Št. 201. V Ljubljani, sreda dne 4. septembra 1918 Li to II. I Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo in upravništvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pofiti i dostavljanjem ua dom za celo leto K 42—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10 50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Italija in londonska pogodba. Nekateri nemški listi, ki uživajo privilegij, da smejo citati dnevnike in druge publikacije iz italijanskega kraljestva, nas informirajo, da imajo v Italiji gibanje za londonsko pogodbo in proti njej, za in proti zunanjemu ministru Sonuinu, ki je pravzaprav oče londonske pogodbe. Po tej pogodbi bi dobila Italija, če zmaga ententa, ves Trentin, Trst z Istro in Dalmacijo. Torej vso jadransko obalo. To je baje Sonninov program, ki ga zagovarja v imenu »svetega egoizma«. Kakor se vidi, je ta program precej nenaklonjen jugoslovanskim aspiracijam po vzhodni jadranski obali, ki je po večini vendarle jugoslovanska. Dober opazovalec in poznavalec ekonomske in trgovske politike sedanjih velesil, zapazi takoj, kaj Son-nino hoče. Njemu ni nič na tem, da zagotovi Italiji le posest ozemelj, v katerih prebivajo Italijani, tudi mu ni veliko do tega, da reši neodrešeue brate. Imeti hoče pač te kraje, toda hoče tudi preprečiti možnost, da bi si mogla ustanoviti Jugoslavija ob jadranski obali kako dobro trgovsko luko in tako onemogočila vse Sonninove načrte, s katerimi namerava zagotoviti tej ali oni italijanski luki ob jadranski obali gospodstvo in prepreči vsakršno konkurenco. Ta oficijelna italijanska politika ne datira od danes. Vsaj je tudi ta narekovala Italiji, da je nastopila po balkanski vojni z vso energijo zoper srbske želje po Draču ali kakem drugem mestu ob Adriji. Son-tiinova politika, ki se ne vjema prav v nobenem oziru z izjavami o samoodločbi narodov s strani ententinih državnikov, je tucli v popolnem nasprotstvu s sedanjimi splošnimi demokratičnimi zahtevami in se naslanja popolnoma in odkrito, celo brutalno na staro poltiko vseh evropskih velesil, ki je bila vedno pripravljena žrtvovati vse potrebam svojih imperializmov. Svojo poltiko vodi Sonnino energično in dosledno. Ne mara imeti .poleg sebe velike Jugoslavije. Zato je povedal že 25. 'oktobra 1917 v italijanski zbornici, da ni v njegovih vojnih ciljih želje, da uniči Avstrijo in da ne gredo njegovi cilji uiti za tem, da bi Avstrijo prisilili, da izpremeni svoj notranji red. Iz enakih razlogov je baje nasprotoval ustanovitvi češko-slovaških in jugoslovanskih legij; ni se udeležil zborovanja zatiranih avstrijskih narodov v Rimu in ni hotel niti sprejeti deputacije tega zborovanja, ki mu je hotela naznaniti svoje sklepe. Tudi glede na svojo politiko, ki vztraja, da se mora uresničiti docela londonski pakt, je zmagal popolnoma na sestanku ententinih ministrov v St. Mauriennc in po njegovi volji so odklonili mirovno ponudbo avsrijskega cesarja Karla. V tej Sonninovi politiki pa vidi del italijanskega ča-sapisja napako v tem, češ, da se z njo odtujuje Italija vedno bolj zatiranim narodom. Zlasti se očita Sonninu, LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael C z a j k o \v s k i. (Dalje.) Mil sem trdovraten in sem magarj tudi več ur kljuboval onemu, ki se jc protivil moji volji. V istem trenutku pa me jc lahko omajal vsak boljši in bil sem brez lastne volje ter mehak kakor, vosek. To je lahko dosegel z menoj vsak, ki se ni strašil nekoliko truda, da bi me premagal in izpreobrnil, kakor se mu je zljubilo. Samo srce in svojo vero sem.še imel, to moram reči. lit ako ima človek še tc stvari, ga ni tako lahko dovesti do lizunstva. Te moje vrline pa so bile vendar zmanjšane po taki izgoji. In Cesto je bilo treba neutrudljivega dela in srečnega naključja, da sem jih ohranil. Moj oec jc pri vsej popustljivosti, ki jo je gojil napi .im men., eesto uporabljal britko tiransko strogost. ''n‘" v ' 10,10 mi je iztrgal iz srca in dal nehote moji duši neko gotovo prožnost. Tako se spominjam, da je Gregor, ki je bil še strežaj moje matere, meni očital iz privilegija zaradi 'dolgoletnega službovanja, ker sem saovo odslovil revnega Rojaka, ki jc iskal pomoči pri mojem očetu, rekoč; »Kaj bi k temu rekla blaga mama?« Globoko ginjen sem takoj spoznal svojo napako. da je preprečil sprejem predloga Clemenceaua iti Balinarja, ki sta hotela, da prizna sporazum tudi jugoslovanske aspiracije. Očita se mu tudi, da s tem, da vztraja na sklepih londonske pogodbe, onemogoča vsakršen sporazum z Jugoslovani in prepreča obenem, da bi se časopisje drugih ententinih velesil zavzemalo bolj enegično za jugoslovanske zahteve. Najbolj pa skrbi italijansko časopisje drugo vprašanje. Amerika namreč ni podpirala londonske pogodbe. \ViIson vztraja baje na stališču, da se narodnostnih vprašanj ne sme rešiti tako, da bi hranili v sebi pogoje bodočih sporov. Ker pa ni poslala Amerika še nobenega kontingenta svojih vojakov na italijansko fronto, vidi omenjeno italijansko časopisje v tem krivdo londonske pogodbe. Amerika menda no mara pošiljati v klavnico svoje vojake zaradi neopravičenih Sou-ninovih zahtev. Publicist Amcndola, ki je inspiriran, kakor se trdi, od ameriškega poslanika v Rimu. piše v »Corriere della sera« daljši članek s temle zaključkom: V ameriških Zedinjenih državah prihajajo na dan v teh trenotkih politični toki, od katerih more biti odvisno ne le to, ali dobimo ali ne, kar je določeno v londonskem paktu, marveč sploh ali smemo upati, da dobimo Trst. Imamo torej v Italiji dve struji. Sonninovo, ki noče vedeti ničesar o sporazumu z Jugoslovani in ki je zvesta stari italijanski politiki imperializma, ali, kakor jo imenujejo, politiki »svetega egoizma«. Druga struja se pa zavzema za popolni sporazum z Jugoslovani in jo imenujejo politiko generoznosti napram Jugoslovanom. Mi nimamo, kakor smo že povedali, nobenih pomoč-kov, da bi ugotovili, ali je vse to res ali ne in koliko je na tem resnice. Pač pa smo primorani jemati vse tc vesti iz nekaterih nemških listov, ki smejo vedeti, kar pišejo italijanski listi. Toda za nas je vendarle nekaj gotovega. To namreč, da so vse visokoleteče besede državnikov o narodni samovladi in svobodi le pesek v oči onemu ljudstvu, ki ga le prehitro preslepi par lepo zvenečih besed. Samoodločba narodov ne pride iz ministrskih kabinetov, marveč pride kot sad bojev vseh narodov zoper tirane. Mali, vsi mali narodi v Evropi se bodo šele po vojni zavedli, kakšnemu vragu so služili, in le žal, da se bo uresničil tudi napram njim stari rek, ki pravi; da sc je lažje ubraniti nasprotnikov kakor prijateljev. Same obljube. Z obljubami vendar ob času vojne nikdar niso skoparili, drugod ravno tako, kakor pri nas v Avstriji. Kaj vse niso obljubljali narodom v bojih za svobodo! In kako malo obljub se je izpolnilo. V svetovni vojni pa je postalo obljubljanje povsod pravcati sistem, s katerim — Tedaj so se odprla vrata in vstopil je moj oče, vzdignil z jeznim pogledom palico in hotel planiti nad Gregorja. V istem hipu sem planil med oba in rekel: »Oče! On je nedolžen! Ako hočeš, udari mene!« Dri teh besedah je bil moj obraz polu odločnosti. Nejevoljen, toda brez besed, je oče odmaknil palico in odšel. G egor me je pogledal in dejal samq: »Milostljivi gospod so zelo hudi na vas!« le besede so me takoj spomnile umirajoče matere: »Spoštujte očeta!« in s solzami v očeh sem hitel za njim. S hladnim vsakdanjim pogledom me je sprejel in, ko sem ga prosil odpuščanja, mi je odgovoril hladnokrvno: »Tomaž, nauči se že Vendar dostojnejše obnašali! S podložniki se ne pogovarja, njim se samo zapoveduje!« Tedaj so mi omahnile roke in stopile so mi solze v oči. V tem trenutku sem čutil voljo, delati v -tein oziru po lastnem čutu in ne po krutem nasvetu očetovem. Ta nastop samostojnosti je trajal sicer le kratko. Ko bi se taki nastopi z očetom ponavljali vsak dan, bi postal gotovo prej človek z lastno voljo in srcem; a razmere so hotele drugače. Bil sem šestnajst let star, ko je prišel k nam baron Aidenbaum iz volilne dežele. Bil je baje sin dvornega upravitelja, ki je bd odlikovan z visokim redom. Dalje je bil tudi posestnik velikih kakor pravijo — se počne, kakor dela pač »svinja z mehom«. Toda narodi se ne bodo dali dannadan več slepiti, zavedajo so svoje moči in dostavljajo menice, ki jih hočejo imeti plačane. In Avstrijci so dobili od svojih vlad premnogo menic, hočejo pa, da menice izplačajo še pred koncem vojne. Spomnimo se le, kaj vse se je obljubljalo delavcem! Spomnimo se predvsem na slovesne izjave o pripravljenosti za mir brez osvojevalnih namenov in o ohranitvi ustavnega vpliva postavodajnih korporacij, o ureditvi razmer k Poljski, ki naj se smatra kot samostojna država. Kaj je postalo iz vsega tega? Mir v Brest-Litov-skeni in v Bukarešta, pogajanja v Solr.ogradu in izločitev parlamenta. Poleg izjav glede miru so pa obljubljali še celo vrsto drugih stvari. Obetali so enako ureditev razmerja med samoprehranjevalci in drugim prebivalstvom in utrditev organizacije preskrbite službe. Poizkušali so eksperimente s svobodno trgovino. Prcrili so se srečno tako daleč, da je edino samoprehranjevalec še preskrbovali. Obljubili so reformo občinske volilne pravice. Ne dotikajte se lakote, da se pride v okoin obljubi, ki so jo dali »z ozirom ua požrtvovalno delo in razumevanja polno sodelovanje vseh ljudskih slojev med vojno«. Ali so pa morda prišli do prepričanja, da od takrat niso prenašali žrtve vsi ljudski sloji, temveč le privilegirani občinski volilci, ki plačajo pridobninski davek? Take sladke obljube je delavstvo slišalo neštetokrat. Tudi gospod dr. NVeisskirchner je obetal, da pripravi pot sodelovanju nadaljnjim krogom. In čeprav je od takrat poteklo skoro poldrugo leto, smo vendar od izpolnitve obljube jako daleč Prav takrat, ko je dunajski župan dal svojo obljubo, kmalu po izbruhu ruske revolucije — je govoril tudi zunanji minister o »usodi raz-dednjeniti«, o »milijonih, ki zunaj v strelskih zakop.h ali doma na bojišču dela prenašajo vsakdanje pomanjkanje brez mrmranja«. Tem obljubam se je pridružila še slovesna obljuba: »Prišel bo dan, ko bodo narodi monarhije dobili plačilo za njih junaštvo«. Ozir na junaštvo delavčevo v tej vojni ni redek. Ob vsakem večjem vojnem dogodku se je izrekla zlasti železničarjem zahvala »za požrtvovalno darovanje njih življenja«. Skupnemu delavstvu je že pied dvema letoma obljubil trgovinski minister, da se socialna politika smatra »kot najvažnejši in nepogrešljivi bistveni del za zopeten dvig prebivalstva« in se naj da odredbam gotova mera energije. Kdaj to hočejo izpolniti? Ne misli se, da bi se narodi krčevito držali starega načela in da bi se dali potem pušati zaradi izpolnitve obljub. Narodi so danes postali polnoletni in se nočejo zadovoljiti s praznimi besedami, temveč vztrajajo na tem, da besedam slede tudi dejanja. zemljišč s prastarimi gradovi in diplomatskimi uradi ruskega dvora. S čarom svetovne moške izobrazbe in penečim zlatom svojega znanja je baron popolnoma omamil mojega očeta. Tudi sestra je bila očarana od teh vrlin, kakor vsaka dama, ki ljubi laskanje iz ust od nje kot od drugih tako čislanega kavalirja. Zame je bil baron Mefistofel in dolgo pogrešani srčni prijatelj. Cesto pa sem bil zaradi njegovega vedenja popolnoma razkačen in bi! sem navidezno nevoljen nanj. Kljub vsemu temu pa sem vendar vedno zopet iskal njegove družbe in moje uho je bilo odprto njegovim svetom. To je povzročalo na eni strani njegovo prijaznost in ljubeznivost, na drugi strani pa to, da me je moj oče popolnoma ločil od vseh sovrstnikov naših sosedov. Baron je bil moj spremljevalec na dolgem potovanju v tujino in ncrazdružljiv tovariš v oni mladostni debi, v kateri duša izleti iz gaja mladeniške domišljije in sc začenja ozirati po širokem prostoru moškega razuma. I ti pridejo ure, ko človek kakor na višji opomin išče prijatelja z zvestim srcem, kateremu zakličeš: »Pomagaj mi z dobrim svetom!« Blagor onemu, kdor ga najde! Na moj klic se je prikazal baron. Jaz sem ga smatral za težko in dolgo zaželjcnega prijatelja, mu razkril svojo dušo, rekoč? »Izpremeni jo v čisto zlato!« On pa jo jc poškropil z blatom. (Dalje prih.) Stran 2._________________________ Narodni svet. i. Sodrug F. C. z Javornika nam je poslal daljši dopis, po katerem posnemamo: Veseli me, da se je ustanovil Narodni svet, veseli me pa tudi sklep socialno demokratične stranke, da formalno ne vstopi vanj. Sodeluje naj v ujem od slučaja do slučaja, da je stranka informirana o dogodkih in da se tudi res zavzema za stvari, ki so v interesu splošnosti. Vem, da so razlike med nami in meščanskimi sloji; direktno z njimi ne moremo iti, zakaj dosedaj se še nismo nikdar ne zabavali, ne jedli in ne delali z njimi skupaj; niso nas upoštevali in slabše so z nami ravnali kakor dela kapitalist s svojim psom; socialiste so vse te stranko sovražile iz dna svojega srca. Zato sem pa mnenja, da bi se vsi tisti, ki si služijo svoj kruh v potu svojega obraza s telesnim ali duševnim delom, združili mednarodno. Vsi smo trpini, zato si podajmo roke in pojdimo v boj združeni za kruh in vse druge pravice do življenja. Mi sami moramo postati ono mogočno kolo življenja, ki prevzamemo gospodarstvo, da se uredi človeška družba, odpravi izkoriščanje in uvede bratstvo vsega sveta. Na mesto militarizma naj pride šola, izobrazba. Kapitalisti se tudi organizirajo mednarodno, med ljudstvom pa netijo sovraštvo, da lažje vladajo, ker se s tem zb lija med njim vse bolj zanimanje za druge stvari kakor pa za lastne pravice. Prvi postulat delavstva je socializem, ne da bi s tem hotel tajiti vse druge pravice in odobravati kakršnokoli zatiranje bodisi gospodarsko - politično ali direktno kapitalistično. II. Iz Pulja smo prejeli: Na podlagi razprav v »Napreju« sem prišel do naslednjih zaključkov: f V ustanovitvi Narodnega sveta moremo priznati velik napredek. Ne le v kulturno in gospodarskem oziru, marveč tudi v strankinem. Ce hoče Narodni svet res izpolniti svojo nalogo kot najvišja avtoriteta naroda, mora postati prava socialna in demokratična avtoriteta, ki obsega vse sloje in kategorije, to je celotni narod. Le potem bo precizen in prožen. Postanimo najprej celota, ki si pribori upoštevanje pri nasprotniku kot enakovreden narod. S tem si pridobimo tudi pozicijo v zvezi narodov, ki pride. Ineternacionale sedaj pravzaprav ni, toda ustvariti jo moramo, in sicer na trdni podlagi narodne samoodločbe. Od tu pojdemo v internacionalo, od tu v zadruge in kolektivizem, ki nas šele reši suženjstva. Jugoslovanska socialna demokracija nima kaj izgubiti z vstopom v Narodni svet. Olajša pa si delo med ljudstvom za novo socialistično svetovno naziranje, za bratstvo vsega človeštva. Torej najprej delajmo za svoj narod, da se uveljavimo kot zastopniki naroda in kot taki vplivamo na razvoj v svojem narodu in zadobimo tudi faktično veljavo pri tujih narodih. Vse to dosežemo, če se zavedamo svoje naloge. Koliški. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 3. septembra. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Bitka na zapadu. Berlin, 3. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta in generala Boehna: Med Ypernom in La Basseejem uspešni infanterijski boji. Na boijšču naših novih pozicij, med Scarpo iu Sommo so nadaljevali Angleži svoje napade. Jugovzhodno Arrasa se jim je posrečilo z uporabo premočnih sil vtisniti našo infanterij-sko črto na obeh straneh ceste Arras-Cambrai. Na črti Ktaing-vzhodni rob Duryt-vzhodno Cagnicourta-severo-zapadno Oueanta-severni rob Noreuila smo prestregli sovražni sunek. Večkratne poizkuse nasprotnika, prodirati naprej čez višine od Durya iu vzhodno Cagnicourta proti Kanalu, so preprečile naše pripravljene rezerve. Na obeh straneh Bapauine deloma z oklopnimi vozmi, deloma po najmočnejši artjljerijski pripravi izvedeni napad sovražnika je bil zavrnjen. Severno Somrne smo obdržali po silnih bojih višine vzhodno Sailly-Moislains-Aizecourt le Haut-vzhodni rob Peronne. Ob obeh straneh železnice Nesle-Ham je odbil tudi včeraj zopet večkratne napade Francozov pešpolk štev. 271, ki se je v zadnjih bojih posebno odlikoval. Sicer med Sommo in Oiso le topniško delovanje. Po večurni najjačji topniški pripravi so napadli popoldne med Oiso in Aisno Francozi, ojačeni z maroškimi in ameriškimi divizijami. Iz nižine ob Ailetti proti Pierremande in Folembray izvedeni napadi so se zrušili v našem ognju, na posameznih mestih je vrgel naš protisunek nasprotnika nazaj. V gozdnih odsekih zahodno in južno Coucy le Chateau je odrinil sovražnik sprednje črte nekoliko proč od Ailette. Med Ailetto in Aisno so se izjalovili ponovni, zelo močni napadi sovražnika. Gardni kirasirji in dragonci št. 8 pod vodstvom svojega poveljnika nadporočnika grofa Magnisa so z včerajšnjim dnem — odkar so posegli v boj — zavrnili 16 silnih sovražnih napadov in vedno obdržali odkazane jim postojanke. Včeraj smo sestrelili 13 NAPREJ. sovražnih zrakoplovov in 55 letal, od teh 36 na bojišču pri Arrasu. Italijanski zračni napadi. Dunaj, 3. septembra. Italijansko vojno poročilo javlja, da so včeraj italijanski letalci metali bombe na važne objekte v Franzensfeste; danes zjutraj pa so napadli Pulj in municijska skladišča v Primolanu. K temu poročilu pripominja korespodenčni urad: Na Franžensfe-ste so vrgli laški letalci štiri bombe. Štiri osebe, med njimi ena ženska, so ranjene. Druge škode ni bilo in promet je neoviran. Med Rovinjem in Brionskimi otoki so vrgli več bomb, ki so padle v morje. O napadu na Pri-molano ni nič znanega. Nova faza ofenzive na zapadu. L o n d o n , 3. septembra. »Morning Post« poroča, da stojimo neposredno pred zadnjo fazo velike angleško-i francoske ofenzive. Armadna povelja se pripravljajo na bodoče dogodke. Konferenca aliirancev je bila preložena, ker Focli iu Haigh v naslednjih dneh ne moreta oditi z bojišča. Angleži vzeli Transloj' in litaires. London, 3. septembra. Reuterjev urad poroča, da so Angleži zavzeli Transkoy in Ltaircs Vesti iz Rusije. Velikanska zarota odkrita. Moskva, 3. septembra. Ruskemu zastopniku v Berlinu, Joffeju, iu inozemstvu sporoča ruska vlada naslednjo depešo: Danes je bila odkrita zarota, ki so jo vodili francoski diplomati in ki so ji stali na čelu voditelj angleške misije, Lockart, francoski generalni konzul Grenard, general Lavergne in drugi. Ti so se hoteli polastiti z organizacijo podkupljenih oddelkov sovjetskih čet oblasti sovjeta ljudskih komisarjev in uvesti v Moskvi vojaško diktaturo. Organizacija i je bila pravcata zarota in je delovala s ponarejenimi do-: kumenti in podkupljanjem. Med drugim je bilo odkrito : povelje, po katerem bi se bila v slučaju, da se upor posreči, priobčila ponarejena tajna korespondenca, ki da je obstojala med rusko in nemško vlado; preiskave So našle tudi ponarejene namišljene pogodbe z Nemčijo, ki bi utegnile izzvati na Ruskem novo vojno proti Nemčiji. Zarotniki so delovali pod varstvom diploniatične imunitete in na podlagi izpričeval z osebnim podpisom voditelja angleške misije v Moskvi, Lockarta. Številni eksem-plarji so sedaj v rokah preiskovalne komisije. Ugotovili smo, da je šlo skozi roke angleškega poročnika Reillya, agenta Lockartovega, tekom poldrugega tedna 1,200.000 rublov za podkupovanje. Neki Anglež je bil prijet v tajnem stanovanju zarotnikov, ki se je izkazal kot Lo-ckartov diplomatični zastopnik. Ko smo ugotovili osebnost Lockartovo, smo ga izpustili. Zaroto smo odkrili vsled nepodkupljivosti oddelniških poveljnikov. Preiskavo energično nadaljujemo. — Kremi, 2. septembra 191 s. — Cičerin. Ljeninovo stanje povoljno. Moskva, 3. septembra. Ljeninovo stanje je siccr resno, vendar so bolnik ne nahaja v nevarnem položaju. Kriza se pričakuje tekom dveh, treh dni. Po atentatu v Petrogradu. Glasom poročil petrogra-ške »Pravde« so se izvršile v nedeljo zvečer v zvezi z atentatom na Urickega številne hišne preiskave, med diugimi tudi v poslopju angleškega poslanika. Tu je prišlo do streljanja. Eden članov preiskovalne komisije je bil ubit, dva komisarja sta bila ranjena. Ustreljen je bil en Anglež, čigar osebnost še ni znana. V poslaništvu so odredili več aretacij. Poslopje so zasedli rdeči gardisti, ki so tudi zaplenili orožje ter papirje važne vsebine. 500 aretacij v Petrogradu. Iz Petrograda došle vesti pravijo, da je nastopil ljudski komisar Cinovič neposredno po umoru komisarja Urickega zoper protirevolu-cionarje z največjo strogostjo. Se ono noč po umoru Urickega je bilo aretiranih v Petrogradu več kot 500 oseb. Med aretiranimi, ki pripadajo skoro izključno izobraženim krogom, se nahajajo tudi ženske. Po atentatu v Moskvi. Moskva, 3. septembra. Poroča-se, da se je zvezalo desno krilo desnih socialnih revolucionarjev celo s kadeti. Ta blok je ustanovil zvezo za vpostavitev domovine in s pomočjo te zveze naj se skliče kolegij treh mož z diktatorsko oblastjo kot merodajna ruska vlada. »Večerna Moskvi« javlja: V zvezi z atentatom na Ljenina so aretirali več častnikov in članov desnih socialnih revolucionarjev. Med aretiranimi se nahaja član predsedstva nekdanje mestne dume. Ber-kenheim. Sibirska vlada polnoinočna. Amsterdam, 3. septembra. »Times« poroča iz Vladivostoka: Žemstva Vladivostok. Nikolsk, Iman in Oginsk so izročila vso vladno oblast sibirski vladi. Zaraditega je prevzela sibirska vlada popolno avtoriteto iu izdala razglas na sibirski narod. Boljševiški voditelji ubegli iz ieče. »Times« poročajo, da je mnogo boljševiških voditeljev ubežalo iz ječe v Vladivostoku. Proti vojaškemu prebiranju. M o s k v a , 1. septembra. Kakor poročajo časopisi povzroča od Angležev iu belih gardistov odrejeno vojaško prebiranje v okoliših Šenkurskega in Holmoyorija velikansko vznemirjenje in ___________________________________ _Stev. 201. protest med prebivalstvom. Glasom vesti iz Rostova, bo sklicaua v Jekaterinodaru deželna rada. Sedanja vlada bo baje odložila svojo oblast. Politični pregled. Iz parlamenta. V parlamentarnih krogih računajo, da bodo pogajanja med vlado in parlamentarnimi strankami končana še pred koncem tekočega tedna, tako da se bo mogel sestati finančni odsek res že 10. septembra, kakor je bilo prvotno določeno. -■ Našo vojno gospodarstvo. Skupna komisija obeh zbornic za naše vojno gospodarstvo je sklicana na dan 10. septembra. Na dnevnem redu seje se nahaja md drugim posvetovanje za oblačenje ljudstva. Naslednje dni pa se bo razpravljalo o centrali za usnje in kože. - Starostna meja za sodnike. Kako rznano, je vlada predložila poslanski zbornici zakonsko osnovo o starostni meji za sodnike. Kot starostna meja naj bi veljalo 65. leto. V področju deželnega nadsodišča v Gradcu (ki obsega kronovinc Štajersko, Koroško in Kranjsko) je pet sodnikov v starosti 65 let. Pri tem pridejo v poštev le oni sodniki, ki so dosegli še pred 1. juljem petinšestdeseto leto starosti. Iz hrvatske socialno demokratične stranke. Glavni odbor hrvatske socialno demokratične stranke je na zadnji seji zavzel svoje stališče glede jugoslovanskega vprašanja iu odredil taktiko za nadaljnje delovanje. Obenem se je sklenilo, delovati na to, da sc skliče konfe-renca vseli jugoslovanskih socialističnih strank in da se določi temelj za skupno delovanje v najaktualnejših vprašanjih za jugoslovanski narod in socialistično internacionalo. Predsedstvo se je v to svrho pooblastilo, da ukrene vse potrebne priprave. Za tajnika stranke je bil izvoljen sodrug Kaurič, za predsednika stranke pa je bil znova izvoljen sodrug V. Bukšeg, za blagajnika pa sodrug Brudnjak. — Kriza na Hrvatskem. Kakor se iz Zagreba poroča, se je lirvatsko-srbska koalicija preteklo soboto sestala na sejo. Razpravljalo se je o latentni banski krizi. Ban pl. Mihalovič bo prihodnje dni sprejet od cesarja v posebni avdijenci, v kateri bo podal ban svojo demisijo. -■ Poljsko vprašanje. Včeraj je dospel na Dunaj nemški državni tajnik von Hintze, da se dogovori z av-stro-ogrsko vlado o podrobnostih rešitve poljskega problema. Oficiozno se zatrjuje, da je pričakovati popolnega sporazuma nemške iu avstro-ogrske vlade in da se bo sestala lahko že v najkrajšem času na Dunaju konfe-; reuca nemških, avstro-ogrskih iu poljskih zastopnikov, ki bo prinesla končno rešitev poljskega vprašanja. Cesar Viljem o vojnem položaju. O odgovoru nemškega cesarja na manifestacijo berlinskega mestnega sveta povodom spominskega dne na Sedan poroča VVolffov urad: Na manifestacijo magistrata in mestnih odbornikov Berolina je izdal cesar nastopni odgovor: Z največjim veseljem sprejmem vzvišeni izraz mogočnega zaupanja državnega stolnega mesta in izrekam magistratu in mestnim odbornikom v Berolinu svojo srčno zalivalo za krepke besede nezlomljivega zaupanja. Kakor skala trdno sem tudi prepričan, da noben sovražnik ne more streti krepke zgradbe nemške države. Nikdar ni bil Nemec premagljiv, ako je bil edin, in vem, da je vse hrabro, požrtvovalno ljudstvo edino z menoj v trdni, nepremagljivi volji, da vzdržimo do konca, da sc borimo do konca z božjo pomočjo do častnega miru. To, kar izvršujejo vsi Nemci na fronti in v domovini požrtvovalnosti iu dejanske zvestobe do smrti v obrambi našega življenja, naše najsvetejše pravice, tega ni zmogel nikak drug narod. Neomajno pogumni, jeklenotrdni zremo vsi edini v bodočnost. Mi hočemo in bodemo tudi njihove juriše prestali srečno in slavno. V to pomozi Bog! Ratifikacija miru z Rumunijo. Glasom zanesljivih poročil iz Bukarešta ie kralj Ferdinand odobril načrt zakona o amnestiji, ki se bo še tekom tega tedna predložil poslanski zbornici. Odobritev tega zakona je v zvezi s pogoji rumunske mirovne pogodbe. Z odobrenjem tega zakona so izpolnjene vse obveznosti, katere je prevzela Rumunija, in ni nobene ovire več za izmenjavo ratifikacijskih listin. Ministrski predsednik Marghilomau in vnanji minister Arion se podasta v kratkem na Dunaj, da izročita listine'glede ratifikacije miru. ... Socialističen kongres v Rimu. V Rimu se vrši prihodnje dni socialističen kongres. Glavna točka programa je določitev stališča italijanske socialistične stranke napram nacionalnim iu interncionalnim vprašanjem. Na dnevnem redu je nadalje volitev načelnika stranke in glavnega urednika strankinega gladila »Avan ti«. Sklepi so obvezni za vse italijanske socialiste. Brzojavno se poroča, da je bil kongres dne 2. septem otvorjen. Razprava o vojaških vprašanjih je prepovedana. Špansko-nemški spor. O zadnji seji španskega ministrskega sveta poročajo madridski listi: Ministri so se dolgo posvetovali o torpediranju parnika »Casara«- Ministrski .predsednik Dato je podal obširno poročilo o okolnostih, v katerih se je izvršil napad na španski parnik.* Ministri so soglašali glede sklepa, naj Dato še nadalje nepopustljivo zastopa in čuva španske interese in na vsak način prepreči vsako oslabljenje španske trgovske mornarice. Ministrski predsednik je izjavil, da Španska, četudi vztraja v mejah nevtralnosti, ne bo zanemarila svoje dolžnosti, da ščiti življenje Španske. Ministrski svet ie Datovim nazorom soglasno pritrdil. Rusko-ukrajiuska mirovna pogajanja. Na seji mirovne konference je izjavil predsednik ruske delegacijo, stvo živine ; iz dežele, bodisi zakotno klanje-ter naznanijo vsako:::\r j na najbiižjo žandarmerijsko postajo. — »Kranjsko de-| želno mesto za- vnovčevanje živine v Ljubljani«. — Strašna nevihta ie razsajala v četrtek, ■ dne 29. m. m. po idrijski okdici. Okoli •cmajstiL i zvečer )e strela udarila v hišo posestnika Ja-! neza Lapajnete iiz Kotnic štev. 7 ter ubila njegovega cindeisotlctrtama sina Blaža, ki je sipal na klopi pni oknu. Bil je takoj i n rtov. Pred kratkimi se je vrnil z bojišča (kot invalid, sedati ga je pa smrt ugrabila teko naigloma. Strela.je na poslopju .napravila le malo škode, ni je pa užgala, ker ie krito z etenmiitoim. — Premeniba posesti. Voletoivannair z usnjem Karel Potok, večkratni milijonar v Ljubljani, je kupil kamniško Kneippovo zdravilišče, dalije znano Keoelnovo pristavo in vik) »Theresicin-lieim« v Kamniku. — Kako naj ljudstvo sprejema uradnika z revolverjem? Član aproviizacijskega odbora pri oikajnom giavastvu v Kočevju, Gan&elmeier, j»e rekviriral mast po občini Tiefenbach. Pride na Breže v hišo Antona Poje. Mož in slin sta v vojski. Zahteva od gospodinje masti. Za družino o-sem oseb je imela še pet kil masti z ocvirkovino vred. Zona milo prosi, saj še za domačo družino ne bo dovolj. Uradnik zahteva, naj mu pokaže mast. Zena uboga in še enkrat prosi. A on odbije prošnjo. Zona še vodno prosi. V tremotku potegu e Ganselmieiier iz žepa revolver in ga nastavi ubogi, trepetajoči ženi na prsi. Zona se tako ustraši, da mora biti — od tega je že več tednov — neprestano v postelji. Ganselimciieir pa še vedno vrši svoj posel. — Nova jugoslovanska zavarovalna banka. Notranje ministrstvo je dovolilo »Jadranski banki« v Trstu, da ustanovi primorsko zavarovalno društvo »Atlant«. Delniški kapital bo znašal (> milijonov kron. —‘ Nečuvene razmere v vojaški kaznilnici. List »Ponldelnilk« poroča, da iso začeli v vojaški kaznilnici v Mollersidorfu pometati. Tako jc bil ■polkovnik Navratil, ki im,a v prvi vrsti na vesti stiraihiotmo luimnljivost v zavodu, brzojavno odpoklican in vpokojem, obenem ž njim so odstranili kantnmeirtja KandoAvskega. Leta je prišel v Mol-lersdorf brez vinarja premoženja, sedaj premore ■sitotisoče ter si je kupil lepo posestvo. Letos je umrlo v Moilersdorfu v osmih mesecih 67 kaznjencev, lami pa prav toliko v saimio treh mesecih. V Molilersdorfu so uredili sedaj zbirališče za vojaške paznjence, k alkar hitro se liih nabere 600 do 700, jih odpošljejo v Wieznicz v Galiciji in v Plzeinj. — Jz Goriške. »Akcija zapričeta od c. kr. zavoda za vpostavitev Goriške radi oprostitve stavbenih delavcev od vojaške službe precej ugodno napreduje. Oproščenih je že lepo število delavcev, ki so se vrnili na svoje domove. Velik del prošenj za oprostitev je c. kr. domobransko ministrstvo zavrnilo zaradi tega, ker dotični vojaški podatki niso bili točni. Poživljajo se vsled tega vsi delavci, ki so naznanili svoje nasTSve do konca junija, da jih vnovič sporoče odvetniku drju. Henriku Tumi v Trstu, Via Domenico Rossetti štev. 23. 1. nadstr. Dovolj je točna napoved vojaškega oddelka (Truppenkorper) iu poljska pošta (Nro. Feldpost). Opozarja se oproščene delavce, da se od različnih vojaških poveljstev delajo težave oprostiti, s tem, da se dotični oprostilni listi zadržujejo v pisarnah poveljstva. Naznanilo se mi je več slučajev. da oprostilni listi leže po dva meseca in -več v pisarnah, ne da bi se izročili oproščenemu vojaku. Delavci toraj, ki niso dobili še nobene rešitve, naj se potrudijo, da poizvedo v svojih pisarnah, ali je na njih naslov prišel dotični oprostilni list in za slučaj, da to ugotove, naj takoj naznanijo poleg svojega vojaškega adresa tudi dan iu število rešitve domobranskega ministrstva, pod katerim so bili oproščeni.« — Hajduki v Dalmaciji. V Dalmaciji jc polno hajdukov, ki se klat' po deželi in so za prebivalstvo prava šiba. V petnajstih dneh so umorili dve osebi. Ne oplaši jili niti preki sod. — Vojaško bolnico za vojake, ki so oboleli za malarijo, ustanovi vojno ministerstvo v O-patiji. — Na smrt obsojen morilec očeta. V Zagrebu je bil te dni obsojen na smrt in ustreljen Jlija Adžič, ki je umoril svojega očeta. — Letošnje božične počitnice na Hrvatskem. I lrvatska vlada je odredila, da bodo letošnje božične počitnice za ljudske, strokovne, srednje in •visoke šole trajale od 22. decembra do 2. feibiMi-arja 1919. iin to z ozirom na pomanjkanje kuriva. — Uvoz snkna iz Poljske. Da sc vsaj deloma odpo-more silnemu pomanjkanju sukna v Avstro-Ogrski, se je v Budimpešti ustanovil sindikat za uvoz sukna iz Poljsko v vrednosti 50 milijonov kron. Od te množine su-k 11 enega blaga naj dobi Avstrija 58, Ogrska pa 42 odstotkov. — Rumunska žetev. Dobropoučeni krogi poročajo, da je računati v zasedenih pokrajinah Rumunije na naslednje množine žetve: pšenice 1200 vagonov, ovsa 5000, rži 2000, ječmena 1200 vagonov; koliko bomo dobili koruze sc sedaj še ne. da določiti natančno. Utegne je biti okolo 80.000 vagonov. — Odstavljeni generalni nadzornik železniške uprave. V zvezi s pred kratkim javljenim uporniškim gibanjem tehničnih delavcev pri rumunskih železnicah v Moldaviji je sedaj odstavila ta uprava gd službenega poslovanja šest generalnih nadzornikov. — Tehnična visoka šola v Rigi je dobila oblastveno dovoljenje za otvoritev delovanja. Predavanja so prično I. oktobra. Visoka šola bo nosila ime: baltska tehnična visoka šola. — Socialna preskrba v Rusiji. Odredba ruske sovjetske vlade, ki se tiče službenega personala, kot sobaric, kuharic, pestunj in sploh vseh oseb, ki so tu za osebno postrežbo, odreja, da morajo dobiti te osebe, če so odpuščene brez odpovedi, plačo ze en mesec vnaprej. Pri odpuščenju z štirinajstdnevno odpovedjo, dobe plačo za štirinajst dni. V obeh slučajih se mora plačati poleg dogovorjene plače za te dni. tudi hrana in stanovanje. Za hrano se plača po odredbi 5 rubljev dnevno, za stanovanje pa 20 proc. tega, kar znaša ta plača in denar za živež skupaj. — Razno. Uinald z-a zmanjševanje vojln-eiga ode nu-štva je zaplenili na Dunaju pri fiirimli Se h en-ker 6c. Gnmip. za 22.000 K -kaivitoe-ga mackmmeistMa, in za 5030 K kiofaniiailinesia 'blaga, ikar je bilo do-!r:eemiO za ti-zvciz. — Trafikantki Anini Kberoivi so vzolii 78.000 cfeainet (šport), 3100 egiiptoivslkili ci-sraret im 85 m raznega blaigia. Vendar linnatio ljudje še nekaj zatog! — Oenenailmi raivnateilj Maraies-manmovlHi orožaren n jeklaron Adel?e je bil obsojen od 'SCldmeiga sveta v Elbenfddu na 6 mesečno ječo in 1.552.000 mark globe, ker jc varal urade z naipačniimii ctonaiSbamli ctohodlkav iiin davkov v l-etih 1916. im 1917. — »Karier Coldziieninv« poroča: V vseh galiških solnih rudnikih je izbruhnila sta vka. Delaivisitvio je lusteviilio delto v Wiel:iczlkii, Biochmijii, Ludkiu. Drehobiiezu, Dalrnli, BcilchioiViU im Kosovu. VzrMk: slaba -preh rama. Delavsko gibanje. Avstrijske strokovne organizacije. Ravnokar izšlo piomčiito o sitamju avstr, istitiolkavmih or-gainizacij kaže velk napredek. Nom-ške organ.i-zaoije štejejo v l. 1917. 311.068 elanov proti 166. -937 članom v letu 1916. Ženi jc bilo organiziranih v tetu 1916. de 28.146, dačiim klo v 1. 1917. že 79.002. Dohodkli 'ziveize znašajo v 1. 1917. 5.939.000 K (v l. 1916. 4,636000 K), izdatki 5.207.000 K (4,466.000 K), tako da eipaziimiD -pav-sodii narastek. V čeških zetmljaih je origauiziira.'''! 77.530 deiaivceiv. Sl-n;.ik-oivin,ih .časopisov imajo Ceiliii 20 z n a tisam 47.200 jizvodov. Silioveinsiki so izhatjiallli v 1400 izvodih, -po-l[jslkli v 7450, italijanski v 140 in -n-eimški v 281.000 izvodih. Najmočnejša je zveza kovinarjev s 107.018 člani, za njo ,pa slede železničarji s 55.061 člani. Razvoj češkega strokovnega gibanja. Bližajoči ®e zbor vseli čeških sitnokdvmih orgaimiza-ciij bo zboroval v znamnanflii zopetnega razvoja enotnega češkega st rokovnega gibanja, zastopanega v posameznih strok-ovirii-h organizacijah, kii so združene v »Občnii zvezi češko-siloivaišikjh 'Strdkavimh organizacij«. Kot poroča tajništvo strokovne zveze, je imelo 50 strokovnih organizacij koncem leta 1917 42.644 članov, torej za 18.861 več kot v letu 1916. V prvi polovici tekočega deta zaznamuje razvoj norve prirastke. 46 strolkoivnib organ iz aoij je iinnelo 64.704 članov, torej za 22.356 članov več kot v jam. 1918. la števila so uaijlepši dokaz zaupanja delavstva v enotne strokovne -organizacije. In vedri-;) pnisto-pajioči član-i, -o katerih poročajo organizacije, to potrjujejo. Tu vidimo, k alko napačne so vesti, da se ne da v vojski nnc delati. Sliovenskemu de-laivistvu naj bodo češki delavci za vzgled.______________ Zadružništvo in gospodarstvo. . Hlevi so prazni. I.eta 1915., torej v drugem letu vojne, so našteli na Kranjskem 27.153 konj, 226.977 glav goveje živine in 177.301) prašičev; na Štajerskem je bilo 62.408 konj. 683.443 glav goveje živine in 836.520 prašičev; na Koroškem je bilo 30.020 konj, 222.383 glav goveje živine in 185.595 prašičev. Danes so hlevi skoro prazni! Olivno olje pridelujejo v Avstriji le na jugu. Leta 1914. se ga jc pridelalo v Avstriji 46.318 metrskih stotov. Lansko leto se ga radi suše ni pridelalo veliko. Ponekod v Istri ga je kmet pridelal le pet do šest litrov, dočim ga je normalno petdeset litrov. Zato je olivno olje letos tako drago. Za liter sc zahteva že sto kron. V mirnih časih jc bil le-ta najvažnejši pridelek Primorcu skoro zastonj. Iz stranke. Sodrugom in sodruginjain na Koroškem! Na 15. september t. I. sklicujemo v Celovec deželno konferenco slovenskih koroških socialnih demokratov. Dnevni red konference je: a) ustanovitev deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke na Koroškem — poroča sodrug I. Sit ter iz Trbovelj; b) razširitev socialno demokratičnega časopisja po Koroškem — poroča sodrug J. le te jan iz Ljubljane; c) aprovizacijska organizacija na Koroškem — poroča sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Vsi oni sodrugi in sodruginje, ki se hočejo udeležiti te konference, naj se takoj zglaso z dopisnico na naslov: J. Petejan, uprava »Naprcja« v Ljubljani. Organizacije pa naj pošljejo za vsakih 25 članov enega zastopnika. Začetek konference ob polu 2. popoldne. Kje se bo vršila konferenca — se bo priglašencem z vabilom vred naznanilo. V Ljubljani, dne 1. septembra 1918. lzvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke. ~ " Shodr Ljubljana. Vabilo na društveni shod, ki ga priredi »Splošno pravovarstveno in strokovno, društvo« in se bo vršil danes, dne 4. sept. 1918 ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu hotela »Ilirija«. Dnevni red: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju. 2. Raznoterosti. — Sklicatelji. Idrija. Javen hsod za člano »Občnega konsuinnega društva« se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m. točno ob 9. dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Dnevni red: L Poročilo odbora. 2. Aprovizacija. 3. Predlogi, pritožbe in nasveti. Člani in članice so naprošeni, naj sc tega važnega shoda vsi udeležijo! Zadnje vesti. Palam,ontarne zadeve. Dunaj, 3. septembra. Danes popoldne se :je vršil irnlMsitrsikii svet, ki -se Te b-aivii s parlamentarnimi pripravami za jesensko zasedanje dirčavn-cKa zbora. Zastopniki Češkega, s vaza so kcJiferliiraiM z ministrskimi piredlscd/niiikoim baronom Hossare-kom. VpašaJi so med drugim ministrskega predsednika, koliko je resnice na govoricah, ki krožijo o koncesijah, kasteire je baje umiti iste r -obljubil nemškim radikalcem za- njih glasc-ve v prilog proračunskemu provizo-riju. Minister je izjavil, da nemškim radikalcem ni ničesar obljubil; tnutrnovsko okrožno sodišče je -od svojega ■prednika prevzel kot dovršeno dejstvo. Zvišanje krušne kvote za vojaštvo. Dunai, 3. septembra. Armadna uprava ic zvišala množino kruha za vse vojaške formacije na 40(1 gramov dnevno. Doslej ie dobival vsak mož po 350 gramov kruha na dan, nekoliko časa pa le po 90 gramov dnevno. Džavni tajnik Hhitze na Dunaju. D u n a j, 3. septembra. Nemški državni tajnik za vnanje zadeve, v-oin Himtoe, j-e dospel danes' dopoldne na Dunaj. Gostu na čast j-e bil pri vnanjem ministru slavnosten obed. Popoldne je državni tajnik imel daljši razgovor z grofom ! Bu-rianom. Preti podraževalcem blaga. B u d ii m ip e š t a-, 3. septembra. Ogrski trgovinski mli-nksiter Szteireny-i -je izjavil, da izda najsfcr-ožje n-aireidibe -proti pcdražvailcein blaga, in prosa, da ga javnost podpira pri zasledovanju teh škodi ji ve e v -ob čiims t v-a. Vejiia bo trajala še dolgo. K od a nj, 3. septembra. Pad naslovom »Propad Evrope« paše E-rtrabiadet« na uvodnem mestu; Kdor pričakuje to je-sen odločitve za eintento na zapadni fronti bo razočaran. Sedanja-velika ofenziva jie le eipi-z-oda v vefik-i boi -bi, ki-traja sedaj že peto leto, Nikdo-sicei ne ve, kako gtoboko j-e m-oral -seči Hindenibuig, a-ln ko ie bila Rusija na višk-u s-vo-je vojne sile in j-e postavila milijone na iztočno fronto, dejala nevarnost, da,se Nemčija zruši go-bov-o večja. Razmere glede -prehrane so na Nemškem sedaj bolje nego pre-d letam. Da bi Nemčijo vojaški, go-spo-damsikj in političn-o p-remagaili, bi brebailo še -par -Let boja. Kongres angleških strokovnih organizacij. L o n d o n , 3. septembra; Danes ie bil v Derbyju otvorjen letni kongres angleških strokovnih organizacij. Predsednik .je naznanil, da zastopajo navzoči delegati 4,513.195 članov organizacije. V svojem ogovoru je pred- j sednik nadalje izjavil, da je dolžnost delavstva, da se 1 posluži vsake prilike, ki bi mogla napraviti konec strahotam svetovne vojne. Seveda pa s tem ni rečeno, naj se sklene nečasten mir ali pa mir za vsako ceno. Angleži in mirovno gibanje. S t -o c k h o 1 m, 3. septembra. V angleških zla-,n čeldvskih kr-og-li 'c napravil Soli c-v govor vel'k. ep!:v. Zdi se, da bi bila vsa A-ngli-j-a vesela, če b: bito še lcto-s konec v-olne, ker dobiva Amerika prvo besedo. Najraje hi Angleži razpravljali s Solfoim, morda tudi še s Hertltimgom. Da bi se pa kdo vsedel z viejak-om — z Ludein-dorffoim ali M;in-deubuirgom za zeleno mizo, o teim pa nočej-o ničesar slišati. Amerika prizna ukrajinsko republiko Kijev, 3. septembra. Ukrajinska tiskovna agentura poroča, da bo ameriška vlada -priznala ukrajinsko republiko kot salmo-stojno državo. Aprovizacija. Ateso na zelene izkaznice B štev. 1501 do Ikoncd. stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1501 do konča prejmejo goveje meso v četrtek, dne 5. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 7. do pol 8. štev. 1501 do 1650, od pol 8. do 8. štev. 1651 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 1950, od pol 9. do 9. štev. 1951 do 2100, od 9. do pol 10. štev. 2101 do 2250, od pol 10. do 10. štev. 2251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin. Stranke naj pripravijo drobiž. Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v četrtek, dne 5. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 180, od 9. do 10. štev. 181 do 360, od 10. do JI. štev. 361 do 540, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 541 do 720, od pol 3. do pol 4. štev. 721 do 900, od pol 4. do pol 5. štev. 901 do 1080, od pol 5. do pol 6. štev. 1081 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vinarjev. Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek, dne 5. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od štev. 2000 do 2200. Vsaka oseba dobi četrt kilograma: kilogram stane 6 kron. Razno. * Razno. Te dni so zaplenili v Reiclienbergu štiri tisoč metrov dobrega mirovnega blaga. Po poročilu »Pra- i va Lidu , ie predlagal reteient namestništvu, da naj razdeli vse olago med utadnike namestništva. Sedaj vsaj vemo, kam pride zaplenjeno blago! — Po najnovejši statistiki so upepelili v 51 krematorijih Nemčije v letu 1917. 13.942 trupel, dočim so v letu 1916. le 11.643 trupel. Sežiganje mrtvih torej narašča. — Urad za zmanjševanje vojnega oderuštva je hotel minuli teden ugotoviti zaloge papirja na Dunaju. Napravil je preiskavo po raznih skladiščih in zaplenil tako celih —- 74 vagonov papirja Te I neopravičene zaloge so izročili, na razpolaganje / njimi, trgovskemu, ministrstvu. * Vihar jo porušil mesto. V noči na 22. avgusta je grozni vihar, takozvani tornado, porušil in razdejal rti c sto Tylar v Severni Ameriki. Mesto je porušeno do tal. Ob življenje je prišlo okolu 100 oseb. Vihar jc prevrgel vlak, pri čemer je bilo usmrčenih in ranjenih mnogo oseb. izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubllani. Prazne zaboje velike in male =====: prodaja po zmerni ceni Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta. CIGORIN ■— n. ————s — zalve čudo- ®l1 EtiFK vito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnlca 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijam Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko upanju' (flpotheke zur Hoffnung). P6cs 46, Ogrsko-