa izven Italije, da bi se odtegnil preganjanju policije.
Pariz, 27. avg. Včeraj v«<Vr je nastal ogenj v gradu Chateau de Rogue blizu Versailles. Grad je lastnina princa Murata. Veter je odprl okno spalnice princnzinje M ura t vsled česar bo se zagrinjala pri postelji užgala od goreče sveče. Prin-ceziuja je pravočasno zapazila ogenj in dala znamenje požara. Kmalu je bilo pet gasilnih oddelkov na licu mesta, toda še le po napornem delu, in ko je požar napravil veliko škodo, se je posrečilo istega pogasiti.
London 28. avg. Iz Bukarešta se poroča, da je tam položaj vedno bolj resen. Splošno mnenje, tamošuje-ga občinstva je, da se mora Bolgarija, ako potreba z orožjem kaznovati. V nedeljo se je vršilo po vsej Romuniji mnogo javnih shodov. Na vseh je vladala govorica o vojni. Izganjauje Bolgarov izRumuniješe vedno traja.
Glasgow, 27. avg. Tri osebe — oče, mati iu otrok — so po zdravniškem spričevalu zbolele za kugo. Bolnike so OBamili in oddali v oskrb mestni zdravniški oblasti.
Glasgow, 28. avg. Jeden član one družine, o kteri se je včeraj poročalo, da je zbolela za kugo, je danes umrl. Deset druzih, kteri bivajo v bližini kužnih ljudi so postavili pod zdravniško nadzarništvo.
Pariz, 28. avg. V Perziji je baje izbruhnila vstaja, ktera namerava pahniti šaha raz prestol. Ako se ta vest uresniči, potem hode sedaj-v Evropi zabavajoči se šab, moral svoj obisk skrajšati. Radi svojega naguenja do evropske kulture se je vladajoči šah pri starih Perzijauib, kteri se trdo drže starih navad zelo zameril, da so sklenili njegovega brata povzdigniti na sveto.
Loudon. 28. avg. Iz Simle se po. roča, da je tam izbruhnila tako huda kolera, kakoršna še ni nikdar obiskala to mesto. Sedajna bolezen je baje še veliko hujša kakor kuga. Ljudje pogosto m rje j o; 3000 osob je v jwdnem tednu postalo žrtev tega grozovitega sovražnika človeštva. Nalezljiva bolezen je baje nastal vsled nesnažene vode.
Rim, 28. avg. Pravda proti Brea-ciju, morilcu kralja Humberta se ima v sredo v Milanu pričeti, toda Brescijev odvetnik Merlino bode najbrže predlagal, da se odloži dokler prid* jo priče iz Zjed. držav Pričakujejo, da sodišče tega predloga ne bode sprejelo, in že v sredo »večer morilca krivim spoznalo.
Izgred v HMnoisu.
Gilman, 111., 27. avg. Naše mestece je bilo daues prizorišče izgreda kakoršnega še ni bilo v našem kraju. Krvavi izgred je bil posledica poskusa zapreti gospo Charlotte Wright, ktera je bilazato&na umora neke mlade deklice. Dve oaobi sti bili usmrteui, pet pa je bilo hudo ranjenih, med slednjimi tudi Charlotte Wrighit, provzročitoljica izgreda.
Konstabler, spremljan od petih mož je hotel izvršiti zaporno povelje, toda na glasno trkanje ni dobil nikakega odgovora iz zaprte hiše. Možje go vlomili vrata in udrli v temno hišo. V istem trenotku sta zagrmela dva strela, Mike Ryan, delavec Illinois Central železnice se je zvrnil smrtno zadet in umrl kmalu potem v sosednji hiši, kamor so ga prenesli. Vsled tega dogodka bo dobivali oblegalci hitro oboroženo pomoč, toda nihče si ni upal naskočiti trdnjave. Vse me-Btece je bilo po koncu in ljudstvo strašno razburjeno. Naposled so zažgali hišo iu ob jeduem se je pričelo zopet streljanje iz hiše. Oblegalci bo streljali v okna skoraj neprenehoma dokler ni ogenj zagrnil vso hišo. Žeao mislili, da je več prebivalcev hiše UBmrtenih, ko sta gospa Wright in John Myers,, kteri je živel b prvo 16 let skupaj, planila streljajo iz hiše. Oba ata padla od več k rogelj zadeta. Myers jfi bil takoj mrtev, Wright pa hudo ranjena. Ljudstvo se je nato kmalu pomirilo in razšlo.
Nedolžnega zaprli.
Omaha, Neb,, 25. avg. Danes dopoludne sta dva policaja zaprla Viljem L. Williamaa. Kakor policijski načelnik poroča, mu je bilo naznanjeno, da Williams namerava popoludne pri Jacksonian pic-nicu umoriti Viljem J. Bryana. Williams dela pri American Smelting & Refining Co. in je baje v šali rekel proti svojemu sodelavcu, da namerava umoriti Bryana. Dobri tovariš je porabil prvo priliko, ko Be je zamogel splaziti od dela in sporočil grozovito vest policijskemu načelniku. Kmalu potem Bta dva policaja napadla nič slutečega W il liamsa pri delu, ga vklenila in od peljala v zapor. Ko je pozneje prišla njegova žena in vprašala kaj je njenim možem, jej niso dali nikakega odgovora in jo tudi niso pu stili k njemu. Proti nekemu poro čevalcu ga je popisala policija kot moža z rudečimi lasmi, rudečimi brkami in divje vrtečimi se očmi, ali z jedno besedo od nog do glave zagrizen anarhist. Ko si je policija nekaj čaBa zaman belila glave, oprostila je WilliamBa, ker ni našia na njem najmanjše krivde.
Prevarjeni trgovci.
Minolo soboto zaprla je policija v New Yorku dva prebrisaua lopova imenom J. Kornfeldt in Fr. Gallagher, ki sta tekom časa razne trgovce za približno svoto 112.000 prevarila in sicer na jako premeten način. V bližini trgovca, kterega sta hotela goljufati, najela sta stanovanje na ime dotičnega trgovca, na to sta pri kaki bližnji tvrdki nakupila različnega blaga, seveda plačala nista, temveč se s tvrdko dogovorila, da ju kacih 90 dnij ča ka za plačilo, kar je vBaka tvrdka radi dobrega imena stranke storila. Takoj na to odvrnila sta blago v New Jersey, kjer sta ga prodala. Konečno se je policiji vendar posrečilo premetena lopova spraviti pod ključ.
Iz Mi novlli kolonij.
Žrtve miru na Filipinah.
Washington, 26. avg. General McArthur poroča, da je na Filipinah 4000 mož ranjenih, oziroma bolnih. 6—7000 mož, ki so bili na potu na Kitajsko, dobili bo ukaz odpljuti na Filipine, da se popol-uijo ondošnje posadke, ker je iz Filipinov 2000 mož odšlo na Kitajsko. Vojna uprava Bicer trdi, da ni bilo baš potrebno poslati vojake na Filipine, vendar je znano, daje general McArthur nujno zahteval pomoči.
V Clevelandu, 0., je naprodaj
SALOON
na dobrem prostoru pri kranjski cerkvi. Cena je primerna. Večpove:
GEO. TRAVNIKAR,
1776 St. Clair St., Cleveland, O.
Parobrodue listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Greenwich St.. 'New York,
rti «i , -jl. ■a^Ai.rffc.iA
Priporočilo.
Rojakom dospevšim v New York
toplo priporočamo
,Wahrenberger hotel'
130 Greenwich Street.
Dobra, tečna jed in čedno stano vanje je po nizkej c»>nj. Potujoči Slovenci ae tam nlnijajo. Ako bi bila po noči ali .'b n» <}«ljah naša pisarna zaprta, naj h- lepo tja gredo. Ta hotel je par hi* .-d naš- pisarne.
V W '
PAUL SCHNELLEK.
Notary Public
v Calumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poBlovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: V'niv Street.
Ali te srbi hrbet?
Ako te srhi hrl*-t pred pretepuui, n za to nobenega zdravila. Toda tu govori mo o m_-kcm pek<£em •■Ivutku, pri L (trem bi se človek praskal do krvi. Mali ru.leči mozoli se spuščajo, posebno pri (» tenju in ne puste človeku niti delati niti spati, Pravijo, da je temu uzrok vročina, toda i>ta vpljiva tu le tolik... da je neprijeten potutek tem hujši, (itavni u/r..k je odvisen .»I kakovosti krvi, ista je gosta in potrebuje popolnega čistenja. To stori sigurno in na najprijetneje način
TRINERJEV0 GRENKO VINO,
ktero ne odpravi sani«, hitro in usjtešno i>to srbečino in mozole, ampak spravi v red tudi želodec, kar je po U-tu trajno potreba. Vino izdeluje nad lo let Jos. 1'nner in je dobiti tudi v lekarnah, treba pa je odločno zahtevati Trinerjevo grenko vim. in od nikogar vsjtre-jeti ničvredne in mnogokrat ikodljive ponaredite, ktere imajo tu pa tam na jimdaj. Tri nerjevo grenko vino je močno in zanesljivo zdravilo proti neprebavljivosti in spi..h proti vsem lioleznim zel.xlca, jeter in ledvic, tudi ako so le zastarane. Isto obvaruje človeka pred vsemi Ixtleznirai, posebno ob vročem vremenu in bi moralo biti v vsaki hiši, kakor priporočajo zvedeni zdravniki.
Seveda...

misliš vsako pivo je dobro — Večinoma
je tudi
Toda...
ako sigkdaj pokosil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš daje boljše J nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAKE LINLEH. - - - KIOH.
PRODAJA SE POVSOD! V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
Entered as second class matter at
the New York, N. Y. PoHt office October 2. 1893.
,,GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
izdajatelj in uredili* : Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko |3.—,
ta pol leta ..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
.i m „ pol leta......3.50,
9 ft „ čatrt leta . . . „ 1.75.
4 Evropo pošiljamo list skupno dve številki
„Glas Naroda" izhaja vsako gredo
in Boboto.
GLAS NARODA"
(,,Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglaae do 10 vrstic s* plača SO centov.
Dopisi brez podpisa in osolmosti it ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order
Pi i spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo nasi ivmka.
Dopisom iii pošiljatvam naredite
u&itovDm:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Telefon .'»TO") Cortland.
Bkih uniformah, marčanje prejšnjih vojakov tujezemskih armad s svojimi zastavami. Ako bo republikanski vodje v Chicagi tako neumni, da bodo v istini prirejali take ma-škarade, potem naj isto le store. S tem se bodo pri Bryanu prikupili, ne pa pri zavednih tujezemcih, kteri bo postali dobri Amerikanci in Be bodo srdito obrnili od tacih vodij. Morda se kdo goBpodov Se spomni, kako ao pred desetimi leti v New Yorku tujezemci izplačali republikance, ko niso volili Fassetta, kteri je mislil, da ima že vse na svoji vrvici, ker je v nekem zborovanju slekel sukDjoin pričel kvasiti nekaj iz evropskih spominov. Chicažaui utegnejo republikancem jednako posvetiti, ako se pokaže, da so kaj tacega potrebni.
Homatije na Kitajskem.
Podrobnosti iz Pekinga.
Peking, 24. avg. Zavezniki zasedajo sedaj cesarsko mesto in so se pomaknili do vrat palače. Japonski vojaki so osvobodili petnajst francoskih redovnic in štirideset francoskih in italijanskih vojakov, kte-re so v Pei Teang katedrali oblegali Kitajci dva meseca. Včeraj so osvojili zavezniki Peitaho misijon in Kitajce hudo pretepli. Angleži zasedajo železniško postajo. Vojaki patrulirajo po mestu, da se prepreči plenenje in požiganje.
Med obleganjem Pekinga so zgubili varstveni vojaki 73 mrtvih in l2t» ranjenih. Dne 28. julija so bo-xerji razdjali rusko kitajsko banko, i Iz japonskega vira se poroča, da so zavezniki požgali priuc Tuanovo palačo.
Princ Tuan vjet?
Shanghai, 24. avg. Brzojav iz Tsiuau Fu poroča, da so zavezniki vjeli cesarico-vdovo in princ Tuana. Ko je bila cesarica-vdova dan hoda od Pekinga, postalo je njeno varstveno vojaštvo tako izgredno, da se je prestrašila in vrnila nazaj. Li Hung Chang potrjuje poročilo o izgredih cesarske armade. Zvit kakor je, se iMbrika sedaj zaveznikom s tem, ot pripozna njihove načrte kot. pravilnim.
Izgredi na južnem Kitajskem.
Loudon, 24. avg. Kakor se iz Hongkonga poroča so kitajske tol pe razdjale misijone v pokrajinah Tokien in Kiongsi. Tudi francoski misijon v Kwantungu so napadli, toda pomorščaki francoske topni-čarke ,,Comette" so še pravočasno prihiteli kristjanom na pomoč in prepodili Kitajce.
Tolovaji proti Pekingu.
Aong Kong, 25. avg. Črni prapori korakajo proti Pekingu, da bi pregnali zaveznike iz glavnega mesta. To je iz tolovajev obstoječe vojaštvo, ktero je že več let razsajalo po južnem Kitajskem. Ako-ravno so bili Orni prapori večkrat uporni, vendar vlada proti njim ni nikdar resno postopala, ker so v vojskinem Času mnogo koristili. Kitajska se je poslužila teh tolovajev, da so nadlegovali Francoze ob južni meji države. Na sedajnem prodiranju proti Pekingu zaznamuje razdejanje njihove sledove.
Tien Tsiu, 25. avg. Britiški vojaki so zato tako lahko osvojili Peking, ker so Kitajci imeli drugod zbrano svojo posadko, da bi se branili proti napadajočim Amerikan-cem. Kitajci priznajo, da so med obleganjem poslaništev zgubili3000 mož. Zveza s Pekingom je pretrgana in pomuoženje vojaštva je nujno potrebno.
Shanghai, 25. avg. V Pekingu trajajo cestni boji neprenehoma, ker zavezniki nimajo dovolj vojaštva za policijsko službo. Kakor hitro pridejo male patrulje zaveznikov v nove okraje, morajo se bojevati z deloma oboroženimi tolpami.
Daljno vojevanje.
Kitajci hočtjo Peking zopet osvojiti.
WaBhiugton, 26. avg. Iz Yoko-hame se poroča, da se bode med Kitajci in zavezuiki vršilo še mnogo bojev, kajti Kitajci so uverjeni, da bodo Peking zopet osvojili. 9000 mož broječa kitajska armada iz po-
f
krajine Shan Tung koraka proti Pekingu. Japonska konjiča, ki j< zasledovala ceBarico-vdovo, vrnila Be je brez vspeha,
Gledč koriBti in dobička, kterega bodo dobile evropejBke države zaradi kitajskih nemirov, se Rusiji in Angliji pripisuje največji del — Rusiji radi kitajskega napada ^ eibirsko pokrajino Amur, Angliji zaradi nameravanja prisvojiti bi pokrajino Yang-Tse-Kiang doline. Vendar še nihče ne ve kaj Rusija namerava, kakor je tudi povsem nejasno čemu se je izkrcalo augle-ško vojaštvo v Shanghaju. V obče se sodi, da ako pride do delitve Ki-taja si bodo najbrže Rusija, Anglija in Nemčija medsebojno delile.
Obleganje cesarske palače.
London, 27. avg. Iz Shanghaja se brzojavlja, da japonsko vojaštvo samo oblega cesarsko palačo v Pekingu. Japonska vlada je zagotovila, da bode cesarju in cesarici dovolila popolno varstvo. Ker so brzojavne zveze s Pekingom pretrgane, ne preostaja zaveznikom nič druzega, nego posluževati se teku-nov med giavuim mestom in obrežjem. Isto se iz japonskih virov poroča, da v kitajski prestolici po-manjkuje živil, ker so trgovci živil, večinoma ,,boxerji" in nečej< tujcem ničesar prodati.
V Pekingu je red.
Washington, 27. avg. V Peking je dospelo 3000 Nemcev, kar j«- tuje. zemce nekoliko pomirilo, kajti bail so se kitajskega napada. V oficijel nih krcgih mislijo, da bo zavezniki sedaj dovolj močni, braniti proti napadom. Vojaki v Pekingu sedaj nimajo druzegu dela, nego ohraniti red. Med tem časom se lahko vrše diplomatične obravnave, in ako se cesarska družina s spremstvom zopet vrne v mesto, jo bodo zavezniki varovali. Brzojavna zveza h Tien Tsinom in železnica je zopet popravljena, toda za vzdržanje vezne črte nimajo na razpolago zadostno število tujezemskih vojakov.
Zavezniki baje hudo tepeni.
Petrograd, 28. avg. Vlada je dobila baje brzojavno poročilo, da so bili zavezuiki v krvavem boju v Pekingu premagani. Kakor pravi poročilo nadalje so zavezniki zgubili 1800 mož in bili zapodeni iz mesta. 30.000 Kitajcev je napadlo glavno mesto od dveh strani. Po os vojen ju utvrdb so pričeli s topovi grozovito streljati na zaveznike, kterih poraz je bil uničevalen. Rusi so imeli največje zgube. Poslednjih poročilih Kitajci še vedno streljajo na zaveznike. Tudi prete baje slednjim velike kitajske armade pri Yang Tsungu.
London, 28. avg. Poročilo iz Pe-trograda o porazu zaveznikov, tu ne verujejo, sumijo pa da izhajajo isto od zbiranja kitajskih vojnih moči okolu Pekinga.
Washington, 28. avg. Poročilo iz Petrograda glede poraza mednarodne vojne in osvojenja Pekinga od Kitajcev tu nihče ne veruje, posebno ker je od tiBtega časa vojni oddelek dobil več brzojavov iz Pekinga in v nobenem se ne omenja, da bili zavezniki v zadregi. Nemogoče je, pravijo tu da Iti se zamogla ki tajska armada približati mestu, ne da bi zavezuiki isto zapazili.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Cordua k smrti obsojen.
Pretoria, 24. avg. Poročnik Cordua, kteri je bil preje pri državnem topnčarstvu Transvaala in bil nedavno krivim spoznan ude ležbe pri zaroti, kt-ra je nameravala pomoriti britiške častnike in odpeljati lord Robertsa, je bil k smrti obsojen. Lord Roberts je obsodbo potrdil in Cordua ho danes popoludne ustrelili.
Baden-Powell se je pri Warm-bathu, severno od Pienaars reke bijeval z Boerci. Pri "tej priliki je oprostil 100 vjetih Angležev in vjel 25 Boercev, med kteri mi sta bila dva tujozemska častuika. Buller-jeve zgube so znašal^ dne 23. avg. 7 mrtvih, 22 ranjenih in 5 pogrešanih. Rundlpv--1 patrulje so našle v Brandwater dolini zakopanih 140.000 nabojev in 200 fantov di nami ta.
---
Robertsovi napori.
London, 25. avg. Včerajšnja izvršitev obsodbe nad poročnikom Cordua ni bila Boercem v svarilo, Ampak je njihov upor le še bolj utrdila. V istini sedajni položaj uikakor ne kaže, da bi bilo kaj kmalu konec jugoafrikanske vojske. Kakor je bilo pričakovati so se Boerci zopet pričeli zbirati okolo poveljnika De Weta. Med tem časom so tudi preložili vojno središče proti iztoku in v Natal. Tudi lord Roberts je prvič, zapustil okolico pri Pretoriji in se podal 112 milj proti iztoku. Vse gibanje Angležev £aže na to, da skušajo vjeti Boerce.
Lord Roberts poroča, da sti dve sotniji Liverpool polka zašli v boer-sko past in zgubili 10 mrtvih, 45 raujemh in 30 vjetih.
Pretoria, 25. avg. Poveljnik De-larey preti postajam ob Johannesburg železuici. De Wet je prekoračil železnico 20 milj južno, od Kriigersdorpa in se pomaknil proti reki Vaal. Kakor se iz druzega vira poroča, mu je Baden-Powell zabra-uil zjedinjenje z Bothom in mu vplenil vse vozove. Roberts je sicer proglasil, da se bode De Wet kina iu podal, kar pa razun britiških generalov nihče ne vrjame.
Kriigersdorp, 25. avg. Poveljnik Delarey se je prikazal včeraj pred Bank postajo in zahteval podajo posadke, o čemur pa britiški poveljnik m hotel nič slišati. Med tem časom je De Wet vporabil ugodno priliko, prekoračil reko in se pomaknil proti Oranje državi.
Odločilna bitka.
London, 27. avg. V Lyndeuburg okraju se vrši odločilna bitka med Angleži in Boerci. General Botha brani 30 miij dolgo vojno črto in ima tri velike iu mnogo brzostrel-nih topov. Boj Be je pričel v ue-duijo zjutraj s splošnim napadom, kterega so pričeli Angleži od treh strani. Trajal j-i ves dan do mraka in so Boerci najbrže uvideli, daje slednja prilika in se obupno branili. Njihovo število cenijo na 20.-000 mož, Angležev pa je gotovo trikrat toliko. Lord Ruberts je jsobno prevzel poveljništvo in brzojavlja iz Belfast* kakih 112 milj od Pretorije oddaljeno, sledeče poročilo: ,,Ves dan traja boj na 30 milj dolgi črti. French je z dvema bri-gadoma konjiče severozapadno od Belfasta zapodi i sovražnika proti Lakenoleju. Buller upa, da njegove zgube ne znašajo več nego 40 mož. Boerci se obupno bojujejo. Na razpolago imajo več topov. Zemljišče je za njihovo vojevanje zelo ugodno, za vporabo konjiče pa je najslabejše kar smo jih do sedaj našli."
Dopisi.
Lime, Colo., 22. avg.
Gospod urednik ,,Gias Naroda", prosim, da blagovolite sprejeti mej dopis v predale lista, ker ž njim hočem rujake seznaniti o krivici društva sv. Trojice štev 82 N. H. Z., oziroma njenega prvega tajnika Dan. Brdara. Dne 28. okt. 1899 je umrla soproga Jos. Strletu, sam sem bil isti čas predsednik tega društva in nisem sklical izvanredne s je, pač pfc šel osobuo k vsakemu članu naznaniti, da bode p« grub dne 29. okt.. ob 8 uri zjutraj. Vsakdo me je vprašal glede vozov iu povedal sem jim, da to sam preskrbim in bili so vsi zadovoljni. Naročil sem sedem voz, dva voza za Jos. Strleta, ker je on pozabil naročiti vozova za svojo družino iu bil član našega društva; pet voz jo pa » stalo za 22 društveni kov ; veak voz je veljal $5 Pri seji dne 11. nov. 1S99 sem dobil od članov, kteri so se udeležili pogreba S12 in sem to svoto tudi takoj plačal p -grebniku ter imam pobotnico shr.-njeno; tajnik Brdar me je potem vprašal koliko mi še manjka d- -narjev, da bi vozove plačal iu sem mu naznanil, da $13; dva voza bode pa plačal Jos. Strle; povedal stUI mu pa tudi, da tajnik, uiti društvo nema nič opraviti z vozovi, da bodem ž« sam od bratov dobil denarje in vse poravnal, ker sem vso odgovornost sam sprejel. Toda Brdar s<* je napravil lepega z društvenimi denarji, šel je k blagajni-
ku g. John Jermanu in od njega vzel $13 društvenega denarja in šel plačati dolg, za kterega sem bil jaz odgovoren in nobedeu drugi. A samooblasten je bil ta Brdar zato, ker je bil preje predsednik društva sv. Jurija štev. 62 N. H. Z. v Rock-ville, Colo. ; slučaj pa je hotel, da je leta 1S98. meseca maja umrla soprrga Martin Prueu, v Puebli, a ta Brdar bil predsednik ; takrat je pri seji rekel, da bode društvo plačalo pogreb iz smrtne podpore, ali kakor hitro je gospoda denarje v roko dobila (namreč smrtno podporo) za Martin Prnsa v znesku 8200, takrat ao novci zmanjkali in pogreba niso plačali in ostali so pogrebniku McMohanu dolžni £75. Takrat se Brdar ni potrudil v pla-tež, pač pa za mojih $13. Po novem letu je bil izvoljen drugi odbor, takoj so me vprašali za onih 813, a rekel sem jim : ,,Kdor je te novce iz blagajne vzel, ta naj jih plačal'4 in zato me izključili. Nemam se kam obrniti v pritožbo, ker nemam društvenega pečeta in uemorem dobiti podpisa predsednika in tajnika; zato sem prisiljen v časopisu naznaniti krivico.
Nik. Starašinič.
Alexandria. Ind , 25. avg.
Rojakom po šimej Ameriki imam naznaniti nesrečo, ktera je obiskala to mesto, line 19. avg. ob 5. uri popoludne je nastal ogenj v tukajšnji tovarni za izdelovanje sekir Cely Ax Works Co., kako je ogenj uastal, ne ve nihče. Pričelo je goreti sredi tovarne in Be ogenj zeb hitro razširjeval, tako da ni bilo mogoče prav nič rešiti; od vse naprave je ostaia saino pisarna in shramba aa izgotuvijeno sek.re, ker ta poslopja so bila ločena cd tovarne. Škode je kakor zatrjujejo mili jon dolarjev iu 600 delavcev je zgubilo delo. Sedaj gredo ti delavci kamor kdo v6 iu zna s trebuhom za kruhom; obdržali bodo le 200 mož in to ožeujene in ti bodo pomagali pri novi stavbi. Vodja družbe je rekel, da bodo sedaj še lepšo in večjo tovarno napravili ter bode v štirih mesecih gotova, potem bodo pa vsi stari delavci nazaj v delo Bprejeti. Slovencev nas je sedem delalo v tej tovarni in smo bili vsi zadovoljni z delom in plačo; sedaj jih je pa nekaj že odšlo. Konečno srčno p adravim rojake iu jim vse najbolje želim.
Jak^b Jesenšek.
Sayretown, Ala., 24. avg.
Namenil sem se cenjenim rojakom in sodelavcem naznaniti nekoliko glede tukajšnih razmer. Delo v premogokopu je sedaj popolnoma prenehalo. Uzrok temu je, ker Bije družba omislila perilnico za čiste-nje premega. Isto so pričeli postavljati meseca julija in od tistega časa smo delali samo po 3 dni v tednu, dne 14. avgusta pa so delo popolnoma ustavili in sicer za toliko časa, da bode perilnica dodelana to je do 20. septembra. Družba nam je dovolila brezplačno stanovanje toliko časa, da bode zopet pričela z delom in potem nam obetajo stalno delo vsaki dan. Omeniti moram tudi, da so tu v Alabami v Be družbe znižale zaslužek in sicer 2i centa pri toni. To so storile baje zato, ker je ceua železa padla, tukajšnje družbe pa imajo svoje lastne rudotopilnice, livarne in premo-gokope, da si tem lažje pelnijo svoje žepe. Posestuiki imajo vedno visok dobiček, naj bode cena njihovih izdelkov visoka ali nizka. Ako cena kakega izdelka pade, hitro znižajo zaslužek vsem delavcem, istočasno pa si tudi pomagajo z ustavljanjem dela do visoke cen*-svojih izdelkov. Alojzij Loushe.
Drobnosti.
Umrl je 5. avg. V Zagorici pri Čatežu posestnik France Ostanek, vulgo Žganjar, ljubljanskim mesarjem zaradi izvanredno lepe govedi dobro znana in priljubljena oseba.
» *
*
Ubil seje v Žužemberku SOkti i pastir Autou Eršte iz Sv. Petra pri Novem mesto. Možje v spanju padel s svisel na ceeto.
Požar. Dne 31. julija pouoči je pogorela v Bitni vasi hiša in kašča Aut. Žužka, ki je v Ameriki. Skoda je za 1000 goldinarjev. Požar je povzročila Žužkova žena, ki je vrgla tleče cunje med smeti. Tudi za
vas je bila velika nevarnost. • • •
Požar. Dne 2. avg. ob pol 3. uri zjutraj se je vnel senik posestnice M. Petrič na Bregu pri Kranju. Ogenj je uničil tudi poleg stoječi skedenj z deteljo, senom iu slamo. Nadalje sta zgorela dva voza iu trije stroji. Škode je za 4200 kron. Ogenj je moral kdo zanetiti iz h udobnosti.
*	m *
Toča Dne 30. julija ponoči je v okolici Leskovca bila toča ter napravila po vinogradih in na polju mnogo škode
*	* *
Toča. Dne 30. julija proti 10. uri ponoči je bila toča v občini Št. Jernej nad Vrbolci in Drča t^r napravila v vinogradih in na polju
za 8000 kron škode.
* *
*
Nesreči. V Savi utonil je dne 25. julija šolar sin posestnika A Gabriča naŽigerskem vrhu. Šolarji so se kopali; ko pa je šel Gabrič nekoliko bolj na globoko, ga je prijel krč in potopil s»- je. (%»z poldrugi* uro so dobili že mrtvega na suho. — Tisti dan pa je žena posestnika Antona Perca, četrt ure od Sevnice, gnala vola na vodo; ker pa slučajno ni pazila, da vol bole, B'* vol zakadi v njo in ji trebuh čisto razpara. Prihiteli so hitro duhovnik in tudi zdravniška pomoč. Dne 20. pr. m. v nedeljo bo jo odpeljali v deželjpo bolnico v Brežice.
* # *
Nesreča. Andrej Ilinčič, (»0 M star mož iz P.lja pri Tolminu doma, je kosil s svojim lGl^tnim sinom travo blizu globokega prepada. Veter je odi.esel star "ku klobuk in hoteč ga uloviti, j" stekel za njim in padel v skoro 40o m globok prepad. Njegov sin mu je pritekel na pomoč in našel očeta še živega, a k mali za tem je starček umrl. Nesrečnež je zapustil 6 otrok, najstarejši ima 20 let.
* *
*
Stekla mačka je dne 7. avg. napadla fioletnega Petra Starašinca iz KraBinca v črnomaljskem okraju iu ga ogrizla. Starašinca so pripeljali v Ljubljano, od tod pa je šel danes popoludne v spremstvu dveh stražnikov v Pagteurjev zavod na Dunaj.
Kretanje parnikov.
V New York <1 os p cl i:
,.Ni\v York", 25. avij. iz Southamptoaa z
954 potniki. ,.Umbria", 25. avgusta iz Liverpoola s 658 potniki.
„L"Aquitaine", 25. avij. Havre.
,,Rotterdam*', 25. avi;. i 1 Kotteriiama.
,, Grosser Kurfurst'% 2<>. avg. 1/ Bremena s 1603 'Nitniki.
..Southwark", ?f> av^. iz Antuerpna s 1061 potniki.
».Kaiser Wilhclm del Grosse". 2S. avg. iz-
l.renicna s 1 >55 ]«>tmki. .,< >ceanic*\ 29. avg. i/ i.iverpoola.
Dospeti imajo:1
„Ems", i/ Genove. ,, Aller", 1/ Southamptona. ,,Columbia", iz Hamburga. ,,Campania*1, iz Liver[»n»la. ,,I »eutsehland", i/ Hamburga.
O d p 1 j u 1 i so:
,, Uelgravia", 2H. avg. v Hamburg. ,,Nevv York", 2y„avg. v Southampton „Friesland", 29. avg. v Antwerpen. ,,Majestic", 29. avg. v Liverpool.
O d p I j u I i bodo:
,,Kaiser Friedrich", 30. avg. v Hamburg. „ L'Aquilaine", 30. av-;. v Havre. ,,Friedrich iler Grosse", 30. avg. v Bremen. „Aller", 1. sept. v Bremen. ,, Pretoria". I. sept, v I lainliurg. ,,Rotterdam", i. sept, v Rotterdam. „Ems", 1. sept. v Genovo. ,, Kaiser Wilhclm der Grosse**, 4. septembra
v Bremen. ,,I>eutschian<l", 4. sept. v Hamburg. „Southwark", 5. sept. v Antwerpen. ,,tJceanic", 5. sept. v Liverpool. ,,St. 1'aul", 5. sept. v Southampton. ,,La Tourraine", 6. sept. v Havre. ..Grosser Kurfiirsi". 6. sept. v Bremen. ,,Columbia", 6. sept. v Hamburg. ..Maasdam", 8. sept. v Rotterdam. ,,Campania", S. sept. v Liverpool.
I'amiiki listki so dobiti po izvirnih ■^"cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York.
Republikanska volilna borba.
Vodje republikutiteke volilne borbe kažejo navidezno največjo samozavest, jioleg	pa ee skrbno trudijo odstraniti takozvano apa-tijo. Pri t*j priliki se čujejo izražanja, ktfTH dokazujejo, da v istini nikakor niso tako sigurni glede izida volitve. Ne glede na New York je pravo bojišče v takozvanih osrednjih državah : Illinois, ludi-ana, Michigan in Wisconsin. Obnašanje ta m oš n j i h t ujezemcev je obema strankam velika zagonetka iu vsled tega so v ta mošnji h državah postavili več tujezemskih kandidatov, nego kdaj popreje. Posebuo za Illinois so republikanci v velikih skr-l»eh, kakor je razvidno iz dolgega dopisa v uewyorftki „Tribuni". Izmislili so si razna sredstva, s kte-nuii nameravajo loviti glasove tujezemcev. Ta sredstva so zelo čudne nravi in mogoče je, da pro-uzroče ravno nasprotno kar bi radi dosegli.
V	IllinoiBU so tujezemci v istim odločilni, ako se zjedinjeno izrečejo za jedno ali drugo stranko. Tode le redkokrat se zgodi, da se tako tesno zjediuijo, ker so ravno tujezemci prHvee dobri Auaerikauci, dt bi se kot tujezemci odločili. V svo jih nazorih so ravuo tako razdeljeni kakor Amerikauci. Toda povprečno so veliko mauj strankarski uego ti; mirno iščejo poduka t. pomenu iu obsegu novo nastalih vprašanj in se potem odločijo kakoi najboljši vedo in znajo, ne da bi s< zavezali strankaretvu. Zato je tudi med vohlci, kteri so ee iz Evropi priselili v Zjed. države največje število neodvisnih in baš zato trezni borbi posebno pristopni, akojeisU' mirna in se vrši z istinitimi dokazi. Hrumeča borba s paradami, ume-talnim ognjem iu zabavljanjem nasprotnika naredi navadno relt slab vpljiv na odločno množico v/ Evrope naseljeuih Amerikancev.
V	1 llinoisu računajo ropu bi 1 kanci nato, da so tujezemci pri volji se spreobrniti k imperializmu in militarizmu, ker so bili v svoji stan domovini imporialisti iu vojaki. O ničnosti tacih nazorov govoriti s< nam pač ne zdi vredno. Ako p* tukajšnji vodje mislijo tujezemcem e tem imponirati, da tu vamerikan-ski volilni borbi skušajo vzbujati tnjezemskeBpomine, potem se hudo motijo.
Kakor se v omenjenem dopisu glasi, nameravajo vprizoriti haklja-de z vojaškimi godbami v tujezem-
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota ; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neh. ;
I.	tajuik: Jožef AoniC, Box 266, Ely, Minnesota;
II.	„ Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan* Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globok ar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stefan, Box 1135, Soudan, Minnesota.
J o s i p A g n i t e h, I. tajnik.
PRISTOPILI:
K društvu sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Anton Gorjup, star 24 let;
Josip Gorjup, star 22 let.	Društvo šteje 41 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo., Anton Dodič, star
24	let; Janez Preširu, Btar 31 let; Janez Krampel, star 26 let; Fr. Sterle, star 27 let.	Društvo šteje 27 udov.
K društvu sv. Jož»<fa štav. 14, Crockett, Cal , Anton Lavriu, Btar24 let; Anton Smrekar, star 30 lnt; Janez Petrick, star 35 let.
Društvo šteje 17 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Josip Grahek, star 41 let; Jure Hrovat, Btar 37 let; Janez. Južna, star 27 let.
Društvo šteje 33 udov.
K društvu sv. Cirila iu Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Valentin Mo-dic, star 33 let.	Društvo šteje 41"udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Josip Bauer, star
25	let; Peter Paulich, star 40 l«»t; Jauez Rigler, star 18 lnt, Frank Vogrinc, star 19 let.	Društvo šteje 253 udov.
IZLOČENI:
Od društva sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Matija Drumel in Janez Marold.
Dopisi naj se hlagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i č. Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopuiku.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA".
Iz Podkraianad Vipavo poročajo: Dne 4 avg. si je hotel knučati življenje tukajšni posestnik Jakob Bajec. ShI je t^ga dne popoludne na svoje zemljišče ter se tam obesil. Pastirji, ki so ondi v obližju pasli živiuo, so zagledali že na vrvici visečega ter šli klicat posestnika A. Kobala, ki je oral na svoji njivi. Ta je visečemu prišel na pomoč ter mu še v pravem času rešil življenje. Vzrok temu poskušenemu samomoru je m »uda nesloga v domači hiši. • *
*
Žalovanje v Primorskem in na
Laškem Laška demonstrativno žalovanje po kralju Humbertu na Pirmorskem je postalo že naravnost škandalozno. Lahi agitirajo na vso tnoč, da bi se razobesilo kar mogoče mnogo črnih zastav iu drugih žalnih znakov. Celo s terorizmom silijo ljudi k temu, a vlada vse to trpi. Namen vsemu temu počenja-nju je, pokazati, da je Primorska zrela za združenje z Italijo. Nasprotno pa se poroča, da bo vesti o silnem žalovanju na Italijanskem tudi silno—pretirane. V Benetkah in v Milanu je ljudstvo povse iudifereutno. črnih zastav ni sko-xo prav nič razobešenih. Celo v Monzi ni na velikem trgu nobene zastave, zato pa Be v Milanu prirejajo javni koncerti iu gledališke predstave. Ta razloček mej Italijo iu Primorsko pade v oči. Kaj s morajo drugod po svetu misliti o nafti državi, ki mirno prenaša taka izzivanja iu take demonstracija, kakšne se prirejajo na Primorskem, e tem si mi ne bomo belili glave.
lfSlov. Narod"
Snrt na lo?n. 13. avg. na vse
zgodaj so Sli na lov pod Hum (900 do 100 metrov visoko) gg zdravnik Votočka, sodni kancelist Matej Šerko in urar Josip Uršič. Okoli
zjutraj se je nakrat zaslišal strel — in Šerko je pad<4 ua tla- Ko sta tovariša prihitela zraven, je bil Š,rko že mrtev: ves strel i* puške mu je šel v glavo, da so se možgani pocedili iz nje. — Šerko je doma iz Klenovščaka pri Buzetu, ima 23 ]et in je kancelistšele od januvarja, odkar je tu nova sodnija. Bil )
jako priljubljen.
* * •
Samomori na liunajn Jako zanimivo je, kako narašča število sa uoomorilcev na Duuaju v zadnjih dveh mesecih. Tekom junija me seca je bilo 60 samomorov, a v juli ja 66. Toliko, kolikor je bilo samo morov v juniju, jih ni bilo ša nikoli tokom jednega meseca. Število 56 je bilo tudi v letu 1896 in to v
maju. V preteklem h>tu je bilo samomorov v juniju 24, v juliju pa 43. Od 56 samomorilcev teki.m jul je bilo 10 ženskih ter tudi jeden 10 let star otrok.
* * * •
•Instifikacija v I»ol. Tuzli. Ahmed
Begovič je živel v bosanskem mestu Olovo v koči brata Redže. Plačeval ni ničesar. Nakrat se je Redže izmislil, da bodal kočo v najem ter je zato prišel iz Sarajeva v Olovo iu to sporočil bratu Ahmedu. Ahmed pa je ponoči Redžo ubil ter ga s pomočjo nekega človeka nesel v neko jamo. Pes neke družbe, ki je napravila izlet v okolico Olova, pa je truplo zasledil. Sodišče je kmalu našlo morilca ter ga obsodilo na vislice. 28. julija je bil Ahmed
Begovič obešen v Dol. Tuzli. * *
*
Kakšna bo kazen morilca Bresei-ja? Ker v Italiji nimajo smrtne kazni, bode Bresci obsojen v dosmrtno ječo. Najprej bo deset let v samotni celici, ki bo dva metra dolga in 1 m široka. Hranil se bo ob samem kruhu in vodi. Delal ne bo ničeBar, niti bral, niti pisal. Tudi govoriti ne sme ž njim nihče. Ako bo nemiren, ga zvežejo v si lovni jopič ter bo moral spati z zvezanimi rokami in nogami v rakvi podobni postelji. Na sprehod pojde molokrat med dve goli visoki steni. Če prebije vbo to, pride v drugo lečo, kjer bo moral delati. Navadno pa vsak tak obsojeuec prej
umre ali pa zblazni 1 * *
*
Žrtve morja. Biro ..Veritas" v Hamburgu poroča, da se je letos v mesecu juniju, kolikor se je moglo dognati, izgubilo 83 ladij, in sicer 60 jadrnic in 23 parnikov. Poleg tega navaja list še 315 druzih ladij, ki so bile poškodovane.
* *
*
Koliko je živali na svetu. Coolo gična izvestja poročajo, da je do sedaj 400.000 različnih vrst živalij znanih. Največ je seveda žuželk, namreč 280.000 različnih vrst, ktere dele na 120.000 raznih hroščev, 50.000 raznih metuljev itd. Ptičev je poznanih 13.000, rib 12.000 in kač 1640 vrst (300 vrst strupenih) Dalje je kacih 1300 druzih različuih vrst morskih živali, 20.000 raznih pajkov, 50 000 druzih raznih večinoma nepopolno razvitih žuželk, 8C00 raznih črvov itd.
HITROST
ničaranje, pačsa me dobre v< lje je potreba pri POŠILJANJU DE NA KJE V V STARO DUMOV1NO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St New York.
Smešnice.
Nagajivo. „Vinski trgovec Bruzdar je velik prijatelj mornarice I" — MDa, on je za vse navdušen, kar je z vodo v zvezi."
Vedno isti. Izak: „Tri dolarje računate za svet, to je vendar preveč gospod odvetnik!"— Od-vftuik: ,,Pomislite dragi Izak, koliko me je stalo učenje prava!'' — Izak: ..Seveda je drago, vendar računajte po izvirnih cenah.li
Opravičeno vprašanje. Profesor: „Ob ča§u uevihte se mora človek ogibati dreves, brzDjav nih drogov in žic, bregov reke in potokov, isto gorovja, dalje hiš, v kterih več ljudi stanuje, isto ni varno biti v bližini dimnikov in vodovodnih cevi." — Dijak: „Ali za Boga, gospod profesor, bodite toli dobri in povejte nam, kje naj stojimo ob času nevihte?"
Ne nameravana lastna škoda. Zdravnik: ,,Gospod N. tukaj je zahtevani račun — 15 dolarjev. Toraj čuvajte se vsake vznemirjenosti in nikari se ne jezile, kajti to Vam največ škoduje." — Gospod N. : „Toraj Vam moram Vaš račun vrniti, kajti f'uvam se vznemirjenja."
Sovraštvo i onstran groba. Kmet na smrtni postelji svojemu sinu: tlMnjemu sovražniku Janezu tudi lahko pošljete nazna uilo o m oje j smrti-... I toda v zaprtem pismu in ne plačajte poštnine!
Junaštvo. Sodnik : „ Vi ste toženi, da ste Vašo soprogo tolkli." — Toženi: „Da, gospod sodnik in jaz sem na to ponosen." — Sodnik: „Ponosen? čemu?" —Toženi: Ker je ona 50 funtov težja kakor jaz."
Č u d e ž. Kmht A. vpraša soseda kaj je čudež. — B. „Obrni se proti meni." V tem hipu ga na vso moč po glavi vdari. ..Si li čutil?" — A : „Pa še kako." — B. : ,.Vidiš, ako ne in čutil, potem bi vedel kaj je čudež."
Med razgovorom Semeniš-nik: ,,Kakor vidim, gospodična, Vi ste v svetem pismu dobro poučeni, ktero razodeuje Be Vam najbolj dopade?" — Gospodična: „Ouo, ki se prične: ,,In prišel je ženin.. .."
Vojaško. A.: „Jaz mislim, da se večina naših vojakov poroči, predno gredo ua vojsko." — B. : ,,Naravno, oni hočejo dokazati, da so hrabri."
V šoli. Učitelj: ,,V kterem času se nabirajo jabolka?"' Učenec: „Kadar ni kmetov in psov doma."
G 1 a v 11 a stvar. A : ,,Vaš sin bode toraj postal žurnalist? Ima li za to talent?" — B. : ,,Izvrsten talent, 011 zamore več dni lakoto prenašati."
Vzrok. Gospod A.: ,,Gospa soseda, čemu žalujete?" — Gospa B. : ,,Ah premislite, mojega moža so za štiri mesece zaprli." —- Gospod A. ; ..Umirite Be, saj štiri meseci hitro m i mejo I" — Gospa B. : „Baš to je moja nesreča."
Prošnja, ki se mora vsli-š a t i. ,, Prosi m miloščine; jaz sem delavec, delal sem pri predoru in nimam razun par dinamituih nar bojev, ničesar v žepu."
Kritika. Kmet: ,,Da, gospod slikar, krasno ste naslikal špinačo z jajcem 1" — Slikar: „Kaj! To vendar ni špinača iu jajce — to je zahod solnca!'*
BrezBkrbi. A.: ,,Je li res, da Vi nimate nikoli skrbi?" — B.: „Nikolil Po duevi za nje nimam čans. a po noči spim."
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti deuarna pošiljatev registrirana.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kteri so mojo soprogo, oziroma sestro, gos j h >
Marij« Rojancc. roj. G ulja
med dolgotrajno boleznijo večkrat obiskali, ob smrti pa jo v obilnem številu k poslednjemu [ulitku spremili, izrekava najino presrCno zahvalo, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev. hrooklyn, N. v., 2S. avg. 1900.
Josip Sojaaec, soprog. Frank Gulja. brat.
Potrdilo.
Podpisani potrjujem, da sem sprejel od lilagajnika Jugoslovanske Katol. Jed note g. J. Govžeta svoto 8800 in to za pokojnega člana Fr. Prijatelja, uda društva ev. Srca Jezusa štev. 2. na Ely, Minn., kot člana Jngoslov K;it. Jedtiote. To svoto sem poslal njegovim dedičem kakor jih je navedel v oporoki. Ob-jednem pa priporočam rojakom, da naj pristopajo k podpornim društvom ill k -T u goni ov. Knt. Jed noti.
John Globokar, zastopnik d rnšt. sv Srca Jezusa dt. 2. Ely, Minn., 28. avg. 1900.
pozor!
Km- tje, kt«ri imate še kaj gozda, pazite da vas ne oslepari kak zviti in prekanjeni gozdni trgovec kakor je Janez Znidaršič iz Mramorovega v Loškem okraju. Ta n>< ž kupuje gozd, oziroma les od ubozega kmeta na obroke, da plačuje po 5 ali 10 goldinarjev. Med teui časom ž.-dobi kak uzrok, da uhozega »kineta zaplete v pravdo, kteri potem zato-žu j h polovico, ali tudi celo kupnino. Posledica U»mu je, da ubogi kmet ostane navadno brez gozda, pa tudi brez denarja. Peter Peternel.
Svoji k svojim !
Podpisani se priporočam bratom Sl-ivencem in llrvat"in, da l>lago volijo oliiskati moj
saloon,
v kterem točim vedno sveže pivo. dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh, Cr^st^d But te, Colo.
Lepa prilika se ponuja oženjene-mu, kteri ima veselje do dobro obiskanega
SALOONA.
Zaradi bolezni in pri tem neože-njeu ga prodam prav po nizkej ceni. Več se izve pri
Frank Turku, 1097 St. Clair St., Cleveland, O.
Saloon na prodaj
v WOODLAND, tik tovarne, po domače pri ,,starem šapu", v kte-rej dela do dva tisoč delavcev, med temi veliko Slovencev i:i Kočevar-jev. Več se izve pri :
John Novaku,
35 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen Baloou
German&Austrian Headquarters
Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili.
Za obilen ohisk se priporoča
Dairiel Radatovich
Pikes Peak Ave., Florence Colo.
Naznanilo.
Podpisani prodam zaradi odhoda v staro domovino vso hišno in kuhinjsko opravo. Ako veseli ka kega rojaka imeti svoje znance na stanovanju in hrani, se mu ponuja ugodna prilika; hišo, v kterej bivam dobi lahko ceuo v najem in je v njej dosti prostora. Več se izve
P" :
JOHN ZAKRAJSKU,
1"). Wilson Ave , CLEVELAND, 0
RED STAR JLIJSTB
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New York* v Antwerpen Phiudelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
,-VATERLANJ)", na dva vijaka
(se gradi).......12000 ton.
..iJEEL&ND", na dva vijaka, 12000 ton „KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton.
..SOUTHWAEK", na .Iva
„FEIESLANL'\ - . ,.WESTEENLAND", „N00EDLAND".
jaka. 8607 ,on . .7110 Ion.
• • 5736 5712 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, naj
boljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejši h za potnike iz all v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHI.IE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Rt.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih lisUov s«? je obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORK. T 43 La Salle St., CHICAGO. 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — Third & Pine St . ST. LOUIS, ali na njen« zastopnike
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.

POTSDAM, parnik / dvojnim vijakom. ROTTERDAM, («rnik * dvojnim vijakuin,
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, i'arniki: M/.ASDAM, SFAARNDAM^
10500 ton. I	WEEKEND AM.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Tft Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju. I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.

kM
uši fl
'J
Josip Losar v v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO.
Vbo prodajam po najnižji ceni. r
Jz
•JS
tš j*
■
li* iM m.
J*
svoji k svojim!
j. globokar; m. p. co
ELY. MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo
TK&ovi^TO.
Tri njem je dobiti:
OBLEKA ZA MOŽKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO;
PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA.
Vedno sveže
&J
m
is)
s®
fe)
m
te) m
tel tef
Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Uox 371.
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Vorku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.
S spoštovanjem	J. GLOBOKAR, M. P. C0.
.irtlllfa"-«^,.
"tihim

Vina na prodaj. IZVRSTNE SMODKE!
Dobra črna vina po 40 do 55 ct galona b posodo vred. Dobra bela vina po 65 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj m go deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem:
Nih. Radovich,
702 VermontSt.,San Francisco,CaL
v
V V W V ^^ t
Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepots) tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov.
Dobiti so pri meni tudi fiue smodke od $14 do 340 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča:
f. a. dushek,
Office: 1323 2nd Ave., New York.

X-dLs^bols:-
Mala tatica.
(Črtka iz neapolitanskega življenja.)
Igral je v klubu in dobil, po njegovem mišljenju spoluil je Bvojo dolžnost v onej nofii. Ostavil je klub in hotel se malo šetati po samotnih ulicah, radi tega šel je danes izjemama peš proti domu. Na ulicah bile so mlake in blato, kajti ves dan je deževalo, sedaj je sicer dež jenjal liti, ali gosti oblaki in vlažno ozračje nikakor niso storili še ta u je prijetno, redke pliuove avetilke razsvetljevale bo le na pol BtranBke ulice. Kljub temu je šetal in šetajoč hotel je priti domov. V temni noči, liki prosjakom, v žepu deset tisoč lir iti peš proti domu, to mu jo ugajalo iu baš to si je želel.
Marches« Riccardo Oderiei šel je po Strada di Chiaia in Via di To ledo ter nadaljuje svoj pot po ne brojuih ulicah in stezah med Via Madaloui in Forcella, ktere tvori jo oni del mesta, kjor je po dnev iskati vso bedo človeškega življenja, d oči m se po noči baS tukaj kopičijo vse po svetu razupite lopovščine mesta Neapola. Onstran Forcella bila je njegova stara patriarhalična, a vendar krasna palača, ktero so sezidali njegovi dedje v časih Aujo-ja; palača j^ v očividnem kontrastu z naravuoBt odurnimi starim razvalinam sličnimi zgradbami starega feudalnega Neapola.
V bližini cerkve Santa Clara gorel je na cesti mali na pol po-gapli ogenj, pri kterem so se greli
najbrže kaki poulični postopači; razavetlj'-val je le nezadostno najbližjo okolico, vendar dovolj, da je marchese zaraogel videti kraj ognja nekaj obleki podobnega iz česar se razvije ženska podoba, na kar se takoj začuje plab ženski glas, kterega je marcheBe puzual, kajti kadarkoli ga je videla deklica na ulici, šla je nekaj časa za njim ter ga prosila za kako darilo. Tudi to mu je dobro došlo.
,,Mladi gospodi mladi gospod, dragi gospodi"
,, 1 'usti me v miru. 1'ojdi domov!"
Pričel je hitreje stopati, toda bosonoga deklica tekla je tik njega, in vedno klicala : „Ne tecite! Počakajte mladi gospod, dobri gospod, počakajte."
,,Ako takoj ne odideš, bodeš te-peua P'
„Nn tecite tako, mladi, dobri gospod, ne pojdite dalje po tej ulici, kajti na koncu ulico čakajo Vas lopovi."
,,Nič ne dr. Spravi se spoti!"
„Lopovi Vae čakajo, imajo nože. Oni Vas oropajo in umore. ..."
,,Kaj praviš? Kaj?"
,,Oropali Vas bodo in umorili," ponavlja deklica. ,,Imajo nože, umorili Vas bodo. . "
,,.Ienjaj vendar za Boga!" poBtal je in prižgal si cigareto. Deklica skleuo na prsih roki, da se obvaruje hladnega vetra in zavije krog vogala neke ozke ulice, ter nadaljft
tam se je tudi stresel groze, kajti
vedel ni, kaj ga čaka.
Deklica, ti je znana ta pot in veš, da je prava?" vpraša marchese dva ali trikrat.
Pojdite z menoj, ne bojte se, jaz Vas dovedem domov." Zopet sta molčala. Za zelenim sagrinjalom okna prvega nadstropja neke hiše prikaže se glava ženske in: „Pst, pst," se začuie. Potem se sliši vzdih. Vse je bilo tiho, zaradi tegabil je v zdih ljaj nekako skrivnosten in marchese Riccardo Oderisi se je strahu stresel.
Deklica zaupije ženski na oknu : ,,Ne vzdihuj, tukaj ničesar ne
dobiš!"
V bližini one hiše nahaja ee velik črn križ na malem lesenem oltarju, nad križem je borna podrapana lesena streha. Deklica, čim posvari žensko na oknu, pogleda na razpelo ne da bo vstavi in poljub: znak pobožnosti stari križ. Tam goreča svetilka razavetila je za tre-uotek njeni obraz, lasje so ae sve tili kakor zlato, njene oči bo modre in čarobuo odsevajo v temi — pač redka prikazen v Neapolu. — Tekla je dalje. Marchese jej sledi.
Prišla sta v neko širjo ulico, kjer je več plinovih svetilk, tam na koncu videti je krasno palačo Ric-carda Oderisa. Ci m on vgleda krasno stavbo, ee oddahne, prižge drugo cigareto, za par trenotkov bil je pri svoji hiši, tam potolče z svojo palico na vrata palače.
Vrata bo bo počasi in previdno odprla in na pragu so je prikazal etari udani vratar.
„Počakaj!" reče marchese in veli deklici, da pride bližje. „PojdiBem. Vzemi!"
Ponudil jej je polno pest srebr-uega denarja.
Bila jo naslonjena na stebru pred sosednjo hišo in ni hotela priti k marcheBU. Stala jo mirno kakor kip male Koriatide. ,,Se bojiš ? Tu vzemi." Neholč se jej on bliža, ali ona je »krila svoje roke v Bvojo krilo, gledala ga nepremično v njegove oči. ,,Hočeš ali nečeš?" ,,No, mladi, dobri gospod." Tu je Vaša hiša, mladi gospod." ,,Ti toraj ničesar nečeš?" ,,Ne ničesar." ,,A čemu?" „No vem." „Si li lačna?" „Ne."
„ Hočeš iti v gostilno? čemu ne greš spat?" „Ne."
„Kako pa živiš? Povej mi, bi li ne bilo bolje, da imaš bolje življenje?"
,,Ne vem."
„Kaj pa počneš dan in noč na ulicah?"
Deklica odgovori z onim istim ponižuim glasom : ,,Kradem." ,,Kradeš? Kaj vendar ti kradeš? ,,Kako jabolko, hruško, smokvo, karamelo ali košček kruha." ,,Nič druzega?" ,,Da, stojim na straži. " „Na straži stojiš? Kodo te tega
„Kako jej je bilo ime?" „Assunta."
Marchese se zamisli, toda s žensko tacega imena ni imel nikdar kaj opraviti, in da ženske le v romanih spremene imena, mu je tudi ^nano. Smejal Be je svojej nenadnej osupnoBti in nočnim dogodkom; ponudi jej v novič denar. ,,Hočeš denar ali nočeš? ' „Ne, lopi gospod." ,,Ti si čudno dete! sedaj mi je dovolj" in dejal jej je srebrne novce v razdrapani žep krila, denar pade na vlažno zemljo.
Potem jej reče: „Pazi I ako bodeš še kedaj sledila mojim korakom, dal bodem tudi tebe zapreti, to ti zagotaljam!"
Bila sem že naštotokrat zaprta! Zginol je march0B0 za vratrni, ki so s i za njim zaprla, a deklica z nova prične:
„Jaz Vam hočem poljubiti roko, lepi mladi gospod, jaz Vam moram poljubiti roko, dragi gospod ..."
Prišel je v svojo spaluo sobo, odprl je okno, da pogleda je li deklica odišla domov. Jutranja zarj» svetila je že na zapadnem obzorju, svetloba lučij je vidno pojemala, tu pa tam kak oblak, a ulice prazne. Deklica še stoji kraj stebra, njene lepe višnjeve oči gledale so milo na okno palače, srebrni denar ležal je krog nje na tlaku . . . Marchese se Bkrije, zapri je okno, da ga nihče ne vidi, zrl je še dolgo skozi malo špranjo. Malo kasneje peljal je memo stebra star mož mali voz kruha. Deklica se vzdrami in sledi vozu, vzame maJi hlebček kruha, ter se vrne v one male ulice.
Marchese zaprl je okuo.. ..
Oh oče, oče---
Slovenske knjige.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, IU.,
izdelujem
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............818 do 40;
cena 3 glasnim........-$25 do 80;
cena 4 glasnim ... od $55 do S100; cena 5 glasnim.... od S8U do $150.
Na željo rojakov oglašujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani pnjr.telj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo.
Iiox 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar.
Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal taeih. Kes me stanejo čez S50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnile se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti.
Leadville, Colo., A. Križman.

štfšTjT t - 3T 3-
3 ..... -
1
PR, SAKSER
109 greenwich street, new york.
■at - • -' .....
Jfc	- - _
-a »v
--"-V
1* .
_I_ž&ggg
Prodaja parobrodne in železniške listke po izvira.iti cenah.

Edino slovensko podjetje v New Yorku.
^fci^f 'ni ii ? i^i-»išii 1 M • i * ?' • • : * - i- ii ^"" k - i-•;' • * ^ r* ^ ^ i '»».i ^ i*v i-
Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi Ž njimi zadovoljen, ker so prav močno i/delane.
Bienville, La., Jakob bkrbic.
Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje narmonike in li naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Uutte, Colo.. M. S.*lja.
FRANC ČU DEN, J
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino » LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovza, LJUBLJANA ||
Priporočam rojakom svojo povnodi znano, bogato jjj zalogo vsakovrstnih švicarskih steus . u žepnih nr, ig verižic, ulianov in drugih zlatih in srebrnih predme- §f tov po najnižjih cenah.
Pri naročilih naj sf> denar naprej pošlje in eden || gold, vet za poštnino. Ceniki pošiljajo s** zastonj poštnine prosto.	fj.
^^^^ ^KtljT^^I jI Ji	^il ^^ 4 i* i r Ji i - i • r~ 4! • i* * - i i*!?**! i - i" * i- * (-i'1-
GOTOVE
lenarje najceneje kupiš pri F. SAKSER J U 109 Greenwich St., New Vork.
Francoska parobrodna dmžba
Comapie Eenerale
Hares In Stoa^i
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
je: ,, Sem, s^m, mladi gospod. Poj- uči?'
Oni, ki ljudi
„Veliki tatovi, morijo."
„In kaj ti dajo oni veliki tatovi?' ,,Jeden soldo, dva solda, pol
lire.'4
„In danes bi morala ti javiti moj
Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovano v mojem ceniku 111, še mnogo novih, se priporočam La louraine cenjenim rojakom za daljna uaro- Ija kretagne ročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih ce-uah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street,
Direktna črta d» HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
L'Aquitaine
La Lorraine La Gaecogne La Touraine L'Aquitaine La Lorraine La Bretagne
30. G. 13. 20. 27. 4. 11. 18. 25.
avg. sept.
okt.
1900
1900.
1900.
1900.
1900.
1900.
1900.
1900.
1900.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike h
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljnj«.
Vožnja čez morje i«~aja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vušem potovanju v Evropo so oglasiti dospevši v Bremen v naSrj pisarni, kjer hi d nar najbolje zme-njati zamorete, t<;r bode te na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši snr- dtnki ali znanci radi k V im v Ameriko p. t-.vali, tedaj jim pišite, da naj Be sani^ nn nas obrnejo; pri nas bodr dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vs^-h y zikih takoj, točim in v.-stno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre S42 50 in višje.
Glavna agencija: 32 BROAD-
Pittsburg, Pa. J WAY. NEW YORK.
KNAUTH, NAGHOD h KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele gveta denarne nakaznice, »en i ice ill delžaa pisma.
I«po8luje in isterjnje sapnšfine in dol^cve.
dite z menoj. Jaz Vam pokažem varno pot, jaz Vas vodim domov.4' „Kako pa ti veš, Kje jaz stanujem?"
,,Jaz Vas vodim domov." Ker se marchese ni ganil z mesta, pozove ga deklica v novič ter maha I prihod. BBuhoroko: ,.Pojdite, pojdite!" „Da, mladi gosopod."
V temi ni mogel videti druzega ,,Jaz jim bodem že pokazal, v nego obris roke, ki se je gibala ka- kratkem bodo v zaporu. A kedo bo kor peroti kake ptice, ktera leta v oni? govori: kedo so?" temni n<^či. Kljub temu, da je zbral ,,Ne vem.*4
vbo srčnost, ni se mogel ubraniti I „Cemu mi nečeš naznaniti in žabo j azn i, ktera se ga o tej priliki kaj si mi pomagala?" polastila.	1 „Ker mi je moja pokojna mati,
,,Alo 1 Pojdite- Tam čakata dva; ki je navadno na vogalu Vicolo Vais'oropata, umorita." Deklica g - Purgatorio stala, vedno, ko ste vorila je tiho, vedno hitreje iu bilo j memo prošli rekla: „Vidiš kako je je čuti kakor, da prihaja njen glas lep oni mladi gospod? Oni je tvoj is močvirja, iz zraka, iz teme. Oso-joče. depolna ulica bila je le na po! raz- „Ti si neumna!" odvrne marche-svetljena, stična kaki jami, v ktert se. Kaj ti vse govoriš? in vrhu tega ee steka deževnica. Tu dohiti de- j še vse to ponavljaš, ko niti ne veš klico in jej reče: „Pojdimo."	kaj govoriš, pojdi domovi"
Oprezno, kakor mačka hitela je I ,,Jaz Vam hočem poljubiti roko, deklica po ulici, skakala od kame- lepi gospod, na do kamena Čez luže in kupe ,,Pojdi domov I ■--. ne, počakaj. peska, njene noge bile so urne ka- C'uj. .. Kaj pa je bila tvoja mati?" kor kake antilope v pustinji, njeno „Ne vem. Vsaki večer stala je na telo vitko, a nočni vetrič se je igral vogalu ulice Vicolo Purgatorio z njenim vlasj«m. On je korakal z „In kaj je drugače počela?" dolgimi in hitrimi koraki, tu pa I Ne vem mladi gospod.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
!D:r?_ Gr.	DPOZHHEZKZ
sedaj nastanjeni zdravnik na So. KastCor. 10th & Walnut Str., in N. \V. Central & Park St.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zniožnostij pri tamošnjem ljudstvu.
DR. Gr. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu ol>činstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih bolezni).
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal Izredno nadarjenega]v"zdravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
- VSI ONI -
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, is on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bole/en neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Cenjeni zdravnik : — OslobodiU ste me iz hude bolezni in l«?po se Vam zahvalim. Živeli še dolea leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ, Joliet, HI.
Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trjtel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa v/el Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. HANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za tu sem Vam dolžan največjo hvalo.
P. GOLI)ASIC, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek : — Naznanjam Vam. da je mnja žena sedaj hvala Bogu in Vast pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi jiotrošil SOo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vera se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in fmancijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je\»toril za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in pripomčainL Geo. T rout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. Harač, Roslyn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem jtopolnoma zdrava.	* štffan 1'ktraškk, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U. S.
t v
JiSGB STONICH
89 E. Madison St.. Chicago, 111
8lika predstavlja uro za dame z	*■ rojtiim pokrovcyii (1!i>8S in
so najboljši pokrovi zlatom pr«-	|
teguj^m (tfoidfield) iu jamčim za-	y
nje 20 lnt; k vj'- j Eigiij ali	fft)
t
Walth* m tnr velja samo
d
t 'i
Na zahtevanje pošljem ceuike poštnina pr-.Bto. Dobra postrežba
Dame, kt^re ž.*](- uri kupiti hh jitn 8'idfij ponuja lopa priložnost,
Ta cena je le za nekaj Časa.
£ in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsera spoštovanjem
I I
Jacob Stonich,
89 East Madison Stkebt, Chicago, Ii.i.

JOHN VENZEL,
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
oaooa»9oioo, ~
/ oooa^oooae / oooajsaooaa 00 o » j 3 e »o o J
Be priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delodobro in trpež-uo. Najnižja cena trovrstnih harmonik je do $35 111 naprej. Izvršujem tudi na G in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Crb-dn nataučnejih pojas-uil s« je pisn^eno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
SUSHHHBraia^	IB
1 Mestna bremlBica y Novem Mesta 1
M obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, QHQ
Si SI SI BI SI SI SI SI SI
po 41
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem Be pri tej hranilnici ponuja lepa prilika 6teden j a. Vsakdo doi>i hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER A CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
SI SI SI SI BI S! M