Leto VIL, štev. 43 (»jutro« xv„ 21243 a) Ljubljana, ponedeljek 22. oktobra 1934 Cena t O!« uiuavi.ioivu ujuui jajLUi tvnajijeva ulica & — Telefon St. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. tnseritni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel. 349*2 ln '2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt IL - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hl31 dr. Baum-enrtnprla Ponedeljska izdaja UUjC. ^ . . .. M* - # ▼ss' ponedeije* zjutraj — Na ro6a se posehel tn velja oo pošt pr«»1»roana Din 4-. po raznaSai cib dostavi len« Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana- Kna'ljeva ulica 5. TelefOL St 3122. 3123 3124 il25 U) 3126 Maribor: Gosposka ulica U. feietoi St 2440. Celje: Strosf-oayerjeva uL L TeL 6& Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu ffltogočen odmev beograjskih (konferenc Mala antanta in Balkanska zveza sta v najbolj kritičnih trenutkih pokazali treznost in hladnokrvnost in izšli iz težke preizkušnje še čvrstejši in solidnejši Pariz, 21. oktobra. w. V razpravi o sklepih držav Male antante in balkanskega sporazuma glede na marše lleski atentat na-gl&ša večina mednarodnega tiska v splošnem prizadevanje, da ne bi zločinski umor še bolj poostril mednarodne napetosti. »Petit Parisien« pravi: Mala antanta in Balkanski sporazum sta sedaj po tragični preizkušnji še močnejša in še tesneje združena. Vse kaže, da je pri iatel jstvo pet h držav srednje in vzhodne Evrope s Francijo postalo sedaj solidnejše in tesnejše, kar kor je bilo doslej. »E^celsior« piše: Mir, krepkost in modrost so vtisi, ki jih zapuščata istočasno objavljena komunikeja sveta Male antante in sveta balkanskega sporazuma, k; sta se sestala po pogrebu kralja-mučenika v Beogradu. List izraža Jugoslaviji priznanje, ker je pokazala v svoji ogromni bolesti dostojanstvo. hladnokrvnost in samopremago-vanje, ki zbuja občudovanje in spoštovanje. , Pertinax pravi v »Echu de Pariš«, da se je krog sodelovanja med balkanskim sporazumom in Malo antanto razširil. P sec smatra, da bo imelo to za posled-co, da se revizionisti ne bodo smeli premakniti. »Matin« se veseli beograjskih sklepov in pravi, da je spretnost kako ohraniti mir. zadnja leta močno napredovala. »Mat n« poudarja, da bo Mala antanta s Turčijo m Grčijo vred protestirala proti terorističnim metodam, ki se poslužujejo zločina kot sredstva politike, za sedaj pa ne kale, da bo ta stvar prišla pred Ženevo. Saint-Brice komentira v »Joumalu« sklepe sveta Male antante in sveta balkanskega sporazuma in pravi med drugim: Ta dva diplomatska organizma, katerih glavni inspirator je bil pokojni kralj Aleksander, sta složno sprejela resolucije, na podlagi katerih bosta vzajemno, miroljubno, hladnokrvno in objektivno sodelovala za dognanje odgovornosti tragičnih dogodkov v Marseillu in za sprejetje potrebnih ukrepov, da se takšna teroristična dejanja v bodoče preprečijo, če se naj ognemo velikim težkočam Član kar ob sklepu primerja posledice sarajevskega atentata s posledicami ki bi jih utegnil imeti marseilleski atentat ter naglaša, da je današnji položaj popolnoma nasproten položaju iz 1. 1914, ko so nekatere države namerno hotele povzročiti svetovni spopad, dočim so danes iste države, ki obtožujejo, najbolj zainteresirane pri ohranitvi miru in obstoječega reda v Evropi. Pridržek Male antante Praga, 21. oktobra. AA. Vse časopisje poudarja veliki pomeni sklepov sveta Male antante. Vsebina teh sklepov je izredno m rna. Komunike nikogar ne obtožuje, marveč pribija samo dejstva. Mala antanta in Francija, pravijo listi, vztrajajo pri politični smeri, ki sta jo določila pokojni kralj Aleksander in pokojni Louis Barthou, razume pa se, da je treba končati z mednarodno terorstJčno akcijo. V tem pogledu je dosedanja preiskava ugotovila gotova dejstva. Vlade držav Male antante bodo ostale hladnokrvne tudi vnaprej, pridržujejo pa si pravico, da ukrenejo vse potrebno. kadar bodo stvari popolnoma razsvetljene. Svarilo Bukarešta, 21. oktobra, vr. Beograjski komunike Male antante m balkanskih držav so objavMi listi na vidnih mestih, ne da b: m-u priključevali podrobnejše komentarje. Kljub termi pa se more po vtisih z merodajnih mest sklepa-fci, da ima beograjska manifestacija namen svarila in pomirjen Bukarešta, 31. oktobra, d. Ves rumunski tisk poudarja velik pomen komunikejev, ki sta b la izdana o posvetovanjih zunanjih ministrov Male antante in balkanskega sporazuma. Vsi vidijo v teh komunikejih trden sklep petih v obeh antan-tah združenih držav, da izvedejo vse potrebne korake za onenvogočenje nadaljnjih atentatov in za ugotovitev točne odgovornosti zanje, da bi se zatrla mednarodna anarhija. L sti poudarjajo soglasno nujnost te solidarne manifestacije obeh antant v korist miru. S posebnim poudarkom naglašajo one odstavke, v katerih izjavljajo države Male antante in balkanskega sporazuma, da se marseilleska umora v nobenih okoliščinah ne moreta smatrati kot običajen zločin, ker sta bila v resnici zvršena pod vplivom močnih sil onstran mej. »1'niversul« ugotavlja, da se komunikeja izogibata podrobni formulaciji obdolžitev, ker želita obe antanti, da se razjasni in ugotovi odgovornost v mirni atmosferi. V nasprotnem primeru pa je Mala antanta kakor tudi balkanska zveza odločena, izvajati vse potrebne posledice. Končno ugotavljajo listi z zadovoljstvom, da bo vseh pet držav v popolnem soglasju s Francijo izvajalo politiko varnosti ter miru s popolnim spoštovanjem obstoječih pogodb. V sklada s politiko mira Atene. 21. oktobra. AA. Vsi grški listi prinašajo izčrpne komentarje o sklepih sve- ta Male antante iti balkanske antante v Beogradu. Vsi Ust hvalijo, kako pametni in modri t&r popolnoma v SKladu s politiko miru in intencijami pokojnega kralja Aleksandra so vsi ti beograjski sk'ep,. Državniku zbrani v Beogradu, zaključujejo listi, so pokaz-ali, da so odločeni braniti za vsako ceno mir na svetu. Usluga evropskemu miru Dunaj, 21. oktobra, p. Vsi dunajski listi poročajo obširno o sklepih Male antante in balkanske zveze v Beogradu ter dobesedno objavljajo izdani komunike. Vs-listi objavljajo tudi krajše komentarje v katerih izražajo priznanje hladnokrvnosti in treznosti, ki sta jo s svojimi zmernimi in dobro premišljenim sklepi dokumentirali obe v sedanjih časih tako pomembni mednarodni formaciji. S posebnim poudarkom še prav posebno izražajo priznanje Jugoslaviji, ki bi imela vso pravico zahtevati zadoščen ie za nenadomestlj vo izgubo Of-i-ciožini »Wiener Tag« obiavlja daljši uvodnik, v katerem pravi, da zasluži posebno priznanje dejstvo, ker se je Mala antanta v svojih sklepih in v svojem komunikeiu vzdržala vsake grožnje in vsake obtožbe Zmernost, ki jo je s tem dokumentirala Mala antanta, predstavlia neizmerno uslugo evropskemu miru. Zahteve ki i-ih postavlja Mala antanta v svojem komunikeju so docela upravičene. Bilo bi le želeti, da tudi vse druge evropske države pokažejo enako lojalnost in z dobro voljo podpro vse ukrepe, da se do kraja razjasni marseilleski zločin in njegovo ozadje in da se enkrat za vselej onemogočijo teroristični morilci in njihovi duševni očetje in zaščitniku Nemški komentar Berlin, 21. oktobra. AA. »Politische Korrespondenz« prinaša članek o beograjskih sklepih, ki jih imenuje modre in umestne. Položaj v Evropi je tak. da je potrebno resnično in iskreno sodelovanje med vsemi narodi, da se ohrani mir. Vprašanje odgovornosti za marseilleski zločin Curih, 21. oktobra. »Neue Ziirncher Zei-tumg« posveča beograjski konferenc Male antante in balkanske zveze dolg članek, v katerem naglasa ogromen pomen sestanka neposredno po pogrebu kralja Aleksandra ■in v trenutku, ko so bili zbrani v jugoslovenski prestolnici vodilni državniki in odločujoči činitelji vse Evrope. Splošno sočuv-stvovanje mednarodne javnosti ob težk izgubi, ki je zadela največjo balkansko državo, zagotavlja Jugoslaviji za vsa prihodnja leta indirektno podporo in pospeševanje. zlasti še, ker bo ostala dediščina kralja Aleksandra, kolikor se nanaša na zunanje politično polje, v preizkušenih rokah zunanjega min stra Jevtiča. V nadaljnjih izvajanjih se bavi članek z notranjepolitičnimi posledicami smrti kralja Aleksandra ter poudarja, da sta ve-1 ka žalost, ki se je pri vsakem koraku videla v hrvatskih pokrajinah, ter udeležba vseh vodilnih članov nekdanje opozicije pri pogrebu v Beogradu, znak, da je ogromna večina Hrvatov potegnila odločno črto med seboj in tako zvanimi emigranti. Ude- ležba pri pogrebnih svečanostih je b;!a za jugoslovenske razmere neverjetno ogromna. kar dokazuje vsestranske simpatije, k- jih je užival pokojni kralj pri vsem narodu. Po vsem tem se lahko z vso gotovostjo trdi. da bo smrt kralja Aleksandra blagodejno vplivala na nekdaj tako napete odnošaje med Srbi in Hrvati ter dovedla do popolnega ujednjenja. Notranja politična bodočnost Jugoslavije je bolj kakor kdaj prej na poti k popolni konsolidaciji. Baveč se z zunanjimi političnimi posle-d cami marseilleskega atentata razpravlja p;sec tudi o moralni odgovornosti za ta zločin in pravi med drugim: Relativno nagli napredek preiskave zbuja upanje, da bodo teroristi ki so dejansko odgovorni za ta atentat, v najkraišem času izsledeni, vprašanje moralne odgovornost-. katere ugotovitev zahteva Mala antanta z vso odločnostjo pa se zgoščuje v problem, kdo je financ ral zločinske teroriste. Na tej točki se končujejo vse kombnacije diplomatskih in polifčnih krogov ker je razjasnitev v tej smeri prepuščena policiji, ker noče nihče lahkomiselno izzvati konfliktov Mala antanta se je prev dno izognila prenagljenim sklepom, vsekakor pa je že danes jasno, da je v akc ji za mednarodni sporazum in odkritosrčno sodelovanje nastopila stagnacija in da bo akcija krenila z mrtve točke šele potem, ko bo vprašanje moralne odgovornosti za marseilleski zločin do kraja razčiščeno. Kaj pravijo v Budimpešti Bud'mpešta, 21. oktobra. w. Beograjski komunike držav Male antante in balkanske zveze so tukaj sprejeli mirno ter ga smatrajo za zmernega po vsebini in duhu. Of -ciozni »8-Orai Ujsag« ugotavlja z zadovoljstvom, da je vsebina komunikeja popolnoma nasprotna komentarjem, ki jih je tisk nekaterih držav navezal na marseilleski atentat Madžarska upa, da bo zmerni ton komunikeja odločilen tudi za ta del tiska n sicer tem bolj, ker more samo miren razum omogočiti potrebno razkritje doslej nepojasnjenih podrobnosti atentata in istočasno ublažiti razdražene duhove. Grški zunanji minister o vtisih v Jugoslaviji Atene, 21. oktobra. AA. Grški zunanji minister Maksimos se je vrajl z delegacijo, ki se je udeležila pogreba pokojnega kralja Aleksandra, v Atene. V izjavi novinarjem o svoj'h vtHh je dejal med drugim, da je grško delegac jo posebno presunila silna potrtost in žalost, k 1 preveva Jugoslavijo. Iz spontanosti, kako se je ta žalost pokazala zla-ti pri veličastnem pogrebu, se vidi vsa lijubezen celotnega prebivalstva Jugoslavije do njegovega viteškega kralja. Maksimos je nadalje izjavil, da se popolnoma strinja s sklep; sveta Male antante in sveta balkanskega sporazuma, ter je omen3, da se bo svet balkanskega sporazuma sestal v Ankari, kjer bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tiče/) držav balkanskega sporazuma. , ,, ^ ,,,., ^ Jugoslavije in Bolgarije nikdo več ne razdruži Bolgarski zunanji minister Batolov: Jugoslovenski in bolgarski narod bosta nadaljevala za početo delo mira in sporazuma Caribrod. 21. okt. t V petek zvečer so se vračali skozi Caribrod proti Sofija delegati bolgarskega kralja jn vlade s knezom Cirilom n zunanjim ministrom Batolovim na čelu. Na r°staji je bo'garski zunanji minister Ko^ta Batolov ljubeznivo sprejel zastopnike tiska in jim podal daljše jzjave. Med drugim je zjavil: Z Nj. Vis. knezom Cirilom in ostalim: delegati smo potovali v Beograd, da se poklonimo velikemu duhu poko.nega kralia Aleksandra I. in da se v imenu bolgarskega naroda in vlade udelež mo njegovega pogreba. Bol '.n tuga bratskega jugoslovenskega naroda sta veliki in neizmerni. To -mo videl: in tega ne moremo popisati Narod je prelil morje solz. ki so prihajale z srca Bile so resnični izraz bolesti in žalosti Bolgarski narod, vojska in vlada iskreno sočustvujejo z bratskim lu-goslovenskim narodom ter plakajo skupno z nJim za neumrlim Jugoslovenskim kraljem. ki ie b'l največll pobom k za zbliža-nje naših dveh bratskih in sorodnih narodov. Sporočila blagega kralia Aleksandra, k] ga Je zapustil svojemu narodu, je sprejel tudi bolgarski narod. Tudi on le trdno odločen izpolnit' to oporoko do konca, ker pomen} svet nalog za ohranitev miru in utrditev snlošnegn blagostonia vsega človeštva Jugoslovenski in bolgarski narod bosta nadaljevala započeto delo miru In sporazuma. 0 razgovorih z g■ Jevtičem le Batolov izjav 1: »Ko smo se poslavljali pred povratkom v Sofijo, sem znova pozdravil g. Jevtiča. Govorila sva o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Nezaupanje in nesporazum med obema bratskima narodoma sta za vselej odstranjena. Med nami se je razvila atmosfera bratskega razumevanja in sodelovanja. Odnošaji med naš tna dvema narodoma se nikoli in z ničemer ne bodo več izpreme-nilL Smrt kralja Aleksandra bo le še utrdila naše iskrene in bratske odnose, ml njegovega sporočila ne bomo zatajSli n!ti za trenutek. Takšni so naši odnošaji danes, tak-šnj bodo jutri in vedno.« Nato se je zunanji minister Batolov umaknil v vagon in trenutek kasneje je vlak nadaljeval svojo pot Na sofijsk železniški postaji so bolgar-sko delegacijo pričakovali jugoslovenski poslanik Cinoar - Markovjč z vsem posla-niškim osobjem, glavni tajnik zunanjega ministrstva Hristov, šef protokola Stojilov in mnogo drugih višjih uradnikov jz bolgarskih mini-trstev. Knez Ciril je takoj pristopil k tagosto-venskemu poslaniku in mu ponovno izrazji sožalje ter mu obenem povedal, kako nedojmljivo globok vtis je napravila nanj velika žalost vse Jugoslavije zaradi smrti kraija Aleksandra. Jugoslovenski poslanik je govoril tudi z bolgarskim zunanjim ministrom Batolovjn. »čakamo na Bolgarijo" Turški zunanji minister o beograjskih posvetovanjih — Poziv Bolgariji na pristop k Balkanski zvezi Beograd 21. oktobra, p. Včeral dopoldne je zapustil Beograd turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Na postati «e je poslovil od njega zunanji minister B. Jevtič z višjtni uradniki zunanjega ministrstva. Pred svojim odhodom je buršk zunanji minister sprejel novinarje ter jim podal krajšo izjavo, v Kateri je dejal med drugim: Turčija iskreno sočustvuje z Jugoslavijo Na prvo vest o tužni smrti kralja Aleksandra je predsednik turške republike Ke» tnal paša proglasil narodno žalost, das] to pri nas sicer nI v navadi. Prvič plapolajo na vseh državnih poslopjih po vsej Turčiji državne zastave na pol droga. Vsa Turčija žaluje, kakor da bi umrl brat GazlJa Kema-la paše. Vsa zabavišča so zaprta, v šolah Pa se drže predavanja o velikem jugosto-venskem vladarju. Vsa Turčija sočuvstvuje z Jugoslovenskim narodom v njegovi globoki žalosti. Poročila, ki so prihajala iz Beograda o neverjetnih dokazih ljubezni vsega naroda do pokoinega kralja, so še bolj potrla tudi naš narod. Osebno bom poročal svojemu vzvišenemu šefu o nepozabnih vtisih s pogreba velikega in ljubljenega jugoslovenskega kralja, k] ]e dal svoje življenje za mir v$ega Balkana. Predstavniki evropskih držav in vojnih siI v sprevodu za krsto Viteškega kralja: general Goring, avstrijska zastopnika Pldnies in Kartvinski, maršal Petain, admiral Fi- sher, general Bratwight in zastopniki belgijske vojske Caribrod, 21. oktobra, t Na povratku iz Beograda ▼ Ankaro Je potoval danes preko Caribroda turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej v spremstvu tur&ke delegacije, ki se je udeležila pogreba blago-pokojnega kralja. V Caribrodu je turškega državnika pričakovalo veliko Število jugoslovenskih ln bolgarskih novinarjev, ki jih je Ruždi bej za časa postanka na obmejni postaji povabil v svoj vagon in se z njimi razgovarjal vse do odhoda vlaka. Govoreč o grandfjoznih pogrebnih svečanostih v Beogradu, je g. Ruždi bej med drugim dejjal: Apostol balkanskega bratstva Samo oni, kdor Je popolnoma brez srca, ne obžaluje te težke izgube, ki Je jugoslovenski narod zadela s smrtjo pokojnega kralja Aleksandra. S smrtjo viteškega jugoslovenskega vladarja je izgubila ne samo Jugoslavijo, marveč ves Balkan svojega največjega državnika. Jaz sam sem se crebno neštetokrat prepričal, kako velik pobornik balkanskega sporazuma in balkanskega bratstva je bil pokojni jugoslovenski kralj, saj sem bil od leta 1925. dalje eden njegovih najožjih sotrudnikov pri akciji za bratski sporazum vseh balkanskih narodov. Za časa svojega kratkega bivanja v Jugoslaviji sem se na lastne oči prepričal, kako velik in dostojanstven Je jugoslovenski narod v svoji neizmerni boli. Mir in red je bil v teh težkih dneh na višku, kar najbolj jasno dokazuje vso zrelost in prevdarnost Jugoslovenskega naroda. Zadivila me je nepopisna ljubezen, ki Jo goji ves narod do pokojnega kralja. Ko Je razgovor prešel na politična vprašanja, so se zlasti bolgarski novinarji zanimali za podrobnosti sklepov beograjskih konferenc Male žantante in Balkanskega sporazuma. Na številna vprašanja Je g. Rufidi bej odgovoril: »Pričakujemo, da se nam pridruži tudi Bolgarija c V komunikejih Je povedan« vse, « čemer smo razpravljali. Komunike je izraz naše enodušnosti In naše volje, da v vseh vprašanjih nastopimo enotno. O tem se bo podrobno razpravljalo tudi na skorajšnji konferenci balkanskih držav v Ankari, ki predstavlja redni sestanek stalnega »veta Balkanskega sporazuma. Beograjski sestanek je bil izreden v zvezi z zadnjimi žalostnimi dogodki. V Ankari se bo razprav, ljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo drtav Balkanskega sporazuma. Taka vprašanja vedno obstojajo. Lahko pa ie danes rečem, da v politiki držav, ki tvorijo balkanski sporazum, ne bo prišlo do prav nikake te* prememtoe. Obmivši ee k bolgarskim novinarjem je g. Ruždi bej dodal: Ml vas, Bolgare, čakamo, da pristopite k balkanskemu paktu. Kaj mislijo pri vaa o tem? Urednik sofijske »Zore« Je odgovoril: Moje skromno mnenje je, da pri nas temu ne bi nihče nasprotoval ako se pokaže, da bi bil vstop Bolgarije v Balkansko rveeo koristen za našo državo ln za ves Balkan. Težkočam se moramo izogniti Kakšen smisel dodajete oni točki komunikeja. ki govorj o tem, da lahko pride do še resnejših konfliktov, ako ne bodo te- vršen i mednarodni ukrepi za za tre ti® Zločinskih terorističnih organizacij, so vprašali novinarji. G. Ruždi bej je s poudarkom odgovori: Ta del komcnikeja ne pomeni nič več kakor našo nado, da bodo vsi narodi sodeloval] pri tem, da se izognemo taki even-toalnosti. Ali predvidevate težkoče mednarodnega značaja? so se interesjraii nov narji dalje. Težkoče in nevarnosti obstojajo vedno, je odgovoril g- Ruždi bej. toda vsi moramo Iskreno ln lojalno sodelovati, da se Jim izognemo. Izključujem vsako možnost tako dalekosežnih nesporazumov. Pri tem moram prav posebno naglasiti, da le Jugoslovenski narod v tem pogledu v svoji neizmerni žalosti zares velik in moder ter Je ponovno dokumentiraj vso svojo miroljubnost. čile največji apostol Je bil pokojni kralj Aleksander. Niti za trenutek ne dvomim, da bodo vsi balkansk; narodi sledili temo zgledu ter učvrstili medsebojno prijateljstvo In bratstvo v duha velike taicija-tive pokojnega kralja. Vračajoč se na Balkanski pakt je RužcB bej dodal: Ml smo čakali m čakamo oa Bolgarijo potrpljenjem hi z gotovostjo ter m obup varno. Prepričani smo. da »e bodo Bolgari prepričali o koristnosti svojega pristopa tei mogočni mirovni zvezi. Poglejte, J Turčijo bi pomenilo to velike žrtve, zlasd na gospodarskem polju v korist Bolgarije. Toda mi smo pripravljeni doprinesti ge večje žrtve za splošno korist hi blagosta nje balkanskih narodov. S potrpežljivostjo In preudarnostjo se bo vse lahko dosegla O tem sem absolutno prepričan. Prava pot balkanskih narodov Je ▼ njihovem iskre-nem in lojalnem sodelovanju. Zavedajoč se vse odgovornosti, trdim, da bo Balkanski pakt obstojal tudi še čez 15 let fn takrat še mnogo JačJi in koristnejši nego Je že sedaj. Naj navedem za primer samo 15-*etno prijateljstvo Turčije z Rusijo. Danes je to prijateljstvo mnogo večje kakor je bilo ob začetku. Trdno sem prepričan, da se bo v enakem duhu razvil tudi Balkanski pakt Zato bom slej ko prej po svojih najboljših močeh delal na to, da se tudi Bolgarija čimprej pridruži veliki rodbini balkanskih narodov, da združimo vse balkanske narode brez razlike. Goring o beograjskih vtisih Nemčija nima nobenih pretenzij na Balkanu, izjavlja praski ministrski predsednik Beograd, 21. oktobra, p. Po tridnevnem bivanju v jugoslovenski prestolnici je pruski ministrski predsednik general Goring s svojim spremstvom z zemunskega letališča odpotoval v Berlin. Preden je zapustil Jugoslavijo, je general Goring poletel še •nad Topolo in s spusti! z letalom nizko nad Oplenac, se sklonil iz letala in s hitlerjev-skim pozdravom izkaza! poslednjo čast pokojnemu kralju Aleksandru. Novinarjem je pred odhodom podal izjavo, v kateri pravi med drugim: »Nikdar nisem vklel niti doživel v svojem življenju, kar sem videl tukaj. Kako so množice jugoslovenskega naroda spremile svoiega kralja na poslednjem potu, me je globoko m iskreno ganilo, zlasti pa še prizori ki sem j iih videl z vlakom, ko je vozil pokojnega kralja v Topolo in ko sem ob vsej železniški progi gledal vrste plakajočiih se-tjakov, kar mi bo ostalo v globokem spominu vse življenje. To iskreno čuvstvovanje naroda je najboljše jamstvo za vladavino vašega mladega kralja. Kar se tiče pridobivanja množ:c, se smatram za specialista in vem najboljše, kaj pomeni navdušenje množice, predvsem pa iskreno čuvstvovanje, ki sem ga vklel v bolesti jugoslovenskega naroda ob pogrebu velikega kralja. Mnogo sem pričakoval, da pa bi narod tako globoko in iskreno čutil izgubo svojega kralja, nisem mislil.« O organizaciji pogrebnih svečanosti je izjavil, da je bila vzorna in nad vse dovršena. Videlo se je, da je vsak posameznik do podrobnosti razumel svojo dolžnost Organizacij« in razpored straž vse do Topole je napravila nanj poseben vtis. Zato more samo čestitati Nato je zopet prešel v razgovor o našem narodu, ki mu je neobičajno ugajal ter je izjavil: »To je zelo pošten narod. Vaš! ljudje, ki sem jih imel priliko doslej nekoliko spoznati, so me navdušili ter mi bodo ostali v trajnem spominu. Zato sem se čvrsto odločil, da bom v najkrajšem času, morda £e spomladi zope prišel v vašo državo. Zelo me zanima Dalmacija o kateri sem že mnogo čul. Mi si želimo prijateljstvo z Jugoslavijo. Ni resnica, da se naši interesi križajo in da imamo mi na Balkanu kake preten-zije. Sedanja Nemčija pozna samo svoje interese in se nikdar več ne bo ponovilo leto 1914., ko je morala iti za druge po kostanj v ogenj.« Goring se je pri tem razvnel ter je iskreno obsodil nekdanjo politiko bivšega cesarja Viljema. Na vprašanje, kakšen vtis je nanj napravila naša vojiska, je odvrnil: »Odličen — vzorno zadržanje m disciplina Praktična uniforma Predvsem so mi zbud li pozornost pešca kraljeve garde tn vojni akademiki, ki so zares zaslužili, da se povsod pohvalijo.« Ob koncu je še pristavil: »Iz Jugoslavije odhajam z odličnimi vtisi kaknšnih še nikdar v svojem življenju ndsem doživel.« Lavalov nasvet Madžarski Madžarska vlada naj dokaže solidarnost z vsemi civiliziranimi državami v pobijanju mednarodnega terorizma Pariz, 21. oktobra, p. Zunanji minister Laval je smel v petek zvečer dolg razgovor z madžarskim poslanikom v Parizu grofom Kbuen-Hedervarvjam. Ta sestanek je izzval v političnih krogih veliko pozornost Po uradni objavi sta govorila o političnih po-sl&dcah marseilleskega zločina »Matin« piše, da sta Laval in madžarski poslanik razpravljala predvsem o pravici azila, ki ga gotove vlade dajejo inozemskim teroristom. Pariz, 21. oktobra, g. O tem razgovoru ao se zvedele naslednje podrobnosti: Madžarski poslanik je protestiral proti napadom in sunrničenjem v francoskem tisku proti madžarski vladi, čeprav ni imel noben član madžarske vlade ali siploh kak visok funkcionar madžarske države, kakor je dejal, niti najmanjših stikov z emigrantskimi teroristi. Zunanji minister Laval je odgovoril, da francoska vlada nd mislila spravit; madžarske vlade neposredno ali posredno v zvezo z marseilleskrm atentatom Nasprotno je storila vse, da bi pomirjevalno vplivala na francosko javnost in preprečila vsako zlorabo tega spora Vseka- kor pa smatra francoska vlada spričo danih razmer za zelo primerno, da bi madžarski tisk ustavil času neprimerno polemiko ter bi zelo pozdravil, če bi se madžarska vlada sama na lastno pobudo poslužila sredstev, ki bi nedvomno dokazala solidarnost Madžarske z vsemi civiliziranimi državami v pobijanju mednarodnega terorizma. V zvezi s tem je zunanji minister Laval še na-glas'l, da je bila madžarska vlada na zadnjem zasedanju Društva narodov naprošena od jugoslovenske vlade za nekatere podatke o emigrantih in da je tudi obljubila odgovor, na katerega pa še vedno čakajo. Mednarodna kontrola nad emigranti Praga, 21. oktobra. w. češkoslovaški agrarni tisk poroča, da namerava Češkoslovaška predlagati v Društvu narodov uvedbo mednarodne kontrole nad političnim delovanjem emigracije. Vsebina predloga, ki bi bil tudi v skladu s francoskimi željami, doslej še ni znana. Gombosov obisk v Varšavi Madžarski ministrski predsednik pri maršalu Pilsud-skem — Ali razpravljajo v Varšavi tudi o političnih problemih ? Varšava, 21. oktobra. w. Včerajšnji dan bivanja madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Varšavi je bil posvečen oficielnim obiskom. Gombos je bil okoli 11. pri ministrskem predsedniku Kozlowskem. Nato pa je obiskal zunanjega ministra Becka in namestnika vojnega ministra. — Gombos je položil tudi venec na grob Neznanega vojaka, opoldne pa je bil v avdijenci pri državnem predsedniku Moscic-kem. Popoldne je Gdmbosa sprejel na Bel-veaeru maršal Pilsudski. Razgovoru sta prisostvovala tudi poljski zunanji minister Beck in madžarski poslanik Matouska. Po avdijenci pri maršalu Pilsudskem je ministrski predsednik Kozlowski priredil Gom-bosu na čast diner. Ob tej priliki je imel Kozlowski govor, v katerem je opozoril na zgodovinsko tradicijo obeh narodov in na skupno civilizacijo, ki ju veže. Tudi na gospodarskem polju sta obe državi kakor vse države v srednji Evropi sploh navezani druga na drugo. V svojem odgovoru se je predsednik Gombos zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen na Poljskem ter je izrazil željo, da bi se poljsko-madžarski odnošaji na kulturnem in gospodarskem področju še bolj poglobili. V svojih govorih Kozlowski in Gombos nista omenila političnih problemov. Iz komunikeja, ki je bil včeraj popoldne objavljen o obisku madžarskega ministrskega predsednika Gombosa, je razvidno, da je bil najvažnejši predmet njegovih razgovorov zaključitev pogodbe o takozvanem kulturnem sodelovanju med Poljsko in Madžarsko, pri čemer gre predvsem za zamenjavo dijakov in slično. Nadalje je rečeno, da bodo osnovane tudj stalne gospodarske komisije z nalogo, da zopet ož ve izmenjavo Blaga med Poljsko in Madžarsko, ki se je v zadnjem času zelo skrčil. Listi v svojih opisih sprejema madžarskega ministrskega predsednika Gombosa niso prekoračili okvira suhoparnih poročil. Poljski listi ne morejo pri najboljši volji pisati ničesar izrednega o sodelovanju občinstva pri sprejemu Gombosa. Ko je prispel Gombos v Varšavo, se je vozil s postaje po skoro praznih ulicah ob deževnem vremenu, brez vsakega zanimanja ljudi, ki so bili slučajno na prostem Če bi ne bili' ob vsej poti postavljeni policisti, bi skoro nihče ne opazil, da je prišel v Varšavo. Madžarski ministrski predsednik Gombos* je davi odpotoval v Krakov. Pariz, 21. oktobra, p. Francoski Usti, ki pišejo obširno o potovanju madžarskega ministrskega predsednika Gdmbdsa v Varšavo in madžarskega zunanjega ministra Kanyje v Rim, pravijo, da imajo ta potovanja madžarskih državnikov jasno obeležje demonstracije proti Mali antanti in Franciji. »Temps« piše med drugim: Madžari se po v®eh neprijetnih izkn&-njah bližnje preteklosti §e vedno niso niče-sar naučili, še vedno hočejo voditi politiko kljubovanja proti Mali antanti, toda madžarski politiki naj »i zapomnijo, da take demonstracije niti pri Mali antanti, niti pri Franciji ne b°do dosegle nikakega uspeha. Ob zaključku lista: Nj. ¥is. knez Pavle predsedniku Lebrunu »Mladi kralj Peter bo posvetil svojo vladavino učvrstitvi prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo44 Beograd, 21. oktobra. M. Ni. kr. Vrs. knez namestnik Pavle je poslal danes na prisrčno brzojavko, ki jo jc predsednik francoske republike g. Albert Lebrun poslal Nj. Vel. kritju Petru, ko je zapuščal Jugoslavijo, naslednjo zahvalo: »Nj. Eks. Albertu Lebrunu, predsedniku francoske republike, Pariz. V imenu kraljevskega namestništva se Vaši ekselenci prisrčno zahvaljujem za tople izraze, ki ste jih poslali Nj. Vel. kralju Petru II., ko ste zapuščali Jugoslavijo. Kraljevo namestništvo in jugoslovenski narod se popolnoma zavedata nenadomestljive izgube, ki ju je zadela s strašno smrtjo velikega in slavnega kralja Aleksandra I. Junak v vojni, je kralj Aleksander I zelo dobro poznal vojno in zato cenil blagodati miru. Iskreno je ljubil Francijo in to tembolj, ker je sodeloval v delu za mir in za solidarnost med evropskimi narodi. To prijateljstvo do Francije,_tra diciotialno v našem domu, .ie prešlo z očeta na sina kot svetinja. Mladi kralj Peter bo sledil svojemu velikemu očetu ter bo posvetil svojo vladavino učvrstitvi francosko - jugoslovenskega sodelovanja. Kraljevo namestntstvo in jugo si. na-sko namestništvo in jugoslooenski narod izražata svojo zahvalo Vaši Ekselenci, francoski vladi in slavnemu francoskemu narodu. — Knez Pavle 1. r.« Uzunovič ima mandat za sestavo nove vlade Beograd, 21. oktobra. M. Iz kabineta predsedstva ministrskega sveta je bil nocoj izdan naslednji komunike: »Po konzultaciji predsednika senata dr. Tomašiča in predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudtia so kraljevi namestnik} poverili mandat za sestavo nove vlade g. Nikoli Uzunovlčn, predsedniku ministrskega sveta v ostavki.« G. Uzunovič o svoji misiji Beograd, 21. okt. M. Mandat za sestavo vlade je danes dobil g. Nikola Uzunovič. Po konzultaciji predsednika senata g. dr. Tomašica in predsednika Narodne skupščine g. dr. Kumanudija, ki sta bila danes dopoldne sprejeta od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v dvorcu na Dedi-nju, je bil pozvan na dvor g. Nikola Uzunovič. G. Uzunovič se je mudil na dvoru nad eno uro in se je nato odpeljal v predsedstvo vlade. Številnim novinarjem, ki so £a tu pričakovali in ga izprasevali, kaj je novega, je g. Uzunovič odgovoril: »Morda bo še kaj novic«. Na nadaljnja vprašanja je g. Uzunovič izjavil, da mu je kraljevo namestništvo po konzultaciji predsednika senata in predsednika Narodne skupščine poverilo mandat za sestavo vlade. Ko so ga pa novinarji le še izpraše-vali, kake prirode je mandat, ki ga je dobil in ali so določene kake omejitve, je g. Uzunovič, ki ob sličnih prilikah le malo govori in ki o takih stvareh navadno ničesar ne pove, ostal tudi tokrat dosleden samemu sebi. šele na ponovno pritiskanja novinarjev je s poudarkom izjavil: Lahko zabeležite, da ima moj mandat samo eno omejitev, a ta je: V poštev za sestavo vlade ne pride iu ne more priti nihče, ki se jasno iu brez vsake rezerve ne izjavi, da je v celoti za politiko, ki s« je vodila do sedaj. V poštev za sestavo vlade torej ne more priti nihče, ki ni za osnovna načela, na katerih je zasnovana dosedanja politika, to so monarhija, dinastija Karadjordjevičev, državno in narodno edinstvo, državna ustava, obstoječa državna ureditev resenečenj, ki so jih pripravljali že več et. V prvem trenutku »o mislili, da bosta dr. Pavelič in Kvaternik takoj izročena francoskim oblastem. Objavljeno je celo bilo, da bosta že jutri privedena v Mar-seille, kjer bi jih mogel preiskovalni sod-n;k konfrontirati s Pospišilom. Rajičem in Kraljem, ki trdijo, da sta bila organizatorja njihove zarote. V T"rin je bil tudi takoj poslan, ko se je izvedelo za aretacijo dr. Paveliča in Kvaternika, inšpektor franooake policije Roiyer, vendar pa mu italijanska polic j a v prvem trenutku ni dopustila, da bi zaslišal aretirana voditelja teroristov. Šef tu-rinake policije mu je izjavil, da ne more ugoditi njegovi želji iz razlogov mednarodne procedure v takih primerih. Razen oficielnega komunikeja, ki pravi, da sta bila dr. Pavel č in Kvatemik aretirana in da sta izpovedala, da nimata z atentatom no-benh zvez, ni italijanska policija doslej objavila ničesar drugega. šef turinske policije je izročil francoskemu policijskemu zastopniku fotografije in odtise prstov aretiranih in na ta način je bilo ugotovljeno, da sta aretiranča v resnici dr. Pavelič in Kvaternik, ki ju išče francoska policija. Pristavil je še, da ima ra sedaj iz Rima formalna navodila, naj ne dopusti njegovega sestanka z osumljencema Francoski poliejski zastopnik je to sporočil francoskemu konzulu v Turinu, ki je stopil v zvezo s francoskim poslanikom v Rimu. da bi posredoval pri rimski vladi, in kakor vse kaže. je ta intervencija uspela. V Turinu in okolici se nahaja tudi sumljiv človek po imenu Barbaris ali Barbarič o katerem menijo, da je sodeloval pri teroristični organizaciji Ta človek si je pred nekoliko dnevi najel sobo v nekem hotelu starega Turina, vendar pa se doslej ni več pojavil in kakor^ vse kaže se po aretaciji dr. Paveliča in Kvaternika tudi ne bo. Po poslednjih poročilih iz Turina ata dr. Pavelič in Kvaternik samo v preventivnem zaporu. Doslej je le ugotovljeno, stjo, k: ga je označevala kot resničnega, iz lastnega naroda vzraslega narodnega vladarja. * Jesensko cvetje Se cvete v dvornem vrtu, toplo jesensko solnce ga danes obliva, pa se zdi skoraj, vsaj oe bi ne bilo onih črnih stopnišč in zastave s črnimi tiakovi, da so bili vsi ti črm dnevi, ki so za nami, samo neizmerno težke sanje. Zdaj-le se bo razvrstila tam-le nad cvetnimi nasadi god. ba kraljeve garde n i?o zasvira'a ob izpre. membi straže. In tamle, od strani novega dvora, se pojavi kralj in po.jde polagoma proti staremu dvoru. Za njim njegov poboč. nik. Ali vendar je resnična vsa grozota pravkar prošlih dni! Mraz pretresa človeka ob pomisli nanje in oči se ov'ažujejo ob spominu na vse, kar je prestolnica videla in slišala v njih. Na Oplenac bomo romali odslej, da se bomo. klanjali njegovim blagoslovljenim zemskim ostankom, njegovemu svetemu spominu. Beograd je seveda še vedno ves v črnini in ostane tako vse do poteka šestih tednov globoke žalosti, do 21. novembra. Dotlej se bodo vile po njem žalne za3tave, odtlej pa do poteka šestih mesecev državne žalosti državne zastave na polovici droga. Vse mL nile dni so se med ljudskimi masami, ki so polnile prestolnične ulice, prodajale slike pokojnega vladarja, med katerimi se je zlasti njegova poslednja slika, v admiralskem kroju, iskala v največji meri. Slike, izdelane v vseh mogočih oblikah, prodajajo se tudi še danes po beograjskih ulicah. Ljudstvo se je kar naravnost trgalo za maJe sličice v črnem okvirju, ki si jih je kot žalni trak pripenjalo na prsi! Tudi Se da-nss je videti po beograjskih ulicah mnogo ljudi s takimi žalnimi znaki, črnih ovratnic in žalnih trakov okoli levega rokava ne nosi samo državno uradništvo, temveč tudi večji del ostalega prestolničnega prebivalstva in je tako tudi v tem pogledu vsa prestolnica še vedno zavita v globoko žalovanje. To se ne izraža samo v splošni črni. ni, temveč tudi v vsem vedenju njenega prebivalstva. Na ulici se srečujejo samo resni obrazi m smehu ni na njih. Ves ulični promet se razvija brez hrupa in da ni tram, vajskega zvonjenja in avtomobilskega trob-ljenja bi se beograjske najprometnejše uli-ce vkljub množicam, ki se pomikajo po njih, morale zdeti ko obumrle. Niti razna. šalci listov se ne upajo prav na dan s svojim krikom in čistilci čevljev le potihoma vabijo občinstvo k sebi. * Največje zadovoljstvo vzbujajo med pre-stolničnim prebivalstvom vesti o razkritju vse atentatorske mreže od dejanskih izvr-šilcev gnusnega marseilleskega zločina pa do tistih, ki so držali v rokah vrvice te mrafie. Se od vsega začetka nI nihče dvomil, I da m j« ta strašni zločin mogel spočeti 1 edino le ▼ glavah brezdomovinakih plačancev, tistih, ki so že toliko in toliko hudodelskih naklepov skovali proti naši državi, na. klepov, ki so zahtevali celo vrsto človeških žrtev ln povzročili veliko gmotne škode. »To je delo Pavelič-Perčečeve zločinske toL pe!« Je bilo enodušno prepričanje vsega Beograda in vseh milijonskih ljudskih množic, kl so te dni valovile po njegovih ulicah. In preiskava, ki Jo z vso vnemo vodijo francoske oblasti z najuslužnejšo pomočjo vseh ostalih, Je potrdila to ljudsko mnenje v polnem obsegu. Ravno tako vsesplošno zadovoljstvo sta pobudili zaključni izjavi sveta Mate antante in sveta balkanskega sporazuma, ki poudarjata obe združeni, da v zločinu na kra. lja Aleksandra ne more biti govora o notranjih stvareh Jugoslavije, temveč samo o zaroti inozemskega značaja, da je dolžnost vseh evropskih vlad brez izjeme, da sodelu. Jejo pri ugotavljanju odgovornosti za mar. seilleski zločin in se store ukrepi, ki bodo v bodoče preprečevali ponavljanje takih dogodkov. Vsak, kdor Je danes čital ti izjavi, tako resno odločni v svojem izrazu, Je prepričan, da so ministri vnanjih stvari petih držav, ki so zvezane v Mali antanti in balkanskem sporazumu, ž njima jasno in odločno hoteli reči, da je treba ne samo naj točneje ugoto- viti vse dejanske krivce marseffleskega atentata, temveč tudi njihove naročevalce in plačnike, torej tudi tiste, ki se z njthovL mi sredstvi vzdržujej ta zločinska teroristična organizacija, obenem pa da je treba tudi storiti vse, da se do dna zatre ta organizacija Le tako si je pač mogoč« misliti, da se bodo v bodoče mogla preprečiti ponavljanja takih dogodkov. In Je naposled prestolnica, ž njo vred pa brez dvoma ne samo vsa naša država, temveč ves svet sprejel zagotovitev, da grozna smrt našega ljubljenega kralja nikakor ne zaustavlja njegovega s toliko vnemo vojoga dela za pospeševanja in utrjevanja miru med narodi in se bodo tudi po njegovi smrti nadaljevala z vso vnemo prizadevanja, da se ftim prej in čim najpopolneje ustvarijo njegovi vsemu svetu, zlasti pa neposredno soudeleženim narodom tako koristni in plOL donosni nameni. V vseh prestolničnih krogih se sliši danes en sam glas: Niso dosegli s svojim gnusnim zločinom, česar so pričakovali, temveč ravno nasprotno. Kri kralja Mučenika je le še zvarila Jugoslavijo in bo brez dvoma storila, da se enkrat za vselej zatre zločinski mrčes, ld J« s svojimi zločini kalil vsemu svetu tako pou trebni mir. Sveta kri našega kralja Muče-nika je seme resničnega miru med narodi. In to je blagoslov, ki pač ni bil v namena onega groznega, peklenskega zločina! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. oktobra. Izredno mirna nedelja Namreč: nedelja brez pretresljivih dogodkov in nesreč. Prekrasno jesensko vreme je pa seveda pripomoglo, da je bil dan živahno razg ban Zlasti popoldne, ko je solnce toplo prigrevalo, so se razpeljavale cele procesije po Golovcu, po Rožniku in po Ljubljanskem polju. Priznati je treba, da so romarske postaje v ljubljanski okolici letos spet izredno dobro preskrbljene z dobrotanr in tudi Ljubljančani ne štedijo, kadar r je treba po truda-polnem delu priveza t5 dušo Prireditev nI bilo prav nobenih. Niti policija, niti reševalna postaja nista zabeležili kaj pomembnega v svojo kroniko. V gozdu obstreljen Edino ob 15.30 so šli ljubljanski reševalci na dolenjski kolodvor kamor so iz Stične prpeljali 531etnega dninarja Ignaca Plankarja iz Poljan pri Stični Mož je dopoldne v gozdu nabira! gobe. po nesreči so ga pa obstrelili neki lovci, ki so gonili divjačino. Plankar le dobil več šiber v prsi, v nogi m roki. pa tudi v glavo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je resno. '»Jugoslovenska vojska je samo ena na svetu!" Včeraj se je na povratku z Rakeka, do kamor jc spremljal belgijsko vojaško delegacijo. ki se ie udeležila pogrebnih svečanosti za pokojnim kraljem Aleksandrom, v popoldansk h urah v Ljubljani ustavil generalštabni polkovnik g. Cedomjr Ske-kič iz Beograda. Visokega častnika in ljubeznivega družabnika iz Sfroplja, kjer je lani skoraj ob tem času bivala na ekskurziji večja skupina železniški uradnikov ix dravske banovine, so na kolodvoru spreieli številni udeleženci lanskega izleta na slavna bojišča v zibelki legendarne slave srbske vojske. G. polkovnik, ki je prehodil vso Oolgoto te junaške vojske v balkanski in svetovni vojni in je bil tamkaj med najožjimi sodelavci našega blagopokojnega viteškega kralja, se s trepetom spominja strašne ure, ko so v naši najvišji vojašk: komandi izvedeli za gnusni zločin nad največjim sinom Jugoslavije. S tugo v srcu, toda krepko vero v svetio bodočnost naše močne države je v ožii družbi obudil spomine na številne doživljaje s rokoin m kraljem Aleksandrom in z globokim vpogledom v moč naše in prijateljske oborožene sile, razpravljal o najvišjih nalogah, ki bi jih kdaj utegnile čakati. Kakor pred letom na Ku-majiovem, ko je stari borec za hjp zapla-kal za padlima rodnima bratoma na oni turobni s krvjo prepojeni planjavi, tako se mu ie tudi sinoči utrnila grenka solza, ko se ie spomnil mučeniške smrti nesmrtnega Vojvode, toda kot vojak je spet zresnil obraz in kakor prerok povzdignil glas, češ da pri nas in z nami ne bo nihče ribaril v kalnem Kaiti Jugoslovenska voj- Ivan Albreht: Koncipisi Virbnik Ne vzdržim. 2e teden dni traja in še ni miru. Vsak večer, vsako noč, zdaj že tudi čez dan, to je tako strašno, da bi moral imeti jeklene živce in bi mi še odpovedali. In prav za prav nisem ničesar zakrivil. Kako je bilo? Saj niti premisliti ne znam več, ne morem. Vse se vrti v meni : obrazi, dogodki, dejanja. Ali sem blazen: Grem po ulici, pa se nenadoma zdrznem in se zaman vprašujem, kam in po kaj sem namenjen. Sredi se zavem, da nimam pojma, kaj počnem. Ves teden tako. In poleg tega še to večno preganjanje: Kakor senca mi je Alma za petami. Razločno jo vidim, prosil bi jo, govoril z njo,a kakor zinem, se mi umakne. In vendar nisem ničesar kriv. Bolj ko mislim, bolj si moram priznavati, da sem ravnal pametno. To se pravi: kaj pomeni pametno? To nikakor ni pametno, ako ugonobiš človeka, ki si mu hotel dobro in samo dobro. To je... Saj ne vem, kaj naj si rečem. Najbolj možato in dosledno bi bilo, ako bi šel za njo in naredil kakor ona. Kakšen smisel pa bi imela ta možatost in komu na ljubo naj bi bil dosleden ? Njej ... ? Ali ona sploh še more vedeti, čutiti ali vsaj slutiti, kaj počnem? Če je mrtva, če je ni več, če počiva njeno razbito telo bogve kje med pečinami gorskih prepadov? Kaj imava potem sploh še drug z drugim in kje je tista vez, ki veže s tako silo, da nimam nikjer miru? Bedasto, uprav bedasto! Ako bi toliko ne trpel, bi moral reči: smešno! Sam si nekaj domišljam in begam pred izrodki lastnih misli in se brez potrebe mrtvičim in trpinčim. Sam ? Plehka tolažba... Ali nisem pravkar slišal njenega koraka ? Prišla je kakor nekoč, šum njenega krila sem slišal, vonj po svežem perilu me je objel, in ko sem se ozrl, je stala med vrati. — Alma! Poslušaj vendar, samo toliko prosim, da ti vse natanko povem. Saj vendar nima smisla, da me mučiš. Ali ti je v uteho, če trpim ? Alma... Čemu neki govorim? Alme ni, soba pa je še polna vonja po svežem perilu in po njenih svilenih laseh. Zakaj le hodi? Da mi s tem očita krivdo? Ne, začeti moram skraja, sicer sploh ne pridem na jasno! Skraja in mirno, da. Pred dvema letoma, ko sem spoznal Almo, sem bil še zdrav človek, vsaj mislil sem, da sem zdrav. Uradniška plača sicer ni, da bi mogel razsipati z njo, skromno živeti pa je mogoče, in človek lahko misli na lastno ognjišče. Zakaj ne bi bil skromen, ako imam dom in v njem ono uteho, ki si je želim? Meni to popolnoma zadošča. Nikdar nisem poznal visokih zaletov. Moja nrav ni za to. Sanjal sem o tihem domu, zvesti ženi in družini, o življenju, ki se vije zložno kakor steza med zelenjem. Nič hrupa, nič boja, nič vsega nemogočega razkošja in divjanja, po kakršnem hrepeni toliko ljudi in so potlej nesrečni, ko ga ne morejo doseči. Čemu pa naj bi si nakopaval nesrečo, ako lahko v miru med štirimi stenami živim popolnoma zadovoljno, ali ne? ---- Tak sem torej bil, ko sem jo spoznaL Bilo je čisto po naključju, v izletniški gostilni zunaj v okolicL Ko smo se zvečer vračali v mesto, sva v avtu sedela skupaj. Šalili smo se vsi, a na ljubezen nisem niti mislil. Sele potem, doma, ko sem bil sam, se me je lotil nemir. Zaspati nisem mogel, vročina me je kuhala in stotero misli mi je rojilo po glavi. Sredi vseh je bila Alma. Ponavljal sem njene besede, slišal smeh, videl poglede, kretnje, vso, kakor je bila, ko sva sedela v avtu in zlasti potem, ko smo se na trgu razstajali — Zbogom, gospod Virbnik! Na svidenje! ... Venomer sem videl zasenčene oči in čutil dotikljaj njene dlanL — Na svidenje! — Čemu je rekla ti dve besedi? Kar iz navade? Zakaj ju potem ostalim moškim ni ponovila? Ne, to ni bilo iz navade: rekla je samo meni... V uradu sem bil sam sebi odveč in tako raztresen, da nisem slišal niti zbadljivih opazk, ki so si jih dovoljevali tovariši. Kar sem naredil tisti dan, je bilo vse narobe. Celo načelnik oddelka se mi je smejal, češ: — Gospod Virbnik, ali ste danes skro-kani ali zaljubljeni ? Takih konceptov nisem vajen z vaše mize... Bil sem kakor cucek in sem se s svežnjem uradne ropotije tiho pomuznil iz načelnikove sobe. Lotil sem se iznova, toda s papirja so se mi smehljale zasenčene oči>... Kar je kdo rekel, sem slišal samo: — Na svidenje, gospod Virbnik! Končno treščim vse skupaj po mizi in se oprostim načelniku, češ, da je bilo snoči res preveč pijače, ki je nisem vajen, in zato danes nisem za nobeno rabo. — Kar lepo domov — se mi je smejal — in mirno se prespite! Nazadnje pred tako nezgodo ni nihče popolnoma zavarovan. Samo jutri seveda spet točno, kaj ne, gospod Virbnik... Z nemim naklonom sem izginil.. Zdaj bo torej načelnik mislil, da sem začel pijančevatL Lepo izpričevalo! Toda, vraga, mar naj bi mu rekel, da sem zaljubljen, ko niti sam sebi tega še nisem priznal! Iz pisarne me je zaneslo v kavarno, potem v park, zopet na ulico in nazaj v park. Kakor sem se branil, sem si moral priznati, da prav za prav iščem Almo. Končno sem jo našel. Bil sem kakor petošolec in nič ne vem, kaj sem govoriL Za popoldne sva se domenila, da poj-deva skupaj na izprehod. Ob štirih. Da, ob štirih. Čakal sem jo že pred tretjo. Tavala sva po holmih in brdih zunaj mesta in govorila samo vsakdanje otročarije, dokler ji na večer nisem priznal, kako je z menoj. Alma je molčala, kar je tudi meni vzelo besedo. Sele v mestu sem jo zopet vprašal, kaj misli, ona pa čisto hladno: — Saj se tako ne mudi, gospod Virbnik. Morda boste jutri že drugačnih misli. — Ali me imate za takega veternja-ka? — Nikakor ne. Saj nimam povoda. To je pač v moji naravi. — Potem smem upati, da se jutri zopet vidiva? tka Je samo ena sa svetu! Dragega gosta in vojaškega odH&rifca f® ▼ imenu udeležencev lanskega izleta v Južno Srbijo pozdravi predsednik ljubljanske upraveUZČ g. HaszLakiewicz, ki se ie žalosti primerno omejil samo na kratek pozdrav m tiho zahvalo. Prav tako kratko n voiaSko jedrnato se je zahvalil za prijazen sprejem in prijeten sestanek tudi t-polkovnik, kl ni mogel zamoičati, da i« videl na naši zajradni meji nešteto zgovornih dokazov, da je budno na straži. Priporočil je, naj jo skrbno čuvamo ma vsi, z nami pa jo čuva tudi vrhovni poveljnik naše vojske, mladi kralj Peter EL. z velikim štabom v ministrstvu vojske. Treba pa >«, da se strnemo vsi Slovani na jugu, danes še bolj kot prej, kajti plačani sovragi so nam ubili velikega Kralja, toda Ubiti niso njegovega večnega dela »iti zbrisala njegove zgodovinske oporoke. Z večernim brzovlakom se je g. polkovnik Škekič vrnS v Beograd. Prepričan naj bo, da so njegove jeklene besede imele pri vseh najgloblji odmev in so še bolj pogjobile bratske spone, ki so jI železniški uradniki, člani UŽC, navezali s tem preizkušenim io idealnim borcem za našo svobodo! Kinematografi prično danes spet obratovati Udruženje zagrebških kinematografov je objavilo v zagrebških nedeljskih novinah velik oglas z naslednjim besedilom: »Opozorilo posetnikom k nematografov! Podpisani kinematografi obveščamo svoje cenjene posetnike, da pričnemo redno poslovati v svojih podjetjih v ponedeljek 22 t m-Obenem javljamo, da bomo v tukajšnjih novinah 22. t m. objavil* svoje programe.« Kakor v Zagrebu, pričnejo seveda obratovati tudi vsi ostali kinematografi v Jugoslaviji. V ljubljanskem Elitnem kinu Matici bo, kakor obširneje o tem pišemo na drugem mestu, danes premijera »Carice vseh Rusov«. Žalni koncert v operi Drevi počasti Narodno gledališče v Ljubljani spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksan # a I. Uedinitelja s svečanim žalnim koncertom. Uvodni govor ima ban dr. Marušič. Spored obsega: Eroico, tretjo simfonijo skladatelja Beethovna, izvajano po opernem orkestru; nato dva prizora i« \Vagnerjeve opere »Parsifalc: Svečana daritev in Car velikega petka. Tu sodelujeta gg. Betetto m Primožič ter v zboru vsi solisti in operni zbor, pomnožen z delom zbora Glasbene Matice. Nato sledi Leskov-čev samospev »Vidiš še te naše križe«, ki ga zapoje ga. Zlata Gjungjenac. To je tretja pesem iz Leskovčevih orkestralnih skladb, komponiranih na Gradnikovo bese^ dilo iz c kia »De profundis«. Spored zaključi Bravničarjeva »Hymnus Slavicus«, svečani koral za orkester in zbor. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. — Ako ostaneva živa in zdrava in vam bo še kaj do tega... — Nikar me ne žalite, gospodična...! — Niti najmanj nimam tega namena. Za slovo me je pogledala kakor prejšnji večer: — Na svidenje, gospod Virbnik! Za tem je bilo mnogo svidenj in mnogo lepote. Zdelo se mi je, kakor da venomer hodim v zarjinem svitu, tako me je opajala Almina ljubezen. Bila sva kakor otroka, ne le jaz, ampak tudi ona, oba... In iz dneva ▼ dan sem sanjal samo o trenutku, ko se nama ne bo več treba sestajati po parkih in ložah. Do lani, vse do lani spomladi sem menil, da sva z Almo najsrečnejša človeka na svetu. Nežno mi je pravila, kaj je že vse preskrbela za najin skupni dom, in minute, ki sva jih preživljala, so bile kakor topel praznik. Bila je nežna, v vsaki malenkosti tako čudovito obzirna, pametna in čuvstveno toplo dekle, da si ne bi mogel želeti boljše. Zato sem jo res imel rad, da, sem jo ljubil, sicer po svoje, mirno, a tem bolj iskreno. Sploh si nisem več mogel misliti življenja brez nje. Da, do lani spomladi, ko sva šla v planine. Jo j, kako se je tedaj razživela! Kakor dečko je ukala, pela, mi pravila stotero smešnih malenkosti, je sanjala z odprtimi očmi in mi venomer ponavljala, zakaj sem tako resen. Pa nisem bil resen, ampak le prijetno presenečen. S te strani je še nisem poznal in sem vprav užival, ko sem jo videl tako sproščeno. Se samega se me je lotila razigranost in sem letal po tratah kakor otrok na šol-pkem izletu. V razposajenosti sem se do- TEDEN DNI FILMA Tožni prizori s kraljevega pogreba v Beogradu Iz francoskih dnevnikov: Tako je Zagreb počastil Viteškega kralja Sok, ki v segretem stanju odkriva prihodnost Pred nekoliko leti je po vsem svetu zbudilo veliko pozornost, ko je francoski kemik Rouhier v Srednji Mehiki odkril rastlino z imenom »jaje«, katere skrivnostne lastnosti so tamkajšnji indijanski rodovi poznali že dolga stoletja. Iz soka te rastline se da pridobivati eks-trakt, ki povzroča že v neznatnih količinah omamljenost. V tej omami je mogoče včasi videti dogodke, ki se dogajajo bogve ka" ko daleč in o katerih omamljenec prej ničesar ni videl. Uživalci jajeja so sposobni gledati celo bodoče dogodke. Ker so s poskusi v nekaterih primerih ugotovili, da vzbuja čudni sok v resnici svetlovidne in preroške sposobnosti je rastlina postala hipoma prava modna rastlina. Iz Mehike so jo izvažali na debelo in po vsem svetu so jo gojili. Toda ta moda je kmalu splahnela Izkazalo se je namreč , kmalu, cla je ekstrakt zdravju zelo škodljiv tako da so njegovo prodajo razne evropske države prepovedale oziroma ga dovolile prodajati le proti zdravniškemu receptu Potem se je tudi izkazalo, da se privid- po tem toku ne razlikujejo od prividov po drugih mamilih, telepatski in preroški pa so le pri osebah, ki so v to smer že od vsega početka nadarjene Danes v javnosti ni več zanimanja za to rastlino. Sedai pa sporoča angleški botanik in po tovalec Williamson. da je odkril v brazilskih pragozdih drugo »telepatsko rastlino« ki je po svojih učinkih stokrat močnejša od mehiške. Indijanski rodovi jo dobro poznajo, znanstvena literatura pa je nikjer ne navaja Rastlina je grm. iz katerega pridobivajo domačim mleku podoben sok Ža" nimivo je da nima ta sok v hladnem stanju nobenega vpliva Če ga segreješ pa ga zadostuje že polovica čajne žličke da izzove po dveh minutah stanje, ki se v ničemer ne loči od transa nadarjenih medijev WU-liamson sam drugače ni udarjen na to plat pravi pa. da je v omami po tem soku gledal stvari, ki so se v resnici dogajale daleč preko oceana v Londonu V prividih je n pr zvedel, da je neka njegova sorodnica smrtno zbolela da je njegov sin doživel nezgodo s kolesom itd FIlm, s katerim bo Elitni kino Matica v Ljubljani po dnevih velikega žalovanja danes spet pričel predstave, je eno izmed največjih del ameriške filmske industrije. Imenuje se »Carica vseh Rusov«. Film je izdelek Paramounta. Carico glumi Marlene Dietrichova, poleg nje sta ustvarila glavni vlogi Luiza Dresserjeva in Sam Jaffe. Prvič pa nastopi tudi Marija Siberjeva, hčerkica Marlene Dietrichove V celoti je v tem filmu zaposlenih okrog 1000 igralcev. Po dnevniku carice Katarine II. Je manuskript napisal Manuel Komrov, režijo pa je prevzel sloviti mojster Jo2e Sternberg. Film je obšel že vsa velika kulturna središča na svetu in je povsod ubral lavorike. Zato je hvala odveč. Zanimala pa bo naše občinstvo kratka vsebina: Na Pruskem živi mala princesa Sofija. Je razvajeno otroče, ki niti od daleč ne sluti, da ji bo usoda dodelila nenavadno bodočnost: da bo postala žena ruskega prestolonaslednika. in pozneje carica-vladari-ca. Otroče se razvije v krasotico, ki ji v smehu in zabavi minevajo dnevi. Naenkrat prispe na dvorec odposlanec ruske carice Elizabete, princ Aleksej Posledica: Sofija mora odpotovati s svojo materjo v daljno Rusijo. Težko je potovati v Rusijo. Ni bilo letal, ne avtomobilov, ne brzovlakov, do ruske meje se je bilo treba cijaziti z vozom, po Rusiji pa s sankami Ali brhka Sofija lahkotno prenaša napore poti V njeni duši blodijo čudoviti prividi, nestrpno pričakuje sestanek z onim ki mu bo zvesta tovari-Sica — z zaročencem princem Petrom, ki ga ne pozna niti po sliki, vendar ji je njegov odposlanec princ Aleksej povedal o njem mnogo lepega. Dospela mati in hči v Moskvo in carica Elizabeta Ju svečano sprejme. Sofija je vzhičena pa tudi razočarana: njen zaročenec Je grd ln razen tega zelo čudnega značaja Takoj ji začne dvoriti lepi princ Aleksej. Sicer ne brez uspeha vendar pa Sofija izbegava sestanke z njim Toda Sofija ie zdaj že imenuje Katarina, ker Je morala na caričino zahtevo izpreme- Prl revmatlzmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-zenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« srenčica z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne kiinike izpričujejo. da je »Fran* Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Carica vseh Rusov niti ime. Poročna ceremonija Je svečam Ampak vsa velika parada Katarine ni n»< pravila srečne. Ona hrepeni po ljubezni ln te ji Peter ne more nuditi. Na ruskem carskem dvoru sta se zgodila dva pomembna dogodka: Katarina je rodila prestolonaslednika, kmalu nato pa je umrla stara carica Elizabeta. Peter postane car. Vlada tako okrutno, da ga vsi zamrzi-jo. Med tem pa Katarina že učvrščuje svoje prijateljstvo z armado. Princ Aleksej je mladi carici vedno bo|J za petami. Toda ona noče čud ničesar o njem, ker je imel zveze s pokojno carico. Katarina poklanja svoje srce grofu Orlo-wu, ki ji je mnogo pripomogel do tega, da je vrgla ckrutnežr Petra. S pomočjo vojske in duhovščine postane naposled Katarini velika carica vseh Rusov. Prizor iz velikega filma »Zlato«, ki gm bomo videli v Ljubljani: Ogromni laboratorij mislil, da bi se ji skril. Razgret, kakor sem bil, sem smuknil v bukovje in se ploskoma vrgel v kotanjo, polno vlažnega listja. Hlad mi je prijal, še bolj pa okol-nost, da sem skrivaj lahko opazoval Al-mo. Tekala je križem kakor srna, postavala, prisluškovala in se smejala lastni nespretnosti, ko me ni mogla najti. Za-kukal sem, pa je stekla — mimo, a jaz v smeh! Nazadnje me je jelo mraziti in sem se skobacal iz kotanje: — Alma! — Kje si pa tičal?« — Saj si bežala mimo mene. — Čakaj, Drago, zdaj ti vrnem! In je odhitela navkreber in izginila nekje med zelenjem. Ko jo zagledam, je med bršljanom čepela ob visoki skali in me je prizor tako omamil, da sem jo prosil, naj še malo ostane tako. — Zakaj? — Kakor vila si zdaj, Alma. — Sem pa že rajši tvoja dekle! —- mi je skočila v objem. Izza tega izleta sem čutil, da nisem nič več prav trden. Utrujenost, mraze-nje, potenje, vročica in medla velost, vse to me je izmenoma mučilo, dokler se nisem odločil in odšel k zdravniku. — No, nič hudega. Malo prehlajenja. sicer pa kar glavo pokonci! — je menil. Res sem nosil elavo pokonci in sem se silil, da bi bil kakor prej, toda jeseni me je vrglo in sem ležal nekaj tednov. Zdaj je zdravnik govoril zelo učeno, a mi ni povedal nič posebneea Le pazim naj se. da ne bo kakih komplikacij. Ravnal sem, kakor mi je ukazal, Al- ma pa je začela z ljubosumjem, češ. da sem zato tako medel in mrtev, ker sem se je naveličal. Rajši bi bil slišal ne vem kaj kakor ta očitek, ona pa se mi je ku-javo smejala, češ: — Zakaj si bil pa skraja čisto drugačen? — Zdi se mi, da sem vedno enak. — Nikar ne govori, ko sam najbolj veš, kako je. — Veš, Alma, bolan sem. Ko se pozdravim, bo spet vse dobro. — Ti, pa bolan? Nikar si tega ne domišljaj in pusti zdravnike! Saj si kakor nagelj... Govorila je tako vneto, da sem se ji moral smejati in ji verjeti. Vso zimo se nato nisem brigal za zdravje in sem se na moč silil, da bi bil čim bolj živahen. Hodil sem na plese in zabave, kamor je Alma dahnila, tja sem šel, ker sem hotel njej in sebi, da, v prvi vrsti sebi, dokazati, da sem še korenina, čeprav tako nalahko zmeraj pokašljujem in me obhajajo vse nevšečnosti, ki so me bile spomladi oplašile. Bogve, ali je Alma slutila. s kakšnim naporom se premagujem. Včasi. ko sva bila skupaj, se mi zdi. da me je skrivaj ogledovala z nekakšno zaskrbljenostjo, največkrat pa se mi je zadovoljno smeiala. češ: — Viš. Drago, da sem boljša kakor tvoji zdravniki Ko bi nje poslušal, bi bil zdaj nemara res bolan ... Letos spomladi pa se ie moj odpor zrušil. koVor Ha je nenadoma vse ugasnilo v meni. Zdaj je zdravnik govoril na moč resno, še bolj resno pa me je opom- nila bolezen sama, ko se mi je na lepem udrla kri. Bilo je strašno. Ne bolezen, ne grozeča smrt, ampak le tista mrka misel, da je zdaj neizbežno konec sanj o sreči z Almo, da jih mora biti konec, to me je do kraja stisnilo. Kakor hitro pa sem si le nekoliko opomogel, sem ji povedal, kako je in kako mislim, da mi vest ne dopušča v takih razmerah ustanavljati družine. Vprav zaradi nje, Al-me, in zaradi tople ljubezni do nje se moram odpovedati svojim sanjam. Naj mi torej koraka ne zameri in naj si ne kali sreče, ki jo še čaka v življenju, z mojo žalostno usodo. Mislil sem iskreno, pošteno, in kakor upam, edino pametno, Alma pa kakor vihra! Kako je ves čas slutila in se ji je kar zdelo, da jo hočem samo izigravati in se ji potem izmuzniti. Da rem človek brez značaja in vesti in da ravnam s poštenim dekletom kakor morda kdo drugi ne niti s pocestnico... Ali me ni takoj skraja opozorila, naj si premislim7 In kaj sem ji vse obetal in kako sem govoril! Da se le ne sramujem take nemožate zahrbtnosti? Ako mi je res tako docela odveč, naj bi ji vsaj pošteno povedal. Bila je nedostopna za vsako pametno besedo in sva se razšla v jezi. Doma sem kakor mrlič omahni) na posteljo in nisem nič več razumel niti nje niti sebe Vso noč sem topo strmei po sobi kakoi mrlič iz krste. Ali sem res samo iaz taka iziema med ljudmi, da sem Almo z besedami. ki sem ji hotel z njimi samo dobro, tako do jedra razburil in razžalil? Kaj bi bil vendar kdo drugi naredil v istih okolnostih? Ali naj bi si bil pomagal z lažjo, ko mi je tako nepojmljivo zoprna? Zjutraj sem ji hotel pisati in ji docela mirno pojasniti svoje misli. Vem, da sem jetičen in sem pravi čas za ozdravljenje zamudil. Bolezen lahko traja mesece, morda celo leta, lahko pa ugasnem tudi prav kmalu. Na takega moža se vendar ne bo vezala... ? Kaj naj počne s svojo svežo mladostjo, ako bom jaz pokašlje-val in hiral kraj nje? Mar hoče biti bolniška strežnica in ne žena ... ? Vse to sem ji hotel pisati in pojasniti z natančnostjo, kakor sem je v življenju vedno vajen. Ako pa vzlic temu vztraja, da postaneva mož in žena. potem seveda sprejemam to veliko žrtev njene ljubezni, ki mi bo kakor topla lučka svetila v mrzlo brezbrežnost vsega neznanega, ki se razprostira za zaveso smrti 2e sem se lotil pisanja, ko prejmem njeno pismo. Cisto kratko je pisala: — Grem, da končam tam. kjer sem bila najbolj srečna s Teboj. Zdaj boš lahko zdrav. Alma, Planil sem venkaj. Hotel sem na vsak način govoriti z njo. Urno, urno, da ne bo prepozno! Na cesti se mi je stemnilo. Iz mraka se zavem šele doma ln kra j postelie stoji zdravnik, me resno motri in nujno priporoča mir Da. mir ... Vse je Se žfvo v meni kakor se je zgodilo. a kje le tu moja krivda? Ali id zopet tukaj? Alma... Morda me vabi za seboj ... Pst, zdajle je šla mimo vrat, je postala, se smehlja. Ali bo odprla? Alma! Mimo je šla. Videl sem jo. Na ovinku ulice se je ozrla in se mi nasmehnila. Pojdem Ln jo poiščem. Pojdem, da bo konec trpljenja. Natanko tja pojdem, kjer sem bil najbolj srečen z njo. Kdo neki prihaja k meni? Pismonoša. Kaj? Ali sanjam? Almino pismo? Res, njeno pismo... In šele včeraj je pisala: — Znanka mi sporoča, da si obležal in si baje resno bolan. Seveda tega ne verjamem, zadošča mi pa. ko slutim, da Te je vendar nekoliko pogrelo in pretreslo ... Čisto odveč Ti tedaj le nisem bila, ko si se zbal — moje smrti. Sicer pa ne misli, da sem res tako nespametna. Življenje je prelepo, da bi ga pehala od sebe Jutri obhajam zaroko in v kratkem bom gospa. Prav nalašč, razumeš? Ne domišljaj si. da jokam za Teboj, jioj ženin sicer ni vladni koneipist, ampak le dostojen podeželski treovec. toda nič ne de. Dokazala sem Ti. mislim, da sem močnejša od Tebe. in to mi je dovolj. Tudi za maščevanje, razumeš? Alma. Razumem, rammem. Vse razumem In ničesar več. ha ha» Le kje bi še našel na svetu bedata, ld bi bil meni enak? Haba ha.. Zdravo, gospod doktor! V zdravilišče, oravite nai erem' Kakor želite Meni je s!sto vseeno Prav za prav. ako dovode. W Sel nairaiSi v prvo beznico ln se era pošteno natreskal. Ha ha ha, to sem kavelj, kaj, gospod doktor?! VITEŠKI KHALJ V NAŠIH LOVIŠČIH Nepozabni spomini na lovske dogodke pod Kamniškimi planinami Kamnik, 21. oktobra. Pozimi leta 1921 smo v Kamniku prvič radostno pozdravili v svoji sredi Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki se je na povabilo SI. lovskega društva udeležil lova na gamze v Kamniški Bistrici. Po uspelem lovu se je vladar na povratku s svojim spremstvom ustvaril na kamniškem glavnem trgu, sedaj trgu kralja Aleksandra, kjer ga je sprejela velika množica, ki je prihitela od blizu in daleč, da vidi in pozdravi junaka svetovne vojne in modrega voditelja zedinjepe Jugoslavije. Ob burnem vzklikanju množice ga je pozdravil župan dr. Rihard Karba, izražajoč naše veliko veselje nad odlikovanjem, ki ga je izkazal s svojim obiskom starodavnemu Kamniku. Ko je še izrazil željo, da nas vladar ponovno obišče, se je kralj zahvalil z ljubeznivimi besedami za sprejem in pozdrav z zatrdilom, da ga je lepota Kamniške Bistrice tako navdušila, da. bo rad in z veseljem o prvi priliki zopet prihitel na lo- v naše planine. Takrat si pač nismo mislili, da bo kralj Aleksander kdaj tako odlikoval Kamnik in si izbral Kamniško Bistrico za svoje najljubše lovišče. Iz svoje kraljevske rezidence na Bledu je delal pogoste izlete v Bistrico, kjer je včasih ostal tudi po več dni sam ali pa z Nj. Vel. kraljico Marijo. Posebno vesel pa je bil vladar, kadar je mogel pripeljati s seboj vse tri prince, ki so navdušeni nad lepotami divnega planinskega raja v Kamniški Bistrici, vedno znova prosili svojega kraljevskega očeta, da jih vzame s seboj. Medtem ko sta se kraljevali. roditelja podala na lov na gamze visoko gori pod strme stene, so princi radostno rajali po zeleni trati onkraj izvira Bistrice, se igrali ob potoku in prihajali tudi k izviru, kjer stoji bistriški planinski dom- Največja pa je bila radost mladih princev, kadar so zajezdili konjiče in se podili na izlet proti žagani peči, v dolino Bele k znanemu slapu Orglicam, ali pa v kak drug del našega lepega bistriškega konca. Kraljev lovski dvorec Krasote naših planin in lovsko bogastvo bistriškega revirja sta navdušila vladarja, da si je dal v bistriški dolini zgraditi ličen lovski dvorec, za katerega je napravil načrte naš največji arhitekt Josip Plečnik. Na lepem prostoru onkraj idilične trate ob izviru Kamniške Bistrice je postavil arhitekt zgradbo, ki po svojem slogu naprav-lja vtis preprostosti in enostavnosti, vendar pa tvori s svojo prikupno domačnostjo v krasnem okviru zelenih gozdov in skalnih grebenov tako skladno in lepo sliko, kakršno more zamisliti le genijalnost velikega umetnika. Iz belih apnenčevih skal zgrajena osnova, temni odraz gornjega dela stavbe, prosto rastoče smreke okrog poslopja, z belim peskom iz struge bližnjega hudournika Sedelščka posuta steza, zelena trata, po kateri prosto rastejo cvetlice in grmovje — nič ni izumetničenega, nič pretiranega. Vsa okolica je ohranila prvotni značaj divne gorske prirode, v kateri je dvorec nadvse lep in prikupen. Ob pogledu na dovršeno stavbo je vladar glasno izrazil svoje veliko zadovoljstvo, katero je naglasil tudi s tem, da je tako rad in tako pogosto prihitel iz Bleda v Bistrico. Iz oken dvorca, v katerem so zgoraj samo sobe za kralja, kraljico in prince, je krasen razgled na skalne vrhove Kamniških Alp. Ponosni lok strmega skalnega grebena zaključuje na vzhodu velika piramida 2247 metrov visoke Brane, ki ponosno zre na prostrani lovski revir in kraljuje nad njim kakor zvest in nedostopen čuvar. Ko so koničasti vrh Brane pozlatili prvi solnčni žarki, da je zažarel v rožnati jutranji zarji, je vladar iz okna svoje sobe pogosto opazoval, kako se iz pokoja bude planine v mlado jutro in kako se na njih poraja življenje, ki ga človek niti ne sluti. Kralj na samotnih pohodih V razdrapanih sivih skalnih stenah, ki so jim elementarne sile vdihnile lepote divje alpske romantike in katere v prijetni menjavi oživljajo zelene trate s skromnimi grmički planinskega bora in z redkimi alpskimi cvetkami, je vladar, veliki ljubitelj rnirave, občudoval gamze. V tej tihi samoti veličastne alpske prirode, daleč proč od dnevnega hrupa, je kralj Aleksander tako rad prebil nekaj ur, ki si jih je določil kot odmor med svojim napornim in plemenitim delom, posvečenim narodu in svetli bodočnosti naše domovine. V spremstvu direktorja dvornih lovišč ali pa m-n-jn-n-"-----1—i-i ----1 n---1------r m --—ur- Nemški imetnik piše o Plitvičkih jezerih Avtor tega članka, dr. Kari Hagemann, docent za drama. tnrgijo in režijo na berlinski univerzi, znameniti režiser in ravnatelj gledališč v Nemčiji, pride v kratkem v Ljubljano in bo kot gost v naši operi režiral Straussovo opereto »Netopir«. Mnogo potuje po Jugo- Si2v.ii m ie njen velik prijatelj in občudovalec. 2e tisočletja si predstavlja človeštvo raj na Cejlonu. Zdelo se je, ko da ni nič lepšega." buinejše-ga in spokojnejšega aa obljudeni zemli od vrtov in livad tega tropskega vrta Ln vendar ti ni treba potovati do Indije, da ugledaš paradiž- Samo nekaj ur avtomobilske vožnje od dalmatinske obale je oddaljen. Še danes je maloštevilnim znan, od redkih obiskovalcev viden io cenjen. To so gozdovi in vode Pltvlčkih jezer. S tem, da je dal Stvaritelj sveta Jugoslaviji čudovito idilo Pletvičkih jezer, jo je odškodoval za vse puste kraške planote, ki se razprostirajo v večno enaki brezup-nosti od morske obale globoko v notra-n;ost Oddolžil se je njenim preb valcem im še redkim obiskovalcem iz tujine s čarom naravnega čudesa, ko je pridal dežeJi mič-nost tega nasprotja. Šele ko premaga popotnik težko prehodne. iz kameHitega morja •»kal sestavljene gorske verige, ki jih tudi avto težko užene, pride na Plitvička jezera in s tem v raj. enega izmed lovskih čuvajev svojega lovišča se je pogosto vzpel visoko v planino pod strme stene Brane, Planjave ali Rseni-ka, obhodil najtežavnejše dele revirja in dokazal, da je res pravi planinski lovec. Mnogo bolj ko velike pogonske love je ljubil kralj Aleksander samotne pohode. Na zalazu je včasih po več ur občudoval prekrasno naravo okrog sebe, opazoval gamze in izbiral za strel najlepšega samca. Kot izvrsten strelec je redko zgrešil cilj m baš v Kamniški Bistrici si je priboril nekaj najlepših lovskih trofej. Ko se je vračal z lovskega pohoda v Bistrico, pogosto že prav v poznem mraku, je bil vedno veselo razpoložen. Turistom, ki so ga večkrat srečali v Kamniški Bistrici, je vračal pozdrave s tisto ljubeznivo prisrčnostjo, zaradi katere je bil tako priljubljen med narodom. Vladar in Bosov Tine Kraljeva družina je bila v Kamniški Bistrici vedno brez vsakega ceremonijela. Kralja in kraljico je spremljal le upravnik dvornih lovišč g. inž. Ciril Dimnik, kraljevska lovca in njiju goste pa so spremljali na lov na stojišča ali pa zalaze lovski čuvaji pokojni Bosov Tine, špin, Lojze Kemperle, France Uršič in drugi. Vsa ljubeznivost in plemenitost našega vladarja se je razodevala na najprisrčnejši način v njegovem občevanju s preprostimi gonjači, delavci in lovci. Z osemdesetletnim Bosovim Tinetom, ki je bil 60 let lovski čuvaj v bistriškem revirju in strah vseh divjih lovcev, se je vladar večkrat zapletel v dolg pogovor, ki je potekal v prijetni domačnosti, kakor bi se pogovarjala dva lovska tovariša. Preprosti mož je potem ves navdušen pripovedoval, kako dober in ljubezniv je bil kralj v pogovoru in kako ga je zanimala vsaka stvar. O čem ste se menila? O prejšnjih lovskih zakupnikih, o lovu v prejšnjih časih v bistriški dolini, o lovskih doživljajih ir o vsem mogočem. Tine je bil presrečen, da je mogel vladarju odgovarjati na njegova vprašanja, še sreč-neiši pa je bil osemdesetletni mož, ko se je s prožnim korakom vrnil iz najtežavnejših in najnevarnejših poti lovskega revirja in je čul pohvalo iz vladarjevih ust. Mlad, a zanesljiv čuvar Na lovu, ki je bil proti koncu avgusta v l mniški Bistrici in na katerega je kraljevska dvojica povabila tudi angleškega poslanika na našem dvoru g. Hendersona in nemškega poslanika von Hassela, je vzbudil veliko veselost v kraljevi družbi dogodek, ki si ga je 11-letni Tinček, sin kor-poracijskega gozdnega čuvaja v Konjski, vtisnil globoko v spomin! Čuvaj na Konjski je imel nalogo, da ne sme spustiti nobenega avtomobila po cesti v lovišče. Ker je šel čuvaj z doma, je opravljal to dolžnost 11-letni Tinček. Z energičnim glasom je ustavil avtomobil, v katerem je sedela kneginja, ki je mladi stražar seveda ni poznal. Visoka dama je bila seveda v zadregi, ko ji Tinče ni pustil nadaljevati poti. Ponudila mu je 20 dinarjev napitnine, dodala še nadaljnih 20, toda Tinče se ni dal omehčati m podkupiti. Ko je kralj izvedel za dogodek, Je hotel videti odločnega stražarja. Pogladil ga je po laseh in ga pohvalil: »Ostani vedno tako trden in značajen in ne daj se nikoli od nikogar podkupiti!« Svojim gostom pa je kralj pripomnil: »Ta bo dober čuvar mojega lovišča in domovine.« Ko je Tine odhajal od kralja, je tiščal v roki celega »jurja«, vladarjevo naročilo pa si je zapisal globoko v srce in ga bo vedno zvesto izpolnjeval. Kako dober in plemenit je bil naš viteški kralj, dokazuje tudi naslednji dogodek: Kralj pri ranjencu Kraljevi lovski čuvaj France Uršič je na strmi lovski poti pri povratku z lova tako nesrečno padel, da se je močno udaril na koleno in so ga nato morali podpirati pri hoji v dolino. Ko je vladar povprašal, kje je France, in so mu povedali, da se je udaril na koleno, je z očetovsko skrbnostjo poizvedoval za njegovo nezgodo. »Ali se je hudo udaril? Ali je nevarno?« Zvečer so bili lovci zbrani na pogovoru v lovski sobi s Francetom, ki je z obvezanim kolenom ležal na divanu. V dimu cigaret in pip so ob skromni luči komaj videli drug drugega. Naenkrat se vrata lovske sobe odpro in še preden so lovci mogli videti, kdo je prišlec, je stal sredi med njimi kralj in ljubeznivo izpregovoril: — No, kje imate ranjenca? Ozemlje te pokrajine, tekoče geografsko točno od severa na jug, pada stopničasto od 700 na 500 m nadmorske višine in učinkuje kakor velik park, sestavljen iz gozdnatih gričev, ki so kulisam podobno razvrščeni v terasah. Njene glavne poti rn prostori so sestavlijeni jz potokov, ribnikov m jezer. Ozke pešpoti se vijugajo ob vodah, lahki mostovi in brvi se pno preko šumečih v dolino hitečih voda. V 50ih ali celo mnogobrojnejših kristalno čistih, različno velikih padcih, teko iz višje ležečb jezer v nižja. Prehode v tej edinstveni pokrajini olajšujejo stopnice, gredi irago utapljali v zaničevanju vse Evrope. Srbska vojska, na čelu ji srbski častniki, so storili konec te največje srbske sramote. »Kako ste mogli odstraniti kralja in kraljico?« sem vprašala 1. 1904. srbske častnike, ki so bili došli med nas Slovence v Beogradu na dan kronanja kralja Petra Karadjordjevriča. »Ah, to je bil za nas konec srbske sramote!« so mi odgovorili in pripovedovali, kaj so bili Gbrenov či. L. 1903. so pozvali srbski čisti in pošteni rodoljubi princa Petra, sina izgnanega srbskega kralj Aleksandra Karadjordjeviča, iz svobodne Švice, naj prevzame zopet prestol svojega deda Jurja Petroviča Kara-djordja in očeta Aleksandra. In v Beograd je dospel kralj Peter, bivši Peter Mrkonjič, vodja srbskih borcev za osvobojenje bosanske raje Prostovoljno je prisegel, da bo najvestnejši čuvar srbske ustave, odkrit prijatelj svobodomiselnih idej, prosvete in napredka ... »Brez soglasja z ljudstvom in z ustavo ne bom ukrenil nikdar ničesar!« tako je obljubil Nemški pisatelj-zgodovinar Hermann \Vendel piše: »Bil je mož-beseda. Peter Ka-Tadjordjev č je postal prvi vzorno ustavni vladar Srbije, ki se ni odmaknil niti za prst od ustave iz 1. 1889. In ostal je v svojem preprostem življenju in odkritosrčnem mišljenju, kakor tudi v svoji vernosti živ vzorec kmeta iz Sumadije!« Kakor ded Jurij, se je kralj Peter lotil najprej preosnove vojske, pa kulture in notranje uprave, sklenil z Bolgari prijateljsko zvezo in nato začel borbe za osvobojenje zadnjih pokrajin, ki so še ječale pod azijatskim turškim jarmom 2e star je dospel kralj Peter do svojih pravic in prestola. Ali usoda mu je dala resnega, genijalne-ga sina Aleksandra, ki je po dedu Kara-djordju podedoval vse talente stratega in heroja. Prestolonaslednik Aleksander je v očetovem imenu zmagoval Turke od bojišča do bojišča, da je strmela vsa Evropa jn pa — da je od jeze in strahu zaječala Avstro-Ogrska Prva balkanska vojna je ovenčala glavo Aleksandra karadjordjeviča s celo vrsto lovorjevih vencev Vsa Srbija je bila osvobojena. Ali Avstro-Ogrska je nahujskala zaveznike Srbije, junaške Bolgare, da so zahrbtno naskočili bojnega tovariša — Srba. Nemški vladar Bolgarije je izdal prijatelja: kakor črni Hagen je hotel izza hrbta zabosti srbskega Siegfrieda. Toda Aleksander se ni dal! V imenu očeta Petra I. je v nezaslišani naglici premagal tudi Bolgare tn osvojil Makedonijo In spet se je lotil kralj Peter s svojim sinom Aleksandrom delovava za mir, red in napredek Srbije Država ie vzcvetevala I Toda Avstro-Ogrska v svojem sovraštvu žava. Vsi še vemo, kako smo sprejeli rengenta Aleksandra, ko je dospel prvič v Slovenijo. Jokali in vriskali smo od sreče in zmagoslavja. Vsi še vemo, kako široko svobodno in skrajno demokratično ustavo smo dobili. Ko smo imele v Novem Sadu prvo plenarno sejo Jugoslovenskega žensikega saveza, ki se je takrat imenoval še »Savez SHS«. so nas povabile sestre Srbkiinje v Beograd. In blagopokojna prva naša predsednica dvorna dama Danica Hrističeva nam je izp oslova la avdijenco. Takrat nas je prvič sprejel princ regent Aleksander in njegova sestra, princesa Jelena. Izredno je bil ljubezniv, govoril je z vsako posebej ter pokazal, da pozna Slovence in njih književnost bolje kakor mar-sikak evropski lditerat Leta 1924, ko smo imele v Beogradu konferenco Male ženske antante, smo prejele dvorna vabila na čajanko. Na dvoru so nam priredili koncert ki sta se ga udeležila kralj Aleksander in kraljica Marija. Takrat smo b le že drugič sprejete po kraljici, ki je nagovorila posebej vsako zastopnico naših društev Zakaj že leto prej smo bile sprejete na Bledu zastopnice odbora društva Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani. Prišle smo k njej na Suvobor, kjer je ljubeznivo z nami govorila sama brez kralja... Vemo pa vsi tudi to. kako se je obnesla vzgledno demokratska ustava v Jugoslaviji in kakšne sadove je rodila skrajna svoboda v narodni skupščini. Po naši državi se je bilo razpaslo podivjano stran kars tvo. brat je pobijal brata, stranka je pobijala stranko, a v skupščini so razžarele strasti do blaznega aimaStfa enega do drugega. Večina v skupščini ae je spremmjak kakor vrtane z hmo. In vsakih par mesecev je padla druga vlada. Slednjič ao v skupščina počili streli Bilo je neznosno In ooupno. Tedaj Je kralj Aleksander tazgna' jezikavo in prepirljivo skupščino, imenoval močno vlado lastnega zaupanja m prevzel vso odgovornost za ukrepe v državi sam. Zopet je dokazal s tem izreden pogum, a tudi ogromno dalekovidnoet Zatrl je vse strankarstvo m hujskanje ter pozval vse državljane n« stvarno, konstruktivno delo. Zavrgel je SHS in imenoval državo tako, kakor so si že dolga stoletja želela z vro&irn hrepenenjem vsi pravi, pošteni rodoljubi — Jugoslavija. V državi je nastal red in mir. Lopovi pe so dotbli slednjič tudi strah. In kralj Aleksander je pozval v Beograd novo skupščino mož ki so bili pripravljena resno, pozitivno delati, ne pa brez kraja pričkati in pretepati ali celo streljati se! V par letih je po kraljevi inicjativi storila skupščina več kakor prej v desetih lotih. Po zgledu svojega nesmrtnega očeta, kralj« Petra Osvoboditelja, pa se je lotil kralj Aleksander tudi dela za mir in prijateljstvo med vsemi sosedi in Slovani. S Češkoslovaško nas je zvezal z nezlomljivimi verigami in bil s prezidentom, filozofom svetovne slave, Tomažem Masarvkoni v staln1 zvezi. — S Francijo, ki nas je v vojni n m:ru ves čas zvesto podpirala, je ohranil zveze najtoplejšega prijateljstva. Z Anglijo imamo ne le politične, nego tudi rodbinske zveze in z drugimi državam', tudi z Nemčijo je po zaslugi kralja Aleksandra naše razmerje boljše, kakor je bilo*kdajkobi. Saj kraij Aleksander j« podedoval po dedu Karadjordju sijajen diplomatski talent. A zopet je posnemal svojega modrega očeta ko je storil vse, da se Jugoslavija poravna in približa tudi z Bolgarija Vse, kar je groznega preteklo, je pozabil, samo da utrdi m t na Balkanu. Vzide vsem nevar^ nos trni je odpotoval sam s kraljico v Zofijo in s svojo ljubeznivo prisrčnostjo očaral bolgarsko javnost in tamošnji politični svet Odpotova' je v Carigrad in sklenil z bivšo najbolj o pesno sovražnico, s Turčijo prisrčno prijateljsko zvezo. Cudodelnitk, ki je osvojil 8 svojo Sarmant-nostjo in duhovitostjo, s svojo brezprimerno energijo, z resnobo in miselno globino ves dplomatski in državniški svet. je hotel končno prdobiti še Italijo. Ko ie uredil lastno državo, ko Ji Je daj vss; zavode za kulturo in umetnost, vse možnosti za napredek in — vzlic svetovni krizi oim višjri razvoj, je hotel utrditi vsemu svetu n vsemu žlovečanstvu mir in we» obč: sporazum. Zato se je odpravil radosten, pogumen, podjeten m poln vere v svojo srečno zvezdo preko morja v Francrjo. Tam naj bi ae položil temeljni kamen harmoniji med Jugoslavijo Ureiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.