PoStnina plačana v gotovini. PounasM A te vil k » 1 Din Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Št. 8. Kranj, 20. februarja 1937. Izfeaja vsako soboto. Naročata«: celoletno 40.- Din, polletno 23.» Din,, četrtletno 10 Din. Pereča zadeva Med slovenskim narodom v državi sicer še ni kolonij v pravem pomenu besede, je pa iiiirod še mnogo revnejši, kot v kolonijah, ker *o kolonisti pri urejenih razmerah vendarle neznatno obremenjeni. Ce površno pogleda človek vasi, posebno na 'Gorenjskem, bi rekel z odličnim JNSarskim poslancem Sekulo Zečevičem iz Sandžaka, da je tukaj bogastvo v primeri z južnimi kraji v državi. Pa vendar ni tako, poslanec iz Sandžaka se je močno zaletel pred par dnevi. Slovenec s svojo zunanjostjo večkrat zakrije svoje sla-bo stanje, ker je kulturno in splošno napredoval. Rodovitne zemlje ima premalo in si zavj išče primernega zaslužka tudi drugod. Kolikor se doma ne peča s kmetijo, ki mu v sedanjih težkih časih res ne prinaša nobenega dobička, se poda v tujino, kjer si v raznih tovarnah in mdokopih služi vsakdanji kruh. Veliko naših ljudi pa se posveti rokodelstvu, kjer postanejo sposobni in dobri strokovnjaki. Veliko jih je tudi, ki v srednjih in višjih šolah iščejo primerne izobrazbe za bodočnost, ki pa jim ni vedno dana. Mnogo, zlasti ženske mladine, ki ima vse kvalifikacije, ne more dobiti primerne službe. Marsikateri je že moral potožiti s prvim našim pesnikom: „de b' uka /eja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila..." Je pa še vedno velik del našega naroda, ki noče slediti mamljivim vabam tujine in industrije, marveč ostajajo rajši v domači hiši ter se bavijo z domačo obrtjo. Tako skušajo zbolj-šaM svoj materialni položaj. Zlasti takrat, ko ni sezonskega dela na polju ali v gozdu. Priznati moramo, da so ravno ti z našimi gospodarji in gospodinjami nnša najtrdnejša opora. Omenili smo že sposobnost našega naroda za rokodelstvo sploh. Tako si marsikateri kmet, sum izdeluje orodje za domačo uporabo, drugi izdelujejo lesena obuvala in tako dalje. Sosedje si pomugnjo z zamenjavo posameznih izdelkov med seboj. Ženske pa navadno pletejo in šivajo. To je prav gotovo tudi domača obrt, saj je v zvezi s poljedelstvom. Naš stari kolovrat je odpravil moderen šivalni stroj. Zalibog je bilo s tem prizadeto pridelovanje lanu in konopljo. (*:e prištejemo k temu še opustitev ovčjereje. je narod s tem izgubil najcenejšo blago — platno in volno. Da je to občuten udarec za naše gospodarske prilike, že mnogi uvidevajo ter "kušajo po možnosti popraviti napake preteklega časa. Moderna šivalna umetnost pa sploh ne jemlje « delo debelo platno ali krepko sukno. Ljudstvo si mora zato samo pomagati, kakor zna, nima pa tudi denarja za drage modistinje. Založniki šivalnih strojev ustanavljajo tečaje za šivanje. Nu ta način razpečujo največ strojev med narod, ki to kupuje večkrat nu ilolg ne za okras hiše. ampak zato. da bi se kaj zaslužilo. Trgovstvo pa to porablja prav spretno. Trgovec nabavlja blago na debelo, du ikro-jiti in izroči kmečkim in delavskim družinam za šivanje. Kako pa piuča delo? Za navadne srajce ii. pr. Din 1.25 za kos. Izdelati se more pri marljivem najmanj 12 urnem delu 7 kosov; za-s'Liži se torej Din 8.75 ali na uro 73 par — in pri tem mora šivilja Še rabiti svoj stroj in seveda tudi luč. Za športne srajce so plačevali to /imo Din 2,- po kosu. Zgotoviti se morejo dnevno največ 3 kosi, da zasluži delavka Din 6 ali na uro 50 par. To pa le v slučaju, če se nič ne odtrga in če tvrdka sploh izplača, ker se tudi nasprotno dogaja. Za pletenj? navadnih zimskih rokavic, 30 cm dolgih plača trgovec po Din 2.- za par. Zvršiti se pa morejo dnevno le 3 kosi, ne pari. Nogavice Din 3.- za par, ki se morejo zgotoviti dnevno le 3 kosi. Kaj ni to vnebovpijoče oderuštvo, ko trgovec dobro prodaja z lakoto in s solzami izdelano oblekol In taki možje si dajo neštetokrat tiskati slavospeve v časopisih na račun svoje trgovinske sposobnosti. Tuko se naši manj premožni preživljajo v pomanjkanju in našim ..bratom" na jugu slovenska ..limona" še ni dosti stisnjena. Dn bo mera popolnejša, moramo dodati Še nekaj važnega. Kljub jasnosti, da omenjena domača dela ne spadajo v okvir zakona obrti se je postavila oblast nu krivično stališče, da iden- tificira to s pravo obrtjo — ter kaznuje posamezne, ki tako rekoč niso nič zaslužili, z globo Din 100 do 300 ali pa z zaporom. Za to naročeni agenti, večkrat gospodarske propalice, nadlegujejo družine, informirani od ovaduhov, kakor Snih je povsod za denar. Kjer opazijo v družini šivami stroj, že trdijo, da je v „tem gnezdu tudi zajec". Oblast nastopa po tem navadno brez pravega prepričanja, kaj je na stvari. Te krivične metode so pa še os*""1-' iz JNS režima — žalostnega spomina. Takrat so župani zasledovali po lovsko, kje so ti naši namišljeni obrtniki. Akti so ostali ter se zopet vlečejo na dan z napovedjo globe oziroma zapora. Ljudstvo pa vprašuje če tudi JRZ s tem soglaša. Bije nas krivica od koder bi moralo greti sonce pravice. Priporočamo banski upravi in ministrstvu, da posveti temu predmeiu posebno pazljivost. V javnosti se sliši, da imajo neke tvrdke pri davkarijah milijonske zaostanke, kateri spijo ,-spanje krivičnega". Pri teh naj se iščejo dohodki za državne blagajne, ne pa pri revnemu ljudstvu. sL. Vsem občinam kranjskega, škofjeloškega in radovljiškega okraja! Na občnem zboru dne 29. decembra 1936 je bilo ustanovljeno društvo Županska zveza in izvoljen društveni odbor. Po 5 2 svojih pravil ima Županska zveza v Ljubljani namen poučevati svoje člane o zakonih in predpisih občinske uprave, zlasti z ozirom na posebne potrebe občin. Nadaljna njena naloga je, da čuva samoupravo občin in njihove samoupravne pravice pred vsemi oblastmi. V tu namen bo prirejala Županska zveza županske tečaje in sestanke, na katerih se bodo vršila strokovna predavanja o poslih občinske uprave. Dne 22, februarja bo v Kranju tak tečaj ob 9. uri v dvoraui Ljudskega doma za kranjski, škofjeloški in radovljiški srez. Dnevni red tečaja je sledeči: 1. ) Ustanovitev okrajne podružnice Županske zveze. 2. ) Predavanje o splošni občinski upravi, o občinskih proračunih in o občinskih uslužbencih s posebnim ozirom na določila nove uredbe. 3. ) Predavanje o vojaških poslih, kolikor jih vrle občine. 4. ) Predavanje o kmečki zaščiti, v kolikor so določila uredbe in pravilnika v zvezi s poslo-vunjem občin. Predavali bodo referenti kralj, bauske upru-ve. o vojaških poslih vojni referenti, o kmečki zuščiti pa sodniki okrajnih sodišč. Občni zbor Jadranske straže v Kranju Občni zbor J. S. je bil objavljen v Gorenjcu. 2 krat v Slov. Narodu in sicer na dan zbora in dan poprej, razposlano jo bilo po trgovinah in javnih lokalih 200 osebnih vabil, udeležil pa se ga je razen odbora — zabeležite to! en sam član J. S. Odbor jo sklenil, da javno objavi predsednikovo poročilo, da članstvo in ostalo meščanstvo premišlja o delu J. S. Pred zadnjim občnim zhurom l, februarju I 1936 jo bil predvsem značilen in pomemben znaten padec članstva kot izraz redukcije uradniških plač. Vsi vemo in čutimo, da je v resnici socialno-kulturni davek kranjskega meščana izredno velik. Ne spoznamo se več iz preobilice društev, več ali manj potrebnih, iz mnogoštevilnih nabiralnih akcij in pobiranj, otresti se ne moremo množice .brezposelnih" in beračev. Umevno je, da končno tako socialna in karitativna čustva otope, da radodarnost, požrtvovalnost in navdušenje tudi za narodno-kulturno udejstvovanje pojenja Vendar mislimo, da je J. S. s svojim izrednim pomenom za kulturno življenje in gospodarski napredek ter boljšo bodočnost naše države eno izmed onih maloštevilnih društev, ki jih lahko seštejemo na prstih ece same roke, v katerem ne bi smelo manjkati niti enega kranjskega meščana kot njenega člana s skromnim letnim prispevkom 12. Din. Tako ekonomiziran socialno-kulturni davek je zmagljiv pač za vsakogar, pc za najrevnejšega meščana. Videli mo, da vzlic velikemu govoričenju o krizi letošnje zabave in prireditve niso bile manj šumne. in vesele, javni lokali manj obiskani, alkoholnih pijač manj popitih, tobaka manj pokajenega in dobre jedače manj pojedene kot v prejšnjih letih. Videli smo povsod tudi tiste, ki stoje na „principielno" odklonilnem stališču napram društvom. Izpadel je torej uradniški stan, oni stan, ki je. imel vedno največ smisla za narodno-kulturno delo in ki je bil vedno steber tega dela. Zato sem mnenja, da je bil demostrativen izstop uradništva na mestu le začasno in da se ne bi smel nanašati tako izključno na vsa društva brez izjeme, posebno pa ne na društvo, kot je J. S. Tako opažamo, da usiha društveno življenje v Kranju, da manjka inteligenčnih sil, da manjka njih ugleda, ki bi dala poudarka dobrim stvarem. V tem neugodnem razpoloženju, v tem društvenem mrtvilu, ki je značilen za čas, se je vendar novemu odboru posrečilo pridobiti 40 novih članov. Ni to veliko število, vendar toliko pomembnejše, pod čim težjimi okolnostmi so bili pridobljeni. Vendar nismo mogli doseči prejšnje višine članstva. Poleg tega manjšega, beležimo v tekočem poslovnem letu tudi veselejših in večjih uspehov. Pod okriljem J. S. je priredil podmladek J. S. na tekstilni šoli izredno uspelo akademijo z navdušenim idejuno propagandnim govorom g. V. Pirnata in jako uspelimi pevskimi točkami in recitacijami tekstilcev. S čistim dobičkom od te prireditve jim je bila omogočena daljša ekskurzija na naš Jadran. Glavna prireditev našega društva pa je bil »Jadranski teden" koncem meseca oktobra, ki je kulminiral v slavnostni akademiji 30. oktobra dopoldne. Namen celega tedna naj bi bil. da vzburka-mo zaspano kranjsko meščanstvo, da ga vznemirimo in tako opozorimo na naše društvo, poudarimo njegov pomen, skratka naredimo veliko propagando in reklamo zanj, ustvarimo senzacijo tedna. Vsaj enkrat v letu. v »Jadranskem tednu", ki naj bi postal — tako bi vsaj želeli — tradicionalna prireditev — naj bi Kranj, ki se vedno samo ponaša s svojo naprednostjo in kulturnostjo tudi dostojno manifestiral svojo jadransko misel in izrazil svojo pomorsko zavest. S polivalo naj omenimo na tem mostu, da so prevzele brez malenkostnega prigovarjanja in obotavljanja dokaj navdušeno in pripravljeno i..lajše gospodične v spremstvu našega visokošolskega dijaštva nehvaležno vlogo pobiranja in beračenja s polarni od hiše do hiše. Tako smo upregli te mlade moči v jarem naše idejo, tako jih uvrstili v kader mladih kulturno delavnih moči, ki bodo morale prevzeti pos'e takega dela od starejšo generacije naših narodnih dam. Moramo reči, da so uspele v svojem prvem nastopu in elanu ter nam nabrale denarno zbirko 5933 Din — tudi za Kranj hvalevredno. Potem je bilo šo pridobiti naša prosvetna kulturna društva za sodelovanje na slavnostni akademiji. Nnša želja in zamisel je bila, da sodelujejo vsa društva brez ozire. na apolitično pripadnost in svetovni nazor, da tako povda-rimo nestrankarsko obče državno stališče J. S. S priznanjem moramo naglasiti, da so to društva razumela, šla preko malenkostnih pomislekov in pripomogle s svojimi nastopi do v resnici slavnostnega razpoloženja in umetniškega nivoja te akademije, ki jo po splošnem mnenju in priznanju prištevamo gotovo k najbolj uspelim prireditvam lanske društvene sezone. Ker naj bi imela ta akademiju posebno propaganden demonstrativen značaj namenjen čim širšim plastem našega ljudstva, v zahvalo tudi za izjemno požrtvovalnost meščanstva pri nabiralni akciji in tudi v nagrado, smo priredili slavnost zastonj. V prepolni dvorani Narodnega doma je odigral najprej kvartet g. Fakina, potem je govoril g. predsednik o pomorski zavesti pri nas in drugod ter o pomenu J. S. nakar je zapel zbor Sokolskega druitva potem zbor Prosvet- nega društva, nakar so nastopili harmonikarji in nazadnje odpel mladinski zbor glasbene sol« ob občem priznanju in navdušenju veličastne himno J. S. Moralni uspeh Jadranskega tedna gotovo ni izostal, gmoten tudi ne. Prevzeli smo v blagajni 1188 Din, danes razpolagamo s svoto 7639 Din. To je naš obračun. Javnost kranjska v pogledu svojega zanimanja za J. S. pa naj položi svojega. Izvoljen je bil z malimi spremembami stari odbor s predsednikom g. dr. Bežkom na čelu. 85-letnica ugledne gospe Leopoldine Šavnik v Kranju Minuli teden je praznovala obče spoštovana gospa Leopoldina šavnik visoko starost 85 let v krogu svoje ugledne rodbine. Rodila se je 11. februarja 1852 v Trstu kot hči veletrgovca Franca Jugoviča. Že v otroških letih se je preselila s svojimi starši v Stražišče pri Kranju, kjer je imel njen stari oče g. Anton Globočnik znano tovarno za žimo, ki je uživala sloves daleč na okrog. L. 1873 je jubilantko snubil kranjski lekarnar in dolgoletni za naše mesto tako zaslužni župan Karel Savnik, kateremu je v »rečnem in vzglednem zakonu rodila 7 otrok, od katerih pa živi le še hčerka Anica, soproga višjega stavb, svetnika in gradbenega načelnika ing, Fr. Emmerja. Spoštovana jubilantka je sodelovala pri vseh kulturnih, dobrodelnih in narodnih društvih z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Od ustanovitve Vincencijeve družbe pa do leta 1929 je bila njena aktivna in obče priljubljena predsednica. Za sirote in reveže je imela vedno odprte roke in sočutne srce, zato jo je tudi Vin-cencijeva družba radi njenih velikih zaslug ob priliki 25 letnice predsedništva izvolila za svojo prvo častno predsednico; ob tej priliki ji je tudi izročila lepo umetniško izdelano diplomo. Plemenita slavljenka je bila deležna vsestranskih čestitk ob letošnjem redkem jubileja, kateremu se tudi mi pridružujemo in ji želimo še mnogo zadovoljnih in srečnih let. Um ni k kot pionir kmetijstva v Šenčurju in kranjskem okraju (Bežen gospodarski portret ob njegovi 50letnici.) Ljubezniv, toda skromen in ponižen je bil vedno, ko sva se prve dni srečevala v Kranju. Lnak jo bil tudi na njivi pri spravljanju krompirja in enak doma v Šenčurju pri ogledu kmetijskega, občinskega, zadružnega in sadjarskega domu: pri razkazovanju raznih gospodarskih ustanov, katerim vsem načeljuje on in katerim je bil duša pri ustanovitvi in ureditvi pretežno on. lako skromen in tih, in v vsej ljubeznivosti tako redkobeseden je bil vselej, da skoraj pol leta nisem vedel prav, kako bi ga ogovoril ali imenoval: župan, predsednik, poslanec? Njegov možat in odločen nastop pri zadnjih gospodarskih sejah je vendar povzročil, da sem spoznal vso markantnost njegovega lika in da sem si tudi, v zvezi s časopisnimi poročili, njegovo ime in položaj sedaj tako dobro zapomnil. * Umnikov ponos so menda živinorejske in kmetijske strojne zadruge, katere so bile pod njegovim vodstvom posebno spopolnjene in Sadjarski dom s prav ustrezajočo, prvo modernejšo sadno sušilnico v kranjskem okolišu. Pred dvema leti so preizkusili prvi sejalni stroj in so uvedli prve kultivatorje v šenčurski občini. Danes imajo vse dolinske vasi kranjskega r.kraja samo eno stremljenje, eno veliko hrepenenje: nabaviti si sejalni stroj in uvesti čim več kultivatorjev. še predlanskim so večji del sadja, v kolikor ga niso mogli, vsled brezuspešnosti tekmovanja z žlahtnejšim štajerskim namiznim blagom, od-prodati, predelali v strup — žganje. Lani pa so v novi, veliki sadni sušilnici, ki je nastala po posebnem Umnikovem prizadevanju, posušili že okrog 50.000 kg jabolk in hrušk. Velika sušilnica, ki krasi ob robu vasi ličen Sadjarski dom, ima 2 peči, tridelno nameščene »dere" in »kupno 42 les. Ventilacija deluje odlično —h—w »GORENJEC« V jeseni lanskega leta, ko so sušilnico šele preizkusili, je nastal namah, takorekoč čez noč med Senčurskimi kmetovalci in sadjarji čudežoi preobrat: mesto k žgabjarskim kotlom, je vse vozilo sadje v sadjarski dom, v sadno sušilnico. Voz se je vrsti! za vozom in sušilnica je dolge tedne dan in noč obratovala in proizvajala mesto običajnega pogubnega strupa — žganja — redil JO in okusno hrano za poletni čas: sladke, suhe hruške in lepe, rumene jabolčne krh-lje. Zgraditev sadne sušilnice v Šenčurju ni zaradi tega samo veliko gospodarsko delo, ampak tudi velik kulturni uspeh g. U urnika! AR Tedenske novice KRANJ Smrtna nesreča družinskega očeta. Na Gašte-ju se je v tovarni Sire smrtno ponesrečil CigliČ Ilinko, ki je bil zaposlen pri kopanju vodnjaka. Ko se je vračal po orodje, je strmoglavil v skoro dovršen vodnjak, globok 40 metrov. Ko so ga dvignili iz vodjaka je bil še živ, vendar je kmalu podlegel hudim poškodbam. Ranjki Ciglič je bil rojen v števerjanu pri Gorici, pristojen pa je bil v Kranj, . .„ 'gova smrt je velik i 11 hud udarec za družino, zapustil je namreč ženo in 9 nepreskrbljenih otrok. Kaj bo uboga mati s toliko družino? Upamo, da se bo v mestu našlo dovolj velikodušnih oseb, ki ji lx)do priskočile v nesreči na pomoč. Pokojnemu naj sveti večnu luč! Sneg, ki je zapadel v uoči od srede na četrtek, je napravil precejšnjo zmedo. Telefonske žice so bile skoro vse pretrgane, tako da ni bilo mogoče sploh uporabljati telefona. Tudi električna napeljava je trpela. Škodo, ki jo je sneg napravil na napeljavi so precej občutno čutili obrtniki, ki obratujejo s stroji na električni pogon. Celo dopoldne v četrtek ni bilo toka. šele ob pol dvanajstih so uslužbenci elektrarne odpravili motnje. Kr. banska uprava je razpisala licitacijo v skrajšanem roku za gradnjo I. etape vodovoda Preddvor — Kranj. Kazpisnna so zidarska in težaška dela v višini 117.896.15 Din in pa montaža cevi in armature v višini 64.360.80 Din. Ker je ministrstvo sedaj tudi odobrilo licitacijo za nabavo potrebnih vodovodnih cevi ter bo dobavo izvršila tovarna v Varešu, prav lahko pričakujemo, da bomo v prav doglednem času rešeni »vodovodne nadloge". Mesto pogodbenega tajnika s potrebno izobrazbo je razpisala občina Mavčiče. Kavcija 5000.- Din, plača po dogovoru. Kmet in država. Tako je naslov predavanju, ki bo v nedeljo dopolddne ob 9. uri v dvorani 1 'udskega doma. Vsa okoliška prosvetna društva so vljudno vabljena, da se tega predavanja v obilnem številu udeleže in pripeljejo s seboj tudi prijatelje naše presvete. Vsakemu je danes potrebno, da si je glede tega vprašanja na jasnem. Saj kmet in država sta tako rekoč eno. Ne moremo si misliti države brez kmeta. Težke pa so naloge, ki jih ima danes kmet do države, zato pridite, da se v teh zadevah skupno pogovorimo. V nedeljo naj se napolni Ljudski dom v Kranju s kmečkimi fanti in možmi. Bog vas živil Dne 23. t. m. se vrši v Zg. Bitnju št. 16 javna dražba. Prečitajte oglas na zadnji strani! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani naznanja, da bo v nedeljo, dne 21. februarja ob 10. uri dopoldne novo uradno poslopje v našem mestu slovesno blagoslovljeno in odprto. Pevovodje prosvetnih društev bodo za Prosvetni dan v Kranju dobili vse potrebne informacije o koncertu na dnn organistovskega se- stanka, ki bo sklican v mesecu marcu na kak ponedeljek ob 11. uri v Ljudskem domu. Minister za finance je izdal odlok, s katerim se dopolnjuje pravilnik o zamenjavi raztrganih in poškodovanih bankovcev. Tako se sedaj smatrajo in zamenjujejo kot dobri bankovci vsi bankovci po 1000, 500 in 100 Din, ki jim manjka največ dvaintrideseti del, pri bankovcih pod 100 Din pa šestnajsti del. Za poškodovane bankovce pa se bo izplačevala odškodnina na sledeči način: za en dvestoti del bankovca po tisoč dinarjev — pet dinarjev, bankovca po pet sto dinarjev — dva in pol dinarja, bankovca po sto dinarjev — pol dinarja. Za en stoti del bankovca pa 10 dinarjev — deset dinarskih par. Odškodnina se računa na ta način, da se poškodovani bankovec položi na mero, ki je podeljena na toliko delov, kolikor jih je predvideno za dotični bankovec; potem se vidi, koliko delov pokrije bankovec ter za toliko delov tudi izplača odškodnina. Nesreča z orožjem. V nedeljo 14. iI. se je ustrelil v stegno tkalec Zgajnar Franc. Imel je namreč v žepu samokres in se z njim igral. Njegova neprevidnost je vzrok, da se sedaj mora zdraviti v ljubljanski bolnici. Iz solzne doline je poklical Stvarnik skrbno mater Marijo Černe roj. Košir. Kal bolezni je jc dolgo glodala življenje dokler ni izmučena po tolikem trpljenju ugasnila. Zapušča nedorasle otroke, ki bodo pač težko pogrešali ljubečo mater. Bila je zvesta članica ženske Marijine družbe. Družini naše sožalje — njej pa naj bo Bog dober plačnik! Najnovejše — sam o veznice pri „Hinkotu" v KRANJU ob času okasionske prodaje po Din 15, 18, 22. Zanimivo predavanje je imel v četrtek zvečer v Ljudskem domu g. dr. Bitežnik o narodnih manjšinah. Govornik je v jedrnatem in zelo pomembnem govoru orisal tudi težko stanje naših bratov in sester na Gospesveti in ob Soči ter Adriji. Njegove besede so šle vsem do srca. Upamo, da se bo v Kranju našlo dovolj razumevanja za lepe besede govornika ter da bo govornik res uspel v tem, kar ki je postavil za cilj: v nas Slovencih vzbuditi zavest, da smo z našimi brati onkraj državnih meja vendarle ena enota in da nas umetno zarisana črtu ne more in ne sme nikdar ločiti. Marsikoga je pre-sunilo poročilo o tragični smrti mučeniku Lojzeta Bratuža, ki je padel samo zato. ker je branil slovensko ime in čast slovenskega naroda. Želimo, da bi se res v kratkem pokazali plodovi započete akcije. ŠMARTIN PRI KRANJU Prosvetno društvo priredi v nedeljo popoldne ob 3. uri telovadno akademijo. Olaui, kakor tudi članice bodo izvajule krasne simbolične vaje. Nastopil bo tudi naraščaj. Člani bodo uprizorili simbolično vujo himno slovenskih funtov. Vse prijatelje katoliške, presvete iz vseh okoliških društev vabimo, da s svojo udeležbo pokažejo skupnost. Prepričani smo, da bodo naši fantje navdušeni ponesli iz te akademije ogenj pravega veselja v svoje domove in skušali tudi oni kaj takega prirediti. Nu svidenje v nedeljo' CERKLJE Ponavljajo se govorice, da se Gorenjec no upu več pisati o Cerkljanih in cerkljanskih mogotcih. In povrh tega še Gorenjca obrekujejo. Saj vemo zakaj! Ako stopiš psu na rep, gotovo cvili, in tako je tudi pri nas. Pa nupišimo kaj! Prvo naj se malo spotaknem nad tem, zakaj so sedaj po vdeh zidovih lahko obešeni naši plakati, ki prej, še ni dolgo, niso smeli biti ni-kjer.če si jih imel doma in če so jih pri tebi dobili, si bil kuznovan. Kajpada — seveda, da si proti državi, četudi je bil plakat še tako nedolžen, mnogo bolj nedolžen kot sedaj marsikateri. Podedovalo se je pa vseeno nekaj od prej. Saj veste od kedaj, me je že kar sram tisto zapisati, ko so bili na vladi... hm! Skrivaj namreč še zmeruj kdo plakate potrga, — oooo — pa smo že ugotovili, kdo jih. — Veste kaj zlomka, nedolžneži so bili tako naučeni, da naj se vsi plakati potrgajo, kur bo takih in takih! No, in dko se ponavlja šo danes. To vam je pouk, ali no? Radi tega pa vse prizadete upozarjamo, da bomo morali zadevo drugače razčistiti, če se bo to ponavljalo. Potem bo pa zopet, ti preklet Gorenjec itd. „Gori" pri nas kar naprej. Zato se opozarjajo gospodarji, da naj molče, kadar bo kdo nameraval odpotovati. Požignlci so, kakor se vidi, tako organizirani, da ti le takrat zakurijo ..pod" kadar te ni doma. Senzacionalno je pa le-to. Jaka: (gre zjutraj skozi vus.) Tone (ua delo): ... svet! Kje pa jo zopet go-ie!o? Jaka: I-! pr ... vnem...? no... Tone: (flegmatično) Aja... aja! (jo mahneta vsak svojo pot). Nevem, kako je to; najbrž sta mu to privoščila? Ali Bog ve kaj! Le to je čudno, da nobeden ne reče: Bog nas varuj, kakor so ljudje včasih rekli... Zadnjo besedo ima po navadi zavarovalnica. Občinski proračun odobravamo že skoraj 3 lota, to je imenitno. Seveda je bilo precej radovednih kako in zakaj gre. Konec koncev gre le še za točko, ki jo seveda ugotavlja sodnija. Zadnjič enkrat se je pritoževal en gospod, da je bivši zakupnik cerkljanskega lova vse po- Ustanovni občni zbor Društva obrtnikov se vrši v nedeljo 21. t. m. v dvorani STARE POŠTE ob pol 9 uri dopoldne Zastopnik iz Ljubljane je tov. Šimenc Ivan. Naproša se točnost! Pripravljalni odbor. sirelil, zajce, fazane, j-u-ebice, srne, kunce ia da je to nesramno. Ampak to ni res. Takega obrekovanja tudi mi ne prenesemo. Ni dolgo od tega, kur se je en /ajec vjel v zanko, seveda so ga takoj nesli na pravo mesto. Jerebic se kar celo jute vidijo. Fazana že težje srečaš, pu vseeno bi ga včasih skoro pohodil. To je bolj krotka žival, preplašena, bolj po kurjo se komandiru in ve, da jo jastreb močnejši, ki to zimo kar v vas prifrfo-ta. Kar se pa tiče srn, nimamo pojma, koliko jih je ostalo v gozdu, v vus ne gredo, ker so izredno plašne živuli. No bi bil kmalu pozabil! Lna srna je pa le hodila na konec vasi, da se je kdo usmili. Te se jo tudi eden usmilil in jo gotovo počil, ker je ni več nu spregled. Mogoče je pa tisti gospod le to pogrešil in je zato tako govoril? Nadaljujemo prihodnjič! ZG. DOLINA NAD TR2IČEM Da se ne bo mene sodilo kot krivca dejanja, o katerem poroča pretekla številka ..Gorenjca" pod zaglavjom Tržič iz. Doline, izjavljam samo sledeče: Omenjene svetilko nisem nikdar uporabil v noben namen, niti v pustnih dneh. niti preje, niti pozneje. Da bi si jo bil izposodil zato, da bi kuki kro-kurski družbi svetil na pot, mi ni nikdar padi" niti v glavo. Niti ni tega kriv tov. Kus iz. Loma. ki me j«' prišel na pustno nedeljo obiskat Dolino, ker je vedel, da imam popoldne v šoli roditeljski sestanek in katerega sem zvečer mod osmo in deveto uro spremil proti domu in sem 2 njim prehodil vso pot. Ne odgovarjam nu vsa ostala numigavanja v dopisu, ker se mi nc zdi vredno. Zmago Krasna zeč. upr. v Zg. Dolini Vsako sredo zvečer Strelslke vaje v dvorani na »Stari pošti" v Kranju. Vabljeni tudi nečlani. STRAZIŠCE Pred prosvetnim domom se nahaja deska, na kutori je nalepljen Slovenec; to pu predvsem zato, da morejo tudi oni, ki niso naročeni na ta časopis, zvedeti objektivna poročila, pa najsibo-do gospodarska ali politična. Seveda ni to prav nekaterim, ki se večkrat zalete v ograjo, na kateri se nahaja deska, in si polomijo — roge. Ker jim je Slovenec tako na poti, se celo izgovarjajo, da je tako plakatiranje časopisov pohujšljivo. Otroci namreč po njihovem mnenju ne hodijo v cerkev in v šolo, temveč bereje Slovencu, namesto da bi opravljali svoje dolžnosti. Da je ta časopis zunimiv in njegova poročila res dobra, smo vedeli že sumi. Vendar nismo mogli niti misliti, da je ravno Slovenec toliko potreben ljudem, ki vedno trdijo, da so ..znanja polni", saj ravno njihova dejanja dovolj očitno kažejo njihovo res ne veliko kulturo. Pri vinu so celo grozili, da bodo šli nendu k škofu se pritožit, ne vemo kam še vse, da se deska s Slovencem mora odstraniti. V nedeljah med sv. mašo pač nihče ne bere Slovenca, po sv. maši pu kar drenj pred desko, posebno še odkar jo mesto Madrid vodno z debelimi čr- Gorenjci nosilo TIVAR-leve obleke, Ker so dobre in poceni TIV A R OBLEKE Skerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Priča Doktoric Kortunata je izjavila: „Slišu-la sem. ko jc Lapajne dejal napram mojemu stricu Doktoriču močno razburjen: A11 ne veste, da so dobili pri preiskavi dokumente, ki kažejo na to. da je imel Škerbec zveze /. Italijani'' Toženec je tekom obiska te obdolžitve večkrat ponovil." Priča Cilobočnik Janez, kovač v Cerkljah prt Kranju je na javni razpravi v Kranju dne 20. decembra 1932. pričal, da je slišal v gostilni pri Kernu v Cerkljah, da je Julij Lapajne tam govoril, da so pri nas našli neke načrte, da se je našla pri Škerbcu munieija, da smo bili v zvezi z Italijani, da bi Italijani zasedli naše kraje, če bi ne bili aretirali Umnika. škerbea in Brodarja. da ,«o pri Brodarju našli 2 milijona lir. Priča Dolinar Franc, kovač v Poženku pri Cerkljah je pričal isli dan. da je Lapajne trdil podobno, kakor je pričal Globočuik. Zanimivo je. kar.je izpovedal pričn Kandolf Anton. pos. na Cradu: »Slišal sem. da se govori, du so pri aretirancih našli precej italijanskega denarja." Julij Lapajne je pri svoji obrambi sam potrdil, da je slišal, da se Brodarju očita, da je klical: ..Živijo Mussolini. dol s kraljem", in da Škerbcu javnost predbaciva glede zvez z Italijani. Na podlagi prič je okrajni sodnik dr. Bene-dik obsodil Julija Lapajneta na Din 1500 denarne kazni in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Proli tej razsodbi se je tožence pritožil na prizivno sodišče po svojem zastopniku dr. Sajovi-cu, advokatu v Kranju. Ta priziv je zelo poučen! v njem trdi zastopnik Lapajnetn sledeče: ..Inkriminirane govorice so se na podlagi resničnih dejstev raznašale vsepovsod ! ! ! in jih je. kolikor jih je smatrati za dokazane, obdolženec le ponavljal, ker mu je to pripovedovala neka uradna oseba i/. Kranja, kar je v obdolžencu utrdilo vero v resničnost teh vesti." Tako imamo danes v rokah jasen dokaz, du so se toke klevete širile iz Kranja! Danes tudi vemo kdo jih je širil! Seveda je bil g. Lapajne toliko možu. du m hotel povedati svojega informatorja. kateremu je nasedel in je rajši sam nosil posledice. Dne 6. nov. 1934. je bila zaključena na okrajnem sodišču v Kranju ta pravda z obsodbo g. Lapajneta. Pismeni izdatek sodbe je dobil obtoženi 18. julija 1936. Med tem časom pa je pre-ganjalna pravica zastarela v smislu zakona in tako je okrožno sodišče v Ljubljani radi zastaranja prvotno sodbo okrajnega sodišča razveljavilo in oprostilo Julija Lapajneta obtožbe z razsodbo z dne 9. novembra 1936. Nam sedaj obsodba g. Lapajneta ni bila pruv nič potrebnu in smo mu oprostitev kur privoščili! Jutro piše. da bomo moruli plačuti stroške pravde tožitelji. Naj k temu omenim, du mi nismo plačali niti pare stroškov. Mi smo hoteli o zadevi popolnoma molčati, pa rečeno nam jc bilo, da se od nasprotne strani zadeva ne bo izrabljala, pa je bile kljub temu prineslo Jutro prej omenjeno notico... Radi lega je bilo potrebno, da se sedaj tu ufera nekoliko pojasni. Je pu ta pravda zelo značilna in jasno priča o tem. kakšne govorice so se trosile o nas in du je vir teh klevet bil v Kranju. »GORENJEC« STRAN 3 kami natiskano. Pole;,- tej;;; jc včasi!- tudi zanimivo pripovedovanje Kurcačkove Nežke, ki pa nekaterim našim sovaščunom ni ravno prav pri srcu. Mi smo prepričani, da delamo za splošno stvar, ko nudimo brezplačno čtiva vsem, ki so željni novic, vendar pa svetujemo nekaterim, da desko pustijo pri miru, ker se lahko kdo precej opeče. Je pa pred našim domom še dolga ograja, ter lahko postavimo še večjo desko tudi za druge časopise. Včasih bi bil posebno Gorenjec dobrodošel, ker s svojimi članki in dopisi večkrat prav milo ,.poboža" marsikoga iz naše vasi. Zato naj bodo vsaj malo strpljivi, ker jim bomo v bodoče prav gotovo še bolj postregli. V nedeljo 14. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrla Ivanka Rupnik žena fin. pod. pregl. v pokoju. Poznali smo jo tu, kakor v Kranju, kot skrbno, delovno, vzoino krščansko gospodinjo in mater, katere izgubo bomo težko pogrešali v naši sredi. Pokojnica je morala prav v trenutku, katerega si je vedno želela — imeti svoj dom in vrt — zapustiti ta svet, moža in dva sinova in oditi po zasluženo plačilo k Gospodo. Ohranimo jo v spominu in molitvi! Počivaj v miru! KOKRA Minul je predpust. Kratek, za nekatere celo prekratek. Potrudili smo se, du bi ta kratki čas s pridom obdelali. Poroka je bila sicer samo ena. Pa je vendar bilo veselo. Zapleč-niki in zijale smo le prišli na svoj račun. Pu šc nekaj novega: navadno gresta ženin in nevesta po poroki v nedeljo na dom enega ali drugegu. Tu se vrši lep stari družinski običaj. Pri nas pa se je letos upeljalo nekaj novega. Na pobudo očeta starešine in gospe tete se je „ohcet"' kar docela ponovila. Povabljenih nič koliko. Tudi nepovabljeri so prišli prežat. Samo, da jc bilo veselo. Plesavke zlasti take. ki jim želja po možitvi že kar za ušesi na dun rine, pa jim po tolikih letih čakanja tudi tu predpust ni storil usluge. — Ne pozabimo povedati, da pri nas tudi obletnice porok pruznu-jemo! Doslej so bile znane samo srebrne, zlate in biserne poroke, ves svet pa nuj ve, da se pri nas praznujejo tudi druge obletnice porok. Minuli predpust smo svečano, kakor doslej vsako leto, praznovali že tretjo obletnico poroke. Zakonca sta oba čila, čvrsta in zdrava. Ker nimata skrbi z družino, sta nam storila veliko dobroto in nam pripravila veliko radost, ker sta povabila toliko najlepše družbe od domačega hlapca do najčastitljevejših gospa in gospo-dičen iz okolice. Poročencema smo vsi čestitali, saj sta napravila veliko delo dobrodelnosti, da so se v tej krizi nekateri pošteno lahko najedli in nupili po mili volji. — Na pustni večer se je na neko streho prikradel slamnati ženin. Tudi to je značilno za Kokro. Nekateri pa so rekli, da bi bilo dobro, če bi takih slamnatih ženinov bilo še več. Povedati pa nečejo, kje naj bi to bilo. Mogoče poznujo ti hudomušneži celo misli deklin, ki so predpust dostojno počastile, na pepelnico pa same ostale. O pust, ti čas presneti! ŠKOFJA LOKA V Gospodu je zatisnil oči ..Porentov oče", iz Binkla pri Stari Loki v starosti 75 let. Bil je dolgoletni član verskih kongregucij in navdušen Slovenec. Drugače pa gruntar, zrašen z zemljo v pravem pomeni.', besede. Vzgojil je 11 otrok in jih živi še sedem. Bil je vzor vsej okolici. Naj mu bo Bog milostljiv plačnik, domačim pa naše sožulje! Čigava je električna napeljava. Na občini se vodijo pogajanja med občino in Elektrarno d. d. v Skorji Loki, na katerih se razpravlja, čiga-.u. je napeljava za javno razsvetljavo po mestu, ki se jo obe stranki lastita. Smo radovedni! Utripanje elektrike. Že večkrat je bila elek-tiarna opozorjena po časopisih na utripanje elektrike, ki nastane vsak večer, s prošiijo, da naj ukrene vse potrebno, da utripanje preneha. Pa do danes ni bilo še ničesar ukrenjenega. Zato tudi mi naprošamo merodajne einitelje, da store vse potrebno, da bo že enkrat prenehalo utripanje, ki je zlasti škodljivo očem učeče mladine. Prosimo! Na Kapucinskem mostu se nahaja kip sv. Janeza Nepomuka, ki je tudi mestni putron. Na vsaki strani kipu sta bili včasih svetilki, od katerih pa jo danes ostalo samo po en železen drog, kar nikakor ni v okras ne kipu, ne mostu, in Ločanom pa kpj malo v čast. Primerno in lepo bi bilo, da bi se na ta dva droga postavile primerne električni' svetilke, ki bi služile v dvojen namen: V okras kipu in razsvetljavo mostu, ki je precej ozek in niido osvetljen. Vemo, da bo občina vsi; ukrenila, du izpolni splošno željo prebivalstvu. Mladeniči, ki so bili rojeni I. 1019 — se morajo takoj zglasiti na občini v svrho vpisa v vojaški register. Spoštuj očeta!, tega bi se morale zavedati one dve hčerki in mati, ki so pred kratkim svojega očeta tako preteple, da je ves podplut. Oče je oče, pa četudi je star 76 let in ne brez napak! S. K. Sora. Naš članek je med športniki, vzbudil veliko pozornosti. V bližnjih dneh se bo enkrat vršil v društvu sestanek nogometašev, na katerega opozarjamo in prosimo, da se ga vsi povabljeni gotovo udeleže! Stavbno gibanje. V Novem predmestju bo zgradil svojo hišo g. Jernej Notar, nočni čuvaj v ..Seširju"! Na Suhi, nasproti Kamni'nika gradi svojo hišo, g. Mavri Janez, delavec iz ,.seširja". TRŽIČ Popravek. Kar priobčuje zadnja št. Gorenjca, pod zaglavjem „Iz Tržiča" ni v soglasju z resnico, zato resnici na ljubo poročam: Podpisani sem obiskal na pustno nedeljo svojega tovariša Krašnjo, učitelja v Zg. Dolini, ker jc imel istega dne važno pedagoško predavanje. Z večjo družbo sem se okoli osme ure zvečer vračal domo»r in si svetil z električno žepno baterijo. Torej se nisem vračal ne s kro-karsko družbo, nisem imel ničesar opraviti s svetilko pri razpelu, ker sem imel lastno in dobro luč, in nisem na račun Križanega ničesar govoril, ker nisem o odvzemu kake svetilke pred Križanim ničesar vedel in nisem ničesar slišal Kus Viljem, šol. uprav. Lom. 12. februarja se je vršila seja občinskega odbora, na kateri je poročal župan o tekočih poslih. Od zadnje seje se je uredila kartoteka, katera izkazuje seznam tržiških prebivalcev. Tako se je ugotovilo, da ima Tržič 3.490 ljudi. — Odbor je sklenil, da pristopi občina k županski zvezi. — Iz poročila blagajne je raz- vidno, da je bilo do sedaj dohodkov v tekočem proračunskem leni 1,319.581,54 Din, izdatkov pa 741.723,44 Din. Saldo znaša 577,858,10 Din. Nu dnevnem redu je bila uredba za cestni red v Tržiču. Pobudo za to je dala vloga občinskega odbornika Leopolda Valjavca in prebivalcev na Blejski cesti, v kateri so se pritožili radi prehitre vožnje kolesarjev, voznikov, motociklistov in avtomobilov. Ker do sedaj občina ni imela take uredbe, se je morala gibati le v okviru splošnih cestnih varnostnih odredb. Uredba je zelo obširna, obsega 76 točk, na podlagi katere se urejuje vse vrste promet po tržiških cestah in ulitih. Pod sovjetsko zvezdo je bil naslov igri, ki nam je v nedeljo zvečer v ..Nušem domu" nazorno pokazala razmere v nesrečni Rusiji. Slišali smo sicer od drugod nekatere pomisleke o tej igri, a naš iežis< r jc nekatere stvari v igri tako spretno uredil, da smo bili z uspehom nadvse zadovoljni. Pred leti smo strmeli, ko je bil način starega igranju pretrgan z duhovno igro, ob tej igri smo pa bili iz resničnega ruskega življenja dvignjeni nehote v globoko pojmovanje ruske duše. ki jo tlačenje še bolj dviga kvišku. Prvikrat je režiser porabil na našem odru med igro tudi svetlobne slike, ki jih je originalno sam napravil. Nastopile so povečini popolnoma nove, mlade moči, ki so v spremstvu dveh starih igralcev pokazale lepe talente. Igra je nadvse primerna za danušnji čas in je dosegla pri nas popolni uspeh. Če bo ponovljena, naj jo gledajo še iisii, ki SO bili v nedeljo zadržani I KRI2E Fantje v naše vrste! Daues t. j. sobota pričnemo z redno telovadbo. Kdor ima le malo veselja naj pride med nas, da si tako okrepi telo. Fantje korajžno na plan: K soncu svetlobi. Na svidenje danes ob 7. uri zvečer v stari šoli. Igra „Pri Hrastovih" bo igrana samo v nedeljo 21. t m. ob 3. uri popoldne. Kdor si želi ogledati res lepo dramo, tedaj naj ne zamudi te prilike. Opominjamo pa vse one razgrajače nu stojiščih, naj vendar že mirujejo ali pa ostanejo doma. S svojim početjem nele, da delate nervozne gledalce, temveč v mnogo večji meri igralce. Pokažite, da ste izobraženci, da se ne bodo tujci zgražali nad vami. Občinske volitve bomo imeli 28. i. m. Pokazali smo se do vseh skrajnih mej spravljivi in smo bili pripravljeni na velike žrtve, da bi bila le ena lista, a prevarili smo se. Do zadnjega trenutka so nam pripovedovali, kako bi jim bilo skupno složno delo všeč. Ko so nam mesece in mesece dopovedovali, da hočejo oni le gospodarsko delo brez kakršnekoli drugačne o-predelitve, smo jim to verjeli. Kaj ne bi! Poštenjak vedno misli, da so tudi drugi pošteni. Pa so naši ljubi neprijatelji pokazali te dni, da so najprej strankarji, potem šele kaj drugega. Onemogočili so skupno listo, ki smo jo v soglasju z njimi sestavljali ter so naredili svojo strankarsko listo. Krstili so jo zu gospodarsko, toda ime že samo pove, kdo se skriva za tem imenom. Tudi to bomo še povedali. Pribijemo za danes le še tole: Dogovor za skupen nastop so razbili brez razloga naši nasprotniki! Dobro! Boj sprejmemo radi, ker nam more saino koristiti. Iz pisarne Kmečke zveze REDNI LETNI OBČNI ZBOR DELEGATOV. Vodstvo Kmečke zveze v Ljubljani je na svoji seji, dne 12. t. m. sklenilo, da se vrši redni letni občni zbor delegatov v nedeljo, dne 7. marca v Ljubljani. Dnevni red in kraj, kjer se bo občni zbor vrši! bomo objavili kasneje. V smislu pravil kmečke /veze tvorijo občni zbor člani glavnega odbora, pregledniki računov, predsedniki in tajniki okrajnih in okrožnih odborov ter delegati krajevnih kmečkih zvez. Ti pošljejo od vsakih začetih 50 članov po enega delegatu, ki ga določi njen odbor in prijavi vsaj 8 dni preje glavnemu odboru. Mi smo za olajšanje teh prijav v vprašalnih polah stavil- posebno rubriko zu te delegate. Mnogo krajevnih kmečkih zvez teh vprašalnih pol še ni vrnilo. Z ozirom na kratek čas do občnega zbor« pozivamo vse. ki tega še niso storili, da takoj pošljejo prijavo svojih delegatov. Oni, katerim vprašalnih pol nismo dostavili naj sporočijo v običajnem dopisu. Ko bomo imeli vse delegate prijavljene, bomo poslali vsem krajevnim edinieum toliko vstopnic, kolikor jim na število članstvu pripada. S to vstopnico se. bo vsak legitimiral pri vstopu v dvorano. Da se bo vsa priprava mogla pravočasno in v redu izpeljati, prosimo, da s prijavami ne čakajo. Obenem /. občnim zborom se bo nekoliko pozneje vršilo kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili trije kmečki govorniki. Za to zborovanje so vabljeni vsi člani Kmečke zveze, zlasti oni i/, bližine Ljubljane. Poskušali bomo dobiti četrtinsko vožnjo, tako, du bo vsem omogočeno udeležiti se tega zborovanja. I udi o tem bomo pravočasno obvestili vse. Kmetje, pripravite se na ta dan! Prvi redni občni zbor Kmečke zveze jo to. Pokažite, da se vas je v kratkem času obstoja zbrala velika armada pod okriljem Kmečke zveze! Doka-žite, da se zavedate važnosti vašega stanu in da imate voljo delati za zboljšanje svojega položaja! Nobenega delegata ne sme munjkati na občnem zboru, nu zborovanje pa pridite vsi. ki niste preobloženi z delom. V NEDELJO, DNE 21. FEBRUARJA; Ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zvez* v Naklem pri Kranju, redni občni zbor Krajevna edinica na Vrhniki, kmečko zborovanje v Nevljah pri Kamniku in Bohinjski srednji vasi, enodneven tečaj okrajne Kmečke zveze za novomeški okraj. * Pretekli teden smo poslali okrožnico nekaterim javnim kmečkim delavcem s prošnjo, da se pozanimajo za ustanovitev Kmečke zveze v svojem okraju. Tudi s tega mesta prosimo, da nam takoj sporočijo, kaj so napravili za ustanovitev in v koliko je pripravljeno za potrditev pravil. Če kdo rabi še kakšna navodila, se naj obrne na pisarno Kmečke zveze v Ljubljani. Kmetijstvo KAKO PRIDELUJEMO SOJA-FIŽOL ? Ker je precejšnje število kmetovalcev vprašalo, kako se prideluje soja in ker večji del poljedelcev nima lista »Kmetovalec" iz ieta 1934, v katerem sem objavil izkušnje s pridelovanjem te rastline na bivšem Štajerskem in Koroškem, navajam kratko naslednje pogoje za uspevanje soje: Zemlja. Soja uspeva najbolje na ilovnato -peščeni in apneni zemlji. Ncprikladna za uspevanje soje je izrazito kisla, mrzla, mokra in povsem pusta zemlja. 2. Predsadež. Najbolje uspeva soja, ako je več let sadimo na isti njivi, samo za seboj, torej sojo za sojo. V tem primeru se zemlja namreč bogati od leta do leta bolj s koreninskimi glivicami, ki omogočijo soji tako izdatno nabiranje dušika in beljakovin, kakor pri nobeni drugi stročnici. V Savinjski dolini sera na neki njivi videl med parcelo, na kateri je bila soja že 2 leto in parcelo, na kateri je rastla soja šele prvič, tako razliko, da sem na prvi pogled smatral sojo z obeh parcel za povsem različni rastlini. Ob prvem sajenju je skoraj neobhodno potrebno, da uporabimo le cepljeno seme. Ob nadaljnjem sajenju čestokrat zadostuje, da potrosimo na njivi, na kateri pridelujemo sojo prvič, le zemljo z njive, na kateri je soja že enkrat rastla. V taki zemlji se nahaja navadno že dosti koreninskih glivic. Vsi drugi posevki, razen ovsa in ječmena, so za sojo sicer dobri predsadeži. 3. Gnojenje. Gnojenje z hlevskim gnojem je soji potrebno le na izrazito pusti zemlji, ki je brez humusa. Sicer zadostuje oz. se pripo-toča, da gnojimo soji spomladi na oral le s 100 kg superfosfata in 80 kg kalijeve soli ali 120 kg nitrofoskala. 4. Sajenje oz. setev. Zemljo v ta namen pri pravimo kakor za druge stročnice; predvsem je priporočljivo, da zemljo v jeseni sprašimo. Cepljeno zrnje sadimo le v oblačnem vremenu, ne ob direktni sončni svetlobi. Sadimo koncem marca ali začetkom aprila, torej zadosti zgodaj, ker prenese soja več mraza ko vsaka druga stročnica in ker je doba rasti soje zelo dolga. Za kaljenje rabi zrnje dosti vlage, vendar ne prenese to ob kaljenju več mraza kakor do največ 6° C pod ničlo. Na en mernik posetve ne rabimo več kakor ■> kg semena. Sojino zrnje sadimo v vrstah (ako hočemo izvršiti obdelovanje zemlje s stroji), ki so oddaljena po 45 do 50 cm vsaksebi; v vrsti pa naj bo zrno od zrna oddaljeno 7 do 10 cm. Globina sajenja naj znaša ob mokrotnem vremenu in na bolj žetki zemlji 2 do 3 cm, ob suhem vremenu na bolj lahki zemlji 4 do 5 cm. Največ primerov morebitnih neuspehov s sajenjem soje je pripisovati prepogostemu sajenju. Soja je rastlina, katera rabi za svoje uspevanje mnogo zraka in mnogo sonca. Radi tega dii prepogosto sajena soja slab pridelek. Oskrbovanje. Po sajenju je sojo ob zaskor-jeli zemlji takoj previdno branati z lahko brano, pozneje jo je dva- do trikrat okopati in ob zadnji kopi lahno osuti. 6. 2etev. To je izvršiti, ko je postalo stročje rumenorjavo, ko zrnje, ko stresemo rastlino, v stročju klopoče. Zanjemo s srpi, kosami ali stroji. 7. Mlačva. Tudi to izvršimo lahko s cepci ali s stroji. Za morebitna nudaljna pojasnila sem na razpolago. Wernig. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju opozarja svoje člane, da bo izplačevala krompir, ki je bil oddan v tem tednu dne 1. marca t. 1. od 8. ure zjutraj naprej. Za člane, ki so vozili krompir na postajo Sk. Loka, bomo poslali pismeno obvestilo, kedaj se bo izplačevalo. Istočasno opozarjamo, da kupujemo .ižol rib-ničun samo še do 24. februarja t. I, Druge vrste fižola ne prevzamemo več. SPOMLADANSKO GNOJENJE. Prišel je čas, du vsak kmetovalec resno misli na to, kako bo svojim njivam, travnikom in pa sadnemu drevju sedaj spomladi pognojil. Zadeva ni enostavna in treba je točnega načrta. Nujprvo mora vsak kmetovalec vedeti koliko Kmetijska okrajna zadruga r. z. z o. z. KRANJ Vabilo na VIL REDNI OBČNI ZBOR Kmetijske okrajne zadruge v Kranju, ki se bo vršil v ponedeljek dne 1- marca 1937 ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudsk. doma v Kranju DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. (936. 3. Čitan$e revizijskega poročila. 4. Volitve načelstva. 5. Volitve nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Obširno (Se bo razpravljalo o zadružnih, gospodarskih in kmetijskih vprašanjih* Prisotni bodo zastopniki ministrstva, banske uprave, sres-kega načelstva, nadalje banovinski svetniki in kmetijski referenti. Glavni predavatelj bo g. Janez Brodar, ban. svet. Hrastje. Bodite točno ob 10. uri na mestu. Kranj, dne 15. febr. 1937. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. Prcdiedntk : Tajnik : Lovro Novak 1. r. Ivan Zupan 1. r. STRAN 4 »GORENJECc ima hlevskega gnoja na razpolago in kaj, oziroma v kateri količini bo z njim pognoji). Ce to enkrat točno premisli, bo skoraj vsak na to prišel, da mu primanjkuje hlevskega gnoja, in da se mora tudi odločiti, koliko in katera umetna gnojila si kot nadomestilo mu.« nabaviti. Tudi tu mora točno računati, ker so to izdatki, kateri se morajo dobro obrestovati. Vse kar letno z žetvijo itd. zemlji odvzamemo na redilnih snoveh, moramo tudi letno zemlji vrniti —• drugače slabo kmetujemo. Z hlevskim gnojem to !e deloma storimo. Redilne snovi namreč, katere se nahajajo v onih poljščinah, katere smo prodali, ne vrnemo več njivi z hlevskim gnojem — te so izgubljene. Te snovi oziroma to rastlinsko hrano pa moramo zemlji dati v obliki umetnih gnojil. Ce tega ne storimo, nam kaj kmalu njive in travniki opežajo. Zemlje v okolici Kranja rabijo predvsem največ kalija in fosforne kisline. Če torej po-gnojimo z 40°/ono kalijevo soljo in l6°/otnim superfosfatom (rudnico) smo na ta način izvedli temeljno gnojenje. Tam kjer je tudi dnšik potreben pa moramo dodati tega v obliki apne-nega dušika. Gnojimo pred začetkom vegetacije, vsaj 10 do 14 dni pred saditvijo na sledeči način: Potrebna množina 40°/one kalijeve soli se dobro zmeša z potrebno količino superfosfata in to zmes enakomerno posipano po njivi ali travniku, tam pa kjer je potrebno gnojiti še z ap-nenim dušikom separatno. Nato ^jivo z brano prevlečemo ali kar je še boljše, umetna gnojila plitko zaorjemo. V zadnjih 10 letih so se skoraj v vsakem kraju kranjske okolice izvedli najbolj natančni gnojilni poskusi in so skoraj vsi (izuzet-no pri zelo nepovoljnih vremenskih razmerah) pokazali, da se uporaba umetnih gnojil absolutno izplača, če se pravočasno in pravilno gnoji. Časi, ko je kmetovalec mislil, da je uporaba umetnih gnojil predraga in malo rentabilna so prešli, danes mora vsak gledati, da veliko pridela in da je pridelek boljši, ker samo na ta način pride kmetovalec zopet do denarja. Več sto pravilno izvedenih poskusov v kranjski okolici so nam pokazali, da se mora na sledeči način gnojiti: Po enem orala: Krompirju, pesi, koruzi, sadnemu drevju, vrtnim rastlinam in čebuli z: 150 — 200 kg 40°/one kalijeve soli 100 — 150 kg 16'/o upnenega dušika in 150 — 200 kg superfosfata. Detelji, lucerni in fižolu z: 100 - 150 kg 40°/one kalijeve soli in 150 — 200 kg l6°/o supefosfatom. Travnikom in pašnikom z: 100 — 150 kg 40°/one kalijeve soli 70 — 100 kg l6"/o upnenega dušika in 150 — 200 kg 16°/o superfosfata. Vsem žitom z: 80 — 100 kg 40°'one kalijeve soli 50 - 80 kg apnenega dufika in 100 — 150 kg superfosfata. Med drugimi so se izvedli sledeči zelo zanimivi gnejilni poskusi in bi bilo dobro če se kmetovalci tudi pri teh poskusnikih osebno informirajo: Zupan Anton Umnik, Šenčur, na krompirju in travniku: posestnik Ivan Šifrer. Zabnica, na krompirju in zelju: posestnik Petet Murkič. Strahinj, nu pesi: posestnik Ivun Podpeskur. Kokrica. na pesi: posestnik Alojz Logar, Gorice, nu pesi, krompirja in travniku; posestnik Mihael Sepič. Češnjevk, na detelji: posestnik Josip Dolenc. Zabnien. na umetnem travirku: posestnik Franc Cirile. Trata pri Cerkljah, na travniku: posestnik Franc Šmid. Selce, na travniku itd. itd. Oni kmetovalec, ki se bo sedaj spomladi ravnal po teh navodilih bo dobro storil in bo zelo hvaležen z:i te praktične nasvete. 40°/ona kalijeva sol, katera je zu vse zemlje kranjske okolice najbolj potrebna, se je letos zopet /nntno pocenila in se dobi v vsaki množini pri kmetijski okrajni zadrugi v Kranj:i in njenih skladiščili. 8 - 1 Gospodarstvo V LETU 1956 SO NARASLE VLOGE PRI 7 HRANILNICAH. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 20 slovenskih hranilnicah dne 31, 12. 1936 999,792.595 Din, torej skoro 1 milijardo dinarjev. K temu znesku je pa treba prišteti obresti /a leto 1956. ki se bodo pripisale v. teku prvih mesecev 1. 1957 in ki znaš-ijo približno 38 milijonov dinarjev, potem bodo znašale vloge približno 1.038 mili- jonov dinarjev. V primeri s stunjem vlog 31. 12. 1935 so narasle vloge pri 7 hraniluicah, število vlagateljev v tekočem letu pa celo pri 11 hranilnicah. Skupno število vlagateljev je znašalo 138.439 in odpade 1 hranilna knjižica na vsakega 8. prebivalca dravske banovine. V decembru 1936 so narasle skupne vloge pri 9 hranilnicah. Vloge na knjižice pri vseh hranilnicah so narasle v decembru za Din 845201. Te številke so dokaz, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode sploh polagoma zopet vrača, od česar bo imelo korist celokupno naše gospodarstvo. Peter Rešetar rešetari Glavni urednik. „JutaV me blagovoli stalno cazivati, da sem glavni urednik. Rad priznam, saj v svojih vrstah itak nimajo nikogar drugega, da bi jih v red dajal. Edino jaz jim pridem malo do živega. Učiteljski tovariš je malo hud name, ker sem povedal, da se je JNSarski politiki glede uči-teljstva dimnik podrl. Naj se ljubi kolega nič prevez ne razburjal Se bo pač malo kadilo po Sloveniji, dokler ne bomo vsi črni postali, pa se bomo že navadili. Kje je gospod budjet? Črnogorci so navajeni, da so vsi invalidi in vsi dobivajo penzijon, če ne drugače, pa s ponarejenimi listinami. Te dni pa so bili obveščeni, da izplačevanje teh invalidnin budjet več ne dovoli. Niso pa vedeli, da je bud-jet proračun, da je torej zmanjkalo denarja. Prišlo je posebna deputacija v Bulgrad in spraševala po vsem mestu, kje je gospod budjet? Končno so jih le vprašali, kaj bi radi od njega, pa so povedali: Da ga ubijejo, on ne dozvolji-va, da se izplača invalidnina. Dober dan, gospod Ploj! Bral sem vašo izjavo, da ste prestopili v klub delovne večine. Tako je prav, jaz sem vedno trdil, dn JNSarski klub ni nikdar nič delal, vsaj pametnega ne! Sedaj se morava razgovDriti, kaj bova storila z ostanki nedelovne manjšine v Mariboru. Kmalu bodo volitve. Čital sem te dni, da so si poslanci zopet zvišali dnevnice po 50 Din na dan. Jaz jim privoščim, saj vedo oni in vem jaz, da so jim dnevi že šteti. Zato ni bilo v državi zaradi tega povišanja nikakega večjega razburjanja. Čuden slučaj. Francova španska vojska je pretekli teden zajela večje število nasprotnikov pri Malagi in med temi tudi enega španskega vojaka. (Slov. gospodar.) man 06LHSI Za vsako besedo v malih ©glasih se nlača 0 50 D. Nairn'tnis* znesek je 6 Din lic, ui vam:, un»u«in.c m »sat » i»» io spadajoča dela vam nudi naj-je ter se priporoča Viktor Tonejr Otomane, divane. modroce m vsa v to strok< cenejt tnpetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne (Hrane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Odda se takoj lepo opremljena soba boljši gospodični. Mestni trg 19. Prodam vogalno parcelo v novo koloniji tik Kranja, vodovod in elektrika, pripravno za trgovino — Ana Jumnik. Huje 26 (na Skalah). Veliko lod šifro „Si-gurno jamstvo." Najugodneje kupite in prodaste vsakovrstno staro dobro ohranjeno pohištvo, otroške vozičke vseli vrst, kolesa in šivalne stroje edino pri prvi koncesionirani trgovini s starimi predmeti »Ugodnost" Kranj Kocbekova hiša. Velika jubilejna prodaja tvrdk« LOGAR & KALAN nasl. Srečko Vidmar m a n u I a k i u r n a zaloga — KRANJ Za jubilejno leto si je tvrdka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega in domačega blaga, po najnižjih brezkonkurenčnih cenah, poleg katerih bomo nudili vsakomur se posebej 10°/0 popusta Izkoristite redko priliko in naše jubilejne cene v letu 1937. I Preklic Podpisani Ropotar Franc, tov. delavec v tovarni A. Božič na Primskovem pri Kranju, preklicujem in obžalujem, kar sem dne 5. 2. 1937 govoril žaljivega o g. Močniku Francu, tkalcu na Primskovem 162, zlasti glede očitka njegovega odpusta iz tovarne ter se mu zahvaljujem, da mi je ta neosnovani očitek odpustil in odstopil od tožbe. Kranj, dne 11. II. 1937 Ropotar Franc 1. r. Preklic Podpisana Hafner Angela, tov. delavka v Stražišču pri Kranju, preklicujem in obžalujem vse žaljive govorice, katere sem iznašala o g. Žibertu Francu, posestniku v Stražišču št. 103 in se mu zahvaljujem, da mi je te žalitve odpustil In odstopil od tožbe. Kranj, dne 13. II. 1937. Hafner Angela 1. r. Preklic Podpisani Bitenc Vencelj, tov. delavec v Stražišču 65 pri Kranju, preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega govoril v Stražišču o g. Žibertu Francu, posestni-v Stražišču št. 103, ker nimam za take govorice nikake podlage. Zahvaljujem se g. Žibertu, da mi je žalitve odpustil in odstopil od kazenskega progona proti meni. Kranj, dne 13. II. 1937. Bitenc Vencelj 1. r. Preklic Podpisana Hafner Angela, tov. delavka v Stražišču, preklicujem in obžalujem neutemeljene očitke, katere sem izrekla o ge. Žibert Mariji, posest, ženi iz Strsži-šča št. 103 ter se ji zahvaljujem, da mi je iznesene očitke odpustila in odstopila od tožbe. Kranj, dne 13. II. 1937. Hafner Angela 1. r. JAVNA DRAŽBA V Zg. Bitriju št. 16 se bo v torek, dne 23. t. m. ob 9. uri na javni dražbi razprodajalo različno mizarsko orodje, napol izgotovljeni pohištveni komadi ter ca. 27 m3 suhih hrastovih, bukovih in smrekovih desk. Pred ugodnim nakupom interesente opozarjamo. Ogled dražb, predmetov na licu mesta. Event. pojasnila daje tajništvo Združenja trgovcev v Kranju. Vina najboljša in naravnost od vinogradnikov dobavljena dobite v Zadružni zalogi vin — Ovsenik Janez, Predoslje. Siike, povečave, portrete in legitimacije najlepše in najceneje pri Foto JUG - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik). Vina iz Centralne vinurne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Ugodno prodam 1 par novih damskih gojze-ric št. 37; I par damskih suknjenih čevljev št. 36 in 1 pur >.e nošenih moških pojzeric. Poizve se pri upravi. Uokul za obrt vzamem takoj v Kranju, v najem. Naslov v upravi. —1 Oblekce za dečke vseh velikosti v zalogi. Klobuki, srajce, hlače, in vsakovrstno blago za obleko na izbiro. Se priporoča ALBIN JAZBEC v KRANJU Zares dobre ure, kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejše le pri B. Rangus zlatar in sodni cenilec v Kranj-u lstotam se strokovno in pod garancijo izvrše vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrnina, ure i.t.d. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskovnega draštva v Kranj«