S te v. 47. poštnina platana « gotovini? V Lfnblfani, ponedeljek, 27. februarja 1922. Leto II. HHl ’ - - v ni§i§ WM :», - ' rog HH 'e i ■ ' - 111111 •r»dnUtw ic «»ravr.fitsc * (o* pttarier allt Ste* 6 — feletos •rtanižlve ttev 50 — fsiefo* a= aprsvn&tvč it«, 42* as=» Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 240'— ta pol leta K 120 — V upravi stane mesečno K 18*— Glstsilo krŠČ2l!lskeCja» dcloVHGCJŽl ljudstva Posamezna številka stane K i‘40 t CENE PO POŠTI: ta četrt leta K 60'— ta en mesec K 20'— Razprodaja. Ne pripeti se mnogokrat, da bi »drža-votvorci« javno priznavali, v kakšen položaj nas je privedla njihova nesrečna notranja, zunanja in gospodarska politika. Toda sedanji položaj, v katerem se nahaja država in v katerem trpi delovno ljudstvo, je celo najbolj zagrizene bankokrate pripravil do resnega razmišljanja. Včerajšnje »Jutro« je temu razmišljanju, ki iz-^ra bolj iz strahu pred trpečim ljudstvom pa iz skrbi do države, dalo duška v Posebnem članku, v katerem pravi med drugim: »Vprašanje regulacije izvoza najpotrebnejših živil pa danes ni več le vprašanje draginje in notranje konsolidacije države, la je ni mogoče v rastočem nezadovoljstvu najširših plasti naroda doseči, marveč naravnost eksistenčno vprašanje, katerim stoji ali naš gospodarski po-vzdig ali pa pogin. Po razprodani Avstriji prihajamo za razprodajo mi na vrsto. Inozemstvo, ki pri nas kupuje, ima ogromen mteres na baissi (padcu) naše valute. Zato porabi vsako priliko, da razširja tendenci-Jozne vesti o naši državi po borzah ter dela razpoloženje proti nam. V tem se zlasti odlikujejo italijanska tržišča, ki kupu' jo živila pri nas in bi jih rada imela čisto Zastonj.« To je jasno. To se pravi: Za nas je bilo to že davno jasno, vsa javnost je venomer poudarjala, da nam divji, -^urejeni izvoz le škoduje, da tira ljudstvo v obi in Hašo valuto v prepad. Razveseljivo je, da je to postalo jasno tudi tistim, ki doslej drugače govorili in delali. Dvomimo pa, da bi bilo to spoznanje doma tudi v bel-grajski vladi. Profit posameznikov je še danes najvišja zapoved naše gospodarske politike. Ta pa temelji na korupciji, Id je tako velika, da morajo že celo ženska zborovanja, ki se jih udeležujejo žene vseh strank, zahtevati odstranitev korupcije. In korupcija se kaže posebno pri izvoznih in Uvoznih zadevah. Pri nas se splošna razprodata že vrši. Vlada prodaja državne gozdove italijanskim firmam. Naš železniški promet ie Pred katastrofo, ker manjka na progah pragov in premoga. Zato pa imamo priliko pečujski premog oddajati zasebni kapitalistični družbi, ki ga bo potem za drag denar prodajala nazaj — državi. Za naše železničarje, za državne nameščence in vpokojence ni denarja — za luksuzne vagone in za razne komisije ga je vedno dovolj. Naša uprava boleha na pomanjkanju dobrih in vestnih uradnikov. Zato pa se ti beraško plačujejo in poleg tega še reducirajo d očim pa za orote.dran-ce raznih porodic vprašanje plače sploh Ue pride v poštev. Službeno mesto jim je le prilika bogate »zarade«, izven službe. Tako ni čudno, da se pri nas ne razprodaja le moka, meso in razno blat*., marveč, da se razprodaja tudi poštenje. In če toži »Jutro«, da zunanji svet namenoma Siri zlobne vesti o naših razmerah, da s tem uničuje našo valuto, povemo mi cl. to odkrito, da pri tem poslu naši sovraži/ki nimajo težkega dela. V položaju so namreč registrirali samo odredbe naše vlade, ter dosegajo svoj namen. Najbolj jasen vzgled je za to vprašanje moratorija, ki ga forsira demokratski finančni minister zato, da služi belgrajskim milijonarjem in na drža. ne stroške rešuje njihove špekulacije. Tudi to Poglavje spada pod naslov: Razprodaja. Če hočemo, da se bodo naše razmere ^boljšale, moramo celo upravo postaviti na temelj poštenja. Tega se mora zavedali nsjprvo vlada in pa -jene stranke. Če se to ne zgodi, se bo razprodaja nadaljevala, dokler ne pride — katastrofa. V inieresu vladnih buržujsko-kapitalističnih strank je, a .10 preprečijo, ker sicer bodo ob katn-®trofi prišli na vrsto nosilci sedanjega si-ltet'ia. Ura gre na dvanajst. Mi svarimo 1 ^dnarotšna invalidska konferenca v BeigrascJu. Belgrad, 27. februarja. (Izvirno) Mednarodni odbor za reševanje invalidskega 'jPrašanja je službeno obvestil našo vlado, . jo v sporazumu z zavezniškimi država-S?1 sklenil, da se vrši VI. konferenca v ?elgradu in sicer junija meseca. To služ-Oho obvestilo povdarja, da je to viden do-a? Čaščenja in zahvalnosti Srbiji, ki je do- osi« v svetovni vojski toliko žrtev. Velikanski požar o Maribora. Maribor, 27. februarja. (Izv.) Včeraj popoldne je nenadoma izbruhnil požar v velikem parnem mlinu nasproti glavnega kolodvora, ki je last Franza in sinov. Požar se je takoj razširil na vse velikansko podjetje in tovarno za makarone. Mlin in tovarna sta popolnoma pogorela. Škoda je ogromna in znaša baje nad 50 milijonov kron, dočim znaša zavarovalnina 20 milijonov kron. Podrobnosti še niso znane. Padec dfasrfss — peslaillca srcsraforifa. Belgrad. 27. februarja. (Izvirno) Vse zapadne valute silno rastejo, osobito francoski frank se dviga, medtem ko dinar ra-pidno pada. Ta padec je brez dvoma v zvezi z moratorijem, ki ga predlaga finančni minister v zaščito belgrajskih špekulantov. Francoski frank je poskočil na 750, medtem ko je v soboto na belgrajski borzi no-tira lle 780. Potežal feteza!£ar!EV. Belgrad, 27. februarja. (Izvirno) Na predlog vrhovnega odbora koaliranih železničarskih organizacij cele države je belgrajski koalicijski odbor povabil za včeraj na posvet zastopnike vseh gospodarskih organizacij, trgovske in obrtne zbornice. Namen tega posveta je, najširši javnosti predočiti žalostni položaj, v katerem se nahajajo železničarji. Bedno stanje železničarjev vpliva tudi na železniški promet, ki postaja vsak dan slabejši. Jastrebi Irspl® pfen. Dunajska »Borse« dne 23. f. m. prinaša sledečo zanimivo vest: Gpetovano smo že poročali o fuziji obeh srbskih zavodov v Sarajevu. Poleg pogajanj s priv. deželno banko imajo sedaj agilni voditelji tega koncerna pokazati nov uspeh. Spravili so v svoje roke večino delnic Vojvodinske banke v Novem Sadu, ki si je ob svoji ustanovitvi (1. 1919) pridobila med vodilnimi srbskimi družinami v Bački velik akcijski krog. Sarajevski koncern se je s tem znatno ojačil, vendar je čudno, da doslej še ni mogel dobiti v svoje roke nobenega stvarnega imetja. Isti list poroča v drugi notici, da so bratje Jožef, Izak in Jakob Alcalav (seveda Židje) osnovali v Sarajevu denarni zavod pod naslovom »Depozitna banka d. d.« Glavno delovanje banke se prenese v Belgrad potom podružnice, ki jo bo vodil Izak Alca!ay, podravnateij tamkajšnje Trgovinske banke. Centrala se bo razen z bančnimi posli pečala z eksploatacijo gozdov, pri čemer se bo v prvi vrsti uredila na Sira ikanciaf. ■ V belgrajski »Republiki« razkriva njen glavni urednik dr. Dragomir D. Iko-nič novo sramotno afero, tičočo se pečuj-skega premoga. Glasom mirovne pogodbe nam pripada 54 °/oo. premoga, ki se izkop-le v pečujskih rudnikih, kar znaša 400 vagonov dnevno. Pečujski premog je izvrsten in bi našim železnicam došel kakor med. A naša nesposobna uprava, ki odkrito napoveduje katastrofo našega prometa zaradi pomanjkanja pragov in premoga, ni bila v stanju, da bi od i3. decembra m. 1. do 26. januarja t. 1, spravila iz Ogrske le en sam vagon tega premoga. Od 26. januarja dalje pa ga uvaža po 30 vagonov na dan. Sedaj se je pa ponudila tvrdka Kauf-mann iz Slavonskega Broda, da ona prevzame namesto države ta premog ter ga uvaža v državo in tam prodaja po svobodni ceni — tudi državi seveda. Kot odškodnino ali najemnino bi pa tvrdka prevzela stroške za našo reparacijsko komisijo v Parizu. Razume se, da bi tvrdka pri tem napravila sijajno kupčijo, a najbolj značilno je to, da si upa zasebna tvrdka izvesti, česar država ne zna: s sedanjimi prometnimi sredstvi, ki so vendar v državnih rokah, iz Ogrske izvoziti vso določeno količino premoga: do Mohača po suhem, odtod do Belgrada po vodi. Razume se ob današnjih razmerah, da stoji za tvrdko Kaufmann skupina parlamentarcev in uradnikov na čelu jim Čeda Kostič. Ti delajo iz vseh sil na to, da izmamijo državi tudi ta mastni zalogaj: pečujski premog in ga izigrajo v zasebne roke. A to so vseskozi samo mož)'e iz državotvornih vrst. Bore država! PossetoBanfa « maM antanti. Belgrad, 25. febr. Ministrski predsednik Nikola Pašič je izjavil solrudniku Agenzie Radio, da so razgovori v Bukarešti dovedli do popolnega sporazuma v vprašanjih, ki se tičejo genovske konference. Mala ententa ima mnogo interesa na proizvajanje in -izvažanje železniških pragov. Iz teh dveh poročil si vsak sam lahko napravi sodbo, kakšno roparsko vlogo igrajo banke v našem narodnem gospodarstvu. Kakor jastrebi preže ta — obrezana in neobrezana — židovska podjetja na zaklade zemlje in razna občekoristna podjetja, da jih dobe v svoje roke: Gozdi, rudniki, vode, stavbišča, železnice itd. so pred njimi v vedni nevarnosti. Čujemo, da se čistokrvno židovsko podjetje v Sarajevu pripravlja na izsekavanje gozdov v Bosni, in sicer bo proizvajalo železniške pragove in jih izvažalo. Kakor vemo, je treba na naših železnicah zamenjati malone vse pragove, in to nemudoma, a tega ne moremo, ker pragov po izjavi železniškega ministra — nimamo. Utegne se zgoditi, da bo država v inozemstvu za suho zlato kupovala pragove, ki jih bo iz Bosne izvažal jud Alcalay. Tako gospodari Jugoslaviji porodica. tem, da nastopa sporazumno, zlasti kar se tiče stališča napram sovjetom./ Zelo verjetno je, da se konferenca odgodi. Dalje je ! izjavil, da še ne ve, ali bo osebno šel v Genovo, ker ni izključeno, da bo zaradi dela parlamenta zadržan v Belgradu. Verjetno je, da se bo vršila prej konferenca strokovnjakov male entenie. O tem se bo izdalo uradno poročilo. Belgrad, 25. febr. Politični krogi trdijo, da so se države male entente sporazumele, da genovska konfemeca ne more razpravljati o mirovnih pogodbah. Belgrad, 27. februarja. (Izvirno) Tukajšnji poslanik češkoslovaške republike dr. Kalina je včeraj obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča in ostal pri njem dolgo časa. V tukajšnjih krogih se govori, da ga je dr. Ninčič informiral o svojih razgovorih z romunskimi politiki o genovski konferenci. Poslanik dr. Kalina je zvečer odpotoval v Prago in bo najbrže spremljal dr. Beneša, ko bo ta potoval v Belgrad. Belgrad, 25. febr, (Izv.) Iz Bukarešte javljajo: Poljska republika je sprejeta v malo entento, ki se bo odslej imenovala četverozveza. V vseh vprašanjih se je dosegel sporazum. — V Belgrad doslej še ni prišlo uradno poročilo o tem dogodku, V parlamentarnih krogih je ta vest naravno zbudila veliko pozornost in se že raz-motrivajo razne kombinacije. BieSa asrafarsta Bn Franclja. Belgrad, 27. februarja. (Izvirno) Z ozirom na vest francoskega lista »Matina«, da je med malo antanto in Francijo sklenjen sporazum, objavlja belgrajski »Pres-biro«, da je pooblaščen od kompetentne strani te vesti dementirati, ker ne odgovarjajo dejstvom. DRUGI TIR NA NAŠIH PROGAH. Belgrad, 25. febr. (Izv.) Ministrstvo za promet se resno bavi z načrtom, da se na vseh naših glavnih progah začne že letos polagati drugi tir. »Vreme« piše, da sc potrebni krediti za razširjenje glavnih prog v tem zmislu že odobreni. Proti Hifflfrsferišsi. Ko je finančni minister dr. Kumanudi predložil finančnemu odboru v pretres zakonski načrt o moratoriju, je v tozadevni debati zahteval dr. Ante Dulibič v imenu Jugoslovanskega kluba trikrat, da naj se k tako važni zadevi, ki bo imela dalekosež-ne posledice za vso državno finančno in gospodarsko politiko, pritegnejo k posvetovanju in sklepanju zastopniki gospodarskih organizacij kakor tudi zastopniki ministrstva za trgovino. Dr. Dulibič je v svojih izvajanjih naglasil zlasti dvoje: Prvič zahteva moratorij samo nekaj belgrajskih veletrgovcev, ki se jim je ponesrečila špekulativna trgovina in stoje vsled tega pred konkurzom, drugič pa bi državna uprava fondov z nakupovanjem ogromnih svot tujih visokih valut neizmerno pritiskala na padec jugoslovanskega dinarja, kopajoč svoji lastni državi gospo darski grob in propast. Večina v finančnem odboru pa je ostala za vse pametne nasvete iz opozicijonal-nih vrst gluha in slepa. Zakonski načrt c moratoriju je bil v fin. odboru v načelni in podrobni debati spi’ejet, in pride v najkrajšem času pred zbornico, ki ga ali sprejme ali zavrže. Obstoja nevarnost, da se zgod prvo. Ob dvanajsti uri so se zbrale na skupno konferenco, ki se je vršila dne 23. t. m. v Ljubljani, vse slovenske gospodarske korporacije, da zavzeino napram moratoriju svoje stališče. Zborovalci so obširno in temeljito razpravljali o tem vprašanju in skeniii soglasno, da se obrnejo na narodno skupščino s prošnjo, naj se omenjeni za-, konski načrt zavrne, ker pomenja težko oškodovanje našega kredita in zaupanja v inozemstvu ter mora nujno neugodno vplivati na našo valuto. Tozadevna obširna resolucija se je odposlala na vsa merodajna mesta, in mora — po našem skromnem mnenju — doseči povoljen uspeh. Zanimivo je ob tej priliki pisanje bel-grajske »Tribune«, ki piše: »Sociologija in politično gospodarstvo ne poznata koristi posameznikov. Tu gre za koristi nekoliko ljudi iz čaršije, ki so brezvestno kupovali blago v inozemstvu, a sedaj, ko je prišel čas, da se spokore za svoje grehe, se obračajo na finančnega ministra, naj uveljavi moratorij, ki bi jih ščitil. Toda kdo jamči za trgovce? — »Uprava fondov«! -v Zakon predvideva, da uprava jamči za tri obroke. Toda vprašamo: Kai bo, če plača uprava tudi četrti obrok, da tako trgovci plačajo svoje dolgove upnikom, a je uprava doma plačala tuje valute po višjem kurzu kot so trgovci deponirali svoje dinarje? To se pravi, da bo uprava fondov tipela škodo zato, da plača brezvestnost nekaterih trgovcev! Dr. Kumanudi pravi, da vsled moratorija dinar ne bo padel. Res je, da potrebuje uprava fondov za prvi obrok 1.00.000 frankov. Toda od kod? Z borze! Pa kdo bo verjel, da to birokratsko kupovanje deviz ne bo rodilo poloma na borzi? Poglejmo: Od 24. na 25. t. m. je zrastel frank od 650 na 730; a kupovali so samo 18.000 frankov Toda kaj se bo zgodilo tistega dne. ko bc uprava fondov zahtevala mahoma 100.00C (sto tisoč) frankov? Nato nam naj odgovor g. finančni minister---------.« Tako »Tribuna«. Mi pristavljamo eno: Ako bodo vladne strauke v zbornici moratorij vkljub vsem tem stvarnim ugovoron sprejele, potem ni naša vlada ne srbska, ne jugoslovanska, ampak porodiena in čar-šijska; vzeti bo treba bič in jih nagnati špekulante! Prati draginji Meščani Sarajeva so na zborovanju proti draginji, korupciji in luksuzu, ki so ga dne 19. februarja t. 1. priredila vsa ženska društva v Sarajevem, sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti sedanji draginji in koruptnemu stanju ter zahtevajo: 1. da pridejo na odgovorna in vodilna me^.® državnih uradov strokovnjaki in ne politični eksponenti in da naj narodni poslanci vestno vrše svoje dolžnosti; 2. naj se izenačijo davki; 3. naj se čimprej zopet uredijo sodišča za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije; 4. da se maksimirajo cene; 5. da se naši izvozni predmeti plačujejo v naši valuti; Sfras a 6. naj država najstrožje zasleduje in pravilno kaznuje vse koruptne afere, vsako tihotapstvo in verižništvo ter da se ban* kam prepove trgovina z blagom in 7. naj se v splošnem državnem interesu podvzamejo energični koraki, da se odstrani to nenaravno in neznosno stanje ter strašne posledice, ki bi mogle vsled lega nastati. ilii i KMžfrsfea. Belgrad, 27. februarja. (Izvirno) Naše poslaništvo v Budimpešti je prenehalo 20. L m. vidirali potne liste vsem osebam, ki hočejo potovati v Jugoslavijo. To je odredila naša vlada radi neprestanega šikaniranja naših državljanov, ki potujejo *>o Mažarskem. Belgrad, 27. februarja, (izvirno) Posebna komisija za razmejitev med našo državo in Mažarsko v Banatu je včeraj pričela poslovati. Belgrad, 25. tebr. (Izv.! Vlada je pc-cvala semkaj naše delegate, ki so bili zaposleni skupaj 7, zavezniško in madžarsko delegacijto pri razmejitvi med Jugoslavijo in Madžarsko, ker Madžari niso pristali na to, da se popravi naša meja severno od Subotice. Naša vlada bo odstopila zadevo zvezi narodov. SEJA PARLAMENTA. Belgrad, 25. febr. (Izv.) Današnjo sejo ttar. skupščine otvori preds. dr. Ribar ob 11. uri. — Vojni minister odgovori na to-jsadevno vprašanje Milana Pribieeviča, da «ak. predlog o ustroju vojske še ni izdelan. .Nato preide zbornica na podrobno debato 8fov! Sas«", Sne ZtanaSnga prsdfeosrze* Zagreb, 21. febr. (Izv,) Pesta, (blago) 47.75, Beril« (biago) 149. Italija (denar) 16.80 (čvrsta), Nev; York (denar) 324, Praga 582, Dunaj 5.30, Zfirich (denar) 63.75, Ztirich (blatno) 64. Žfiricli, 27. februarja, (lav.) Na današnji pred bora j notirajo: Pesta 0.72, Berlin 2.31, Italija 20.40, London 22.58, Newyork 511, Pariz, 45.4*), Praga 51.05. Dunaj 0.10, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Holandska 195.90, n. a. krona 0.085. Dunaj, 27. februarja. (Izv.) Na današ-nji pred borzi notira Zagreb 1000, Praga 113.50, Italija 350. politični dogodki. -r Odp93larastvo koroških Slovenccv se je 25, t. m. zglasilo pod vodstvom čeških poslancev Machata šn Klimeša pri dr. Schobru in mu predložilo zahteve koroških Slovencev glede šolskih in kulturnih vprašanj. 4- Hrvatski hlok in genovska konferenca. Dne 15. t. m. je priobčil zagrebški ✓Hrvat sklep Hrv. bloka, ki se posije min. predsedniku Pašicu. Pismo nosi podpise Radiča, Drinkoviča in Košutiea. Pismo obseda 14 točk in zahteva, naj vlada odpošlje v Genovo delegacijo SHS, v kateri bodo Hrvatje zastopani po svojih lastnih odposlancih, ki jih bo izbral Hrv. blok. Pismo pravi, da Hrvatje ne bodo priznali zakonitim tiste delegacije, ki bi jo poslala v Genovo belgrajska vlada brez sporazuma s Hrvatskim blokom. — Spomenica .je vzbudila splošno pozornost, in se bo v notranjepolitičnem življenju mnogo razpravljalo o njej. + Kriza italijanske vlade rešena. Dolgotrajna kriza rimskega kabineta je rešena. De Facta, ki je bil pod Giolittijem dvakrat fin. minister, pod Orlandom pa just.ični, je sestavil koncentracijsko vlado, v kateri bodo sodelovale vse stranke razen fašistov in socialnih demokratov. Zunanji minister postane dr. Schanzer, bivši delegat na washingtonski konferenci. Ljudska stranka dobi troje ministrstev, med njimi prvič prosveto. Ta portfelj je bil za 7 potare »conditio sine qua nonc. Rešitev krize je vplivala na vse kroge zelo ugodno. Uspeh ljudske stranke tiči tudi v dejstvu,, d« je onemogočila staro-Iiberalca Gio-littija, ki si je pri pobijanju katoliškega življa v Italiji pridobil posebne — zasluge. -fr- Indija v boju proti angleškemu imperializmu. Iz Londona poročajo, da je bilo oddanih na avtomobil angleškega prestolonaslednika, ki se je peljal s svojim spremstvom v Delhi, več strelov, ki pa k sreči niso zadeli. Napad je v zvezi z indijanskimi narodnimi življi, ki se močno probujajo m ki so si stavili za cilj osamosvojitev Indije od angleškega gospodstva. -4- Deset let mir? Kakor poročajo angleški listi, bo Llovd George predlagal v Genovi 10 letno premirje za vse države. Ta čas naj bi orožje počivalo popolnoma, pospeši naj se pa delo za obnovitev Evrope v vseh panogah človeške kulture. — Da bi le imel Lloyd George tudi uspeh, pa ne samo 10 let, ampak 100 in čez! ^Dnevni dogodki — V praven socializacije. Dunajska občina zahteva temeljem socializacijskega zakona pri vsakem povišanju glavnice posameznih delniških podjetij neko število delnic po prednostni ceni. Istega načina postopne socializacije se je sedaj oprijela tudi štajerska deželna vlada, — Solncni dnevi. Iz Loke pri Zidanem mostu nam pišejo; Poslednje dni imamo v savski dolini lepe solnčne dni. Debela snežna odeja je po veliki večini izginila, samo visoko po hribih in senčnih mestih se vidijo zadnji ostanki letošnje hude zime. Sava je jako narasla in tudi Savinja je po dolgem času spet popolnoma napolnila svojo strugo, kar priča, da imajo tudi v Savinjski dolini jasne, solnčne dni. Kmalu bodo spet hiteli po Savi splavi lesa mimo nas poti Belgradu. Po travnikih in logih že napovedujejo pomlad zvončki, prvi znanilci mile pomladi. — Žrtve plazov. Vsled lajanja snega, se utrgava jo v Bosni in Hercegovini veliki plazovi, ki so zahtevali že več ži'tev. V bližini Travnika je zasul plaz 18 letnega mladeniča, V selu Jakšicu je zasul plaz moža. 'eno in dvoje otrok, nekemu drugemu kmetu pa je odnesla lavina hišo in vso družino. Nekemu drugemu premožnejšemu kmetu je odnesel plaz sedmorico goved in 45 ovac, pri čemer je oškodovan za 100 000 kron. — Landru obglavljen. Dne 24. t. m je bil v Parizu obglavljen prosluli morilec žen Lamini. — Bolgarski dolgovi so znašali dne 31. decembra 1921: 1. Zunanji drž. dolgovi: 3.218,507.000 frankov, 2, notranii drž. dolgovi 3.785.421.591 levov« fefeiarfa 1922* £jubljanskl dogodki. Ij Umri jo včeraj zjutraj v hiralnici na Vidovdanski cesti gosp. F. S i c h e r 1, bivši pisarniški uslužbenec pri ordinariatu po dolgi, zelo mučni bolezni. Pogreb je danes popoldne ob po! 4. uri. Svetila nm večna luči d Nocoj vsi v Rokodelski dom, ki se zanimate za predavanje gosp. prot dr. V. S a r a b o n. Začetek ob 8. uri zvečer. Ij Gasilsko-zdravstveni tečaj priredi Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo v času od 0. do 24. marca i. 1. Tečaj se bo vršil v društveni oblačilnim v Mestnem domu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 6. do 7. ure zvečer in v nedeljo, od 10. do 12. ure dopoldne. Namen tečaja je, da se moštvo gasilnega in reševalnega društva izvežba ne samo v gasilski stroki, ampak da si pridobi tudi splošno znanje, kako naj nudi ob priliki nezgod prvo pomoč svojemu bližnjemu ter varuje ob požarih trudi lastno zdravje. Predavanja o gasilstvu vodita priznani strokovnjak ter starosta Jugoslovanskega gasilskega saveza g. ravnatelj Barle ter tajnik Saveza g. Hojan Pouka v prvi pomoči pa bo podal društveni zdravnik, zdravstveni svetnik g. dr. Mavricij Rus. Tečaj je v smislu sklepa odbora obvezen za vse člane ljubljanskega gasilnega društva. Poleg teh se pa najuljudneje vabijo tudi člani okoliških društev, da se v večjem številu tečaja udeleže. Končno vabimo na tečaj tudi vse one, ki žele pristopiti k gasilnemu društvu. — To je začetek izobraževalnega dela, spomladi pa hočemo prirediti praktični reševalni in gasilni tečaj. O d b o r. Ij Najden novorojenček. Na pobočju Gruberjevega kanala ob zatvomici sta zagledala vojaka Anton Brajkovič in Jurij Medič truplo mrtvega novorojenčka, ki je imel zadrgnjen robec krog vratu, s katerim ga je neusmiljena mati zadušila. Ko sta hotela vojaka dete dvigniti iz grmičja z lopato na cesto, se je dete zakotalilo po pobočju in izginilo v valovju Ljubljanice. Policija upa, da bo storilko kmalu izsledila. li Ujet tat Dne 26. I. m. je bilo vlomljeno v trgovino Oroslava Dolenca v Wol-lovi ulici. Tat je odnesel 70 kg masti, več kilogramov medu in več steklenic žganja. — Slučajno zasliši Dolenčev vajenec v kleti ropot. Pomočnik steče po stopnicah in zagrabi v temi neko osebo za vrat. Tat pa se izmuzne ter teče proti Zvezdi, pomočnik pa za njim. Neki vojak, ki je stal pri dravski diviziji in slišal vpitje ter videl pogon, je bežečega zgrabil. Oddali so ga policiji in ugotovili v njem nekega Vider-goja, ki je rojen 1. 1897, v Ljubljani. LloMUnsfca psreta. Umor PoIIs^ski cesti. Ljubljane, 27. februarja 1822. Danes se odigrava pred porotnim sodiščem zadnjo dejanje fraaedije na Poljanski cesti, ko je gostilničar Jalen z nožem zabodel svojega hišnega gospodarja in sorodnika, nezabnega gosp. Avgusta Zajca. Obtožnica s=e glasi v glavnem tako-le: Anion Jalen, rojen 1. jan. 1864 v Hlebcah, pristojen v LJftibljano, rini. kat., oženjen, krojač in gostilničar v Ljubljani, je 7. novembra 1921 proti Avgustu Zajcu z namenom usmrtiti ga, z ubodljaji z dolgim kuhinjskim nožem v prša tako ravnal, da jo nastopila njegova smrt. S tem je zakrivil hudodelstvo umora po § 134. k, z. in se naj kaznuje po § 186. k. z. Razlogi: Obdolženec jc sin kmečkih staršev z Gorenjskega. Ko je bil 12 let star, je prišel kot krojaški vajenec v Neumarkt na Zgornje Štajersko, kjer je ostal 2 leti. Zadnje učne leto je prebil v Labodu, kjer je postal krojaški pomočnik. Naslednja, leta je delal v raznih krajih in je, ko je bil 26 let star, prišel v Ljubljano, se tukaj ustanovil kot. krojaški mojster ter se kmalu oženil * Marijo Javornik, Na Poljanski cesti je zahajal v gostilno v Zajčevi hiši in tam spoznal dekle m natakarico N, Dežmanovo, s katero se je pozneje, ko j« "bil vdovec, oženil; bil je takrat, star 30 let, d oči m jo bila Dežmanova stara 19 let. Bila je po materi teta Avguština Zajca. Ta drugi zakon je trajal 22 let. Nekako 1900 je obdolženec opustil kro-jaitvo in je pri Bončarju na Zaloški cesti prevzel gostilno tor ostal tam do leta 19J.0. Potom je prevzel gostilno v hiši Avguština- Zajca na Poljanski cesti- To je pa bilo za Zajca usodepolno. Med njim, ki ga pričo slikajo kot dobrohotnega In blagega človeka ter obdolžencem so kmalu nastale razprtije w raznih vzrokov: bila sta v političnem in verskem oziru nasprotnega mišljenja. Obdolženec je zape'jal Zajčevo sorodnico. Zajc je menda leta 1918. odpovedal obdolžencu gostilno in stanovanje, ker se je pač hotel odkrižati nadležnega in neprijetnega najemnika in soseda. Obdolženec je vsled tega kupil hišo v šiški, vendar jo kmalu zopet prodal, ker mu stanovanjska oblast ni dovolila stanovanja v kupljeni hiSi. Razmere med obdolžencem in Zajcem se pa niso nič zboljšale, marveč je ol. Iženec čim dalje bolj mrzil Zajca, ker ja ta zah val od obdolženca višjo najemnino. V avgus 4 leta 1921. jo Zajc povišal obdolžencu najemnino od 1200 na 26T0 K, katero vsolo jo potem ne obdolženčevo pritožbo znifol *ta»o~ Bfav. Vt. ,, vanjsM urad na 2008 8. Dne 4 februarja 1921 (tako pravi obdolženec) je Zajc poslal po služkinji pismo obdolžencu, v katerem mu naznanja, da mu bo najemnino povišal. To pismo je obdolžene* zopet vjezilo. Ko je dno 5. novembra 1921 obdolženec zopet prejel pismo od Zajca, ga je neodprtega in neprebranega raztrgal. Dne 7, novembra 1921 je pa obdoizenet prejel pismo pisano a strojem in tudi nafiov ns kuverti in firmo: Vzajemno podporno društvo 1 Ljubljani. Obdolženec najbrže ni slutil, da pride to pismo od Zajca; odprl ga je in bral, da m« Zajc povišuje letno najemnino od 2400 K na 6000 K in da zahteva še za nazaj doplačila 294 dinarjev 85 para. To je pa zelo razpajilo staro sovraštvo obdolženca do Zajca in rodilo v obdolžencu strašno misel, da napravi konec in da Zajca spravi s sveta. Ta misel je kmalu dozorela v obdolžencu do trdnega sklepa, da Zajca ■/ dolgim, koničastim, bajo* netu podobnim, ostro nabrušenim nožem zakolje in usmrti. Povedal tega obdolženec sicer nikomur ni, psici pa je obdolženec svoj zločinski naklep jasno razodel z dejanjem, da si je dolgi kuhinjski nož, ki se je glasom pričanja Julije Klančar sicer bil vedno v kuhinji, vzel in si ga nesel v sobo in tam prežal, kdaj pride višji računski svetnik Avguštin Zajc it urada domov. Gostje Apolonija in Andrej Lavrič ter Mihael Jager, ki so neposredno pred zločinom odšli ir, obdolženčeve gostilne, niša opazili na obdolžencu niti. najmanjših znakov, da. j® obdolženec vžil kaj alkoholne pijače ali da ie kaj bolj razburjen. Da obdolženec v svoji notranjosti ni bil ravnodušen, je pač umljivo, ker je imel namen, v naslednjem trenutku umoriti človeka. Toda. ohdo'2 -ec se ie znal premagovati., da svojega namena ni. razodel, tudi merilnega noža *•' položil na viden prostor. Svojega, otroka, je obdolženec še neposredno pred dejanjem pestoval ter ga, ko je zaspal, položil stran. Ko je pa obdolženec začutil prihod Zajca, je pograbil v to pripravljeni kuhinjski nož ter planil na svojo žrtev in ji prizadejal 8 strašnih sunkov, od katerih je Zajc zadobil n* čelu eno m na prsih dve lahki poškodbi, vondat prizadejane na tak način in s takim orodjem, ds je s tem navadno združena smrtna nevarnost, nadalje na prsih nadaljuj dve, same na sebi težki i» smrtno nevarni poškodbi in eno nadaljno, samo n8 sebi težko telesno poškodbo in naposled še dve same na sebi smrtni poškodbi, ‘ ubodljaja v srce, ki sta povzročila takojšnjo in neod vračljivo smrt Zajčevo. — Da je to umor in da je obdolženec imel trden namen svojo žrtev usmrtiti, to pač vsak lahko in upravičeno sklepa i« poteka vseh dogodkov do zločina in iz zločina samega. Pa Uidi iz dogodkov po zločinu se lahko sklepa, da je obdolženec imel morilen namen, ko jo na policiji in sprva tudi Se na sodišču cinično piiznaž, da je zaklal Zajc-1 iu napravil konec. Pred sodnikom je tudi izjavil, da mu ni prav nič žal, da je spravil Zajca v smrt, Zvedenca psihiatra sama pravita, da aotranjf razvoj čuvstvovanja obdolženčevega do trdnega hudobnega naklepa, Zajca umoriti, ni patološkega značaja. Prevladal pa ie v obdolžencu, kakor pravimo, hudobni duh. To pa še ni ono bolestno in zmedeno duševno stanje, ki izključuje kaznjivos-i dejanja. Obdolženec sam pravi, da je bil duševn» vedno zdrav in da je živel trezno. Isto potrdijo priče. Trditev izvedencev, da je obdolženec duševno manj vreden in nenormalen človek in da je pred umorom izpil t in pol do 2 litra vina, nima v kazenskih spisih nobene opore in uob ega dokaza in naravnost nasprotuje tozadevnim ugotovitvam preiskave. Neposredno pred dejanjem š»» po dejanju so je obdolženec obnaša! popolnoma normalno in mirno, se vsega, dobro zavedal in je umor, kakor je sklepati iz pričanja Jožeta Habeta, Martina Erjavca, Franceta Okičkega, Antona Bariča, Jakoba Podreberška in Viktorja Babiča, mimo Itt cinično priznal. Obtožba vadi umora je torej opra> vičena. Porotnemu senatu je predsedoval predsednik deželnega sodišča dr. Papež, votanta sta bila višji svetnik dr. Mladič iu okrajni sodnik Avsec, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Duiueruko. Jalena je zagovarjal dr. Žirovnik. Naval k razpravi je silen. Razpravo posluša tudi brat. rajnega g. A. Zajca, obč. svetnik g. Albin Zajc- Ob 9. uri 40 minut je pviCel predsednik dr. Papež zasliševati Jalena, ki je odgovoril na predsednikovo vprašanje: »-Ali so čutite krivega?« — »Ne, gospodič — Predsednik: 'To je v nasprotju z Vežo izjavo, podauo pri preiskovalnem sodniku!*: — Jalen: >>Bil sem tako razburjen, da sploh nisem vedel, kaj da sem delal.« — Zasliševanje obtoženca je bilo kor,- .10 ob 10. uri 15 minut. Jalen je mod drugim povedal, da je v njegovi navadi govoriti oblastno in mo gocno. Razprava se nadaljuje. Raznoterosti. r Dolarska pruiceziuja vzela tvorni« bkega delavca. Gospodična Marion Sto-pbensonova, ki jo podedovala 30 milijonov dolarjev, se je poročila z delavcem iz Baldwinove ivornice za lokomotive v Filadelfiji. Ženin je vstrajal na tem, da bi mogel tudi po poroki ostati v svojem poklicu, v kar je nevesta rada privolila, kakor tudi v to, cla deli ž njim njegovo skromno stanovanje. Imenovani delavec se je posebno srčno in junaško odlikoval v vojski in po* ročila o tem so tako zainteresirala dolarsko prlncezinjo, da ga je vzela za moža. Izdaja konzorcij »Novega Gaga«. Urednik to odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna t Ljubljani-