11. tfnllta. i vmm, i *m. ■• !■■* KLIIII. Ma. •Stona*! Ktfođ* vdj* * Hrtljil m dam dotttvljca: | ▼ npravniltvm p*j«mM: ćelo lete naprej • . . . K 54-— I cd© lete naprej . # . . K »— pol leta - .....12-— I pol IeU . .....llw četrt lete . • . • • . 6— I fetrt IeU . • . • . . 5 50 8« mesec . $•••»?— Im omnc , • • • • • 140 "*■' Dopis! n«f se frtnkirajo. Rokopis! se ne vračaj©. (Tređ»!*tTOi Kultova alloa *L 5 (v pritličju levoj Mala« At $4. lasenti veljajo: ptktnglmpm* pclfvrete ta enkrat po 16 vi«., n dvakrtt po 14 viiL, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. m večjih inserdjah po dogovora. Uptaramva Baj at poiiljajo flaročnine, reklamadj«, isscntl Ltd. to je administrativne stvari. •^MM^BaBamiMBiiMBBBP fHpjB>VfljmB| ■ffffl^B^HH ^m 4VaTTaM m D ^Fa^H^i^HMa fjVBBVBBj^BBaaiBVBjBj^B Na ptaena narobila brez istodobne vposlatve naročnine m M Mira. Jimfšmm tfbflpVB^1 tattefoai tt. Ml »Slovenski Narod* vel|a po poitlt aa Avstro-Ognko: • za Nemčljot ćelo leto skupaj oaprej • K 25*— I edo leto naprej . . . K 30w Strt^eta : : :: : lln I »Amcrik°*«• *^ **«i« na mesee . • » • • 2*30 * ćelo leto naprej . . . . K J5.w Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravnUtvo (spodaj, dvoriičt levo), banova allca At 5, telefon ftt M. Svetovna vojna. 0b Nidi so se ponesrečili vsi ruski napadu — V Karpatih in v Bukovini mali boji. — Pri Vregnyju so Nemci vjeli 1130 Francozov. — Nemški uspehi pri Perthesu. — Na polj- skem bojišču ni izprememb. MIR V GALICIJI IN NA POLJ-SKEM. — BOJI OB MDI IN V KARPATIH. Dunaj, 14. januarja (Kor. urad.) Uradno razglašato, dne 14. iartuana: V zapadni Galici?! in v ruski PoMstt Je potekel včerajsnjl dan v splošnem mirno. Na naši krepko strnjeni fronti ob Nidl so se ponesrečili vsi sovražnl | napad] zadnjih dni. • V vzhodnih Karpatih in v južni . Bukovini so se znova vršili neznatni i izvidnl bofl. Nanrsstnik nafeln?ka generaine^a štaba pl. Hofer, hnl. NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NA POLJSKEM BOJIŠČU. Berolin, 14 januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 12. januarja. Vzhodno bolišče. Jugo-vzhodno od Gumbinneua hi vzhodno od Lotzena smo odbili ruske napade, pri čemer smo vieli več sto mož. V severni Poljski je položaj ne-Izpremenjen. Na Poljskem zapadno od Visle smo nadalievali z napadi. Na vzhodnem bojišču se ni pri* godilo ničesar posebnega. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V GALICIJI IN NA POLJSKEM. Petrogradsko roročilo o zadnjih bojih pravi: Tekom zadnjega tedna se je omejila nemška ofenziva na Poljskem na ozek, kakib 10 milj širok pas nekako 30 km zahodno od Varšave. Ta pas leži ob desnem bre-gu Ravke med vasjo Mozeli, 2 milji južno od Bolimova in med Suho, vasjo, ki leži približno polovico tako oddaljena, kakor Sohačev. Nemci rmajo tu dva armadna zbora, cnega v rezervi, drugega v sprednjih vr* stah. Tuđi so postavili tu večie ste-vilo težkih topov. Nemški zakopi na desnem bregu, dolgi več milj. so skoraj vzporedni s tokom reke. Po-gosto se izogibajo nemški zakopi kake vaši na eni, ruski pa na drugi strani. Tu leže tuđi gozdovi pri Bo-limovu. Domneva se, da porabljajo Nemci vse sile. da dobe te gozdove v svoje roke. Iz sporočil izhaja, da upajo Nemci, da bodo mogli prebiti ruske crte, če bodo zasedli te gozdove. Od ponedeljka, 4. t. ra. sem se vrši sila ljuta bitka. V okolici Bolimova so Rusi opetovano zavzeli, izgubili in zopet zasedli več pozicij. »Novoje Vremja« vpražuje ali ima Rusija kako odgovorno armad-no vodstvo. Nova ofenziva avstro-ogrskih in nemških čet južno od Piliće v smeri na Kjelce je ruske čete popolnoma presenetila, tako da so se morale na novo grupirati, dasi ravno so imele zasedene že ugodnejše pozicije. List konca: Po dosedanjih do-godkih je verjetno, da se bo ruska armada v prihodnjih dneh zopet morala umaknitL Naravnost s tresočim se srcem pričakuierno tako porodilo iz vojnega poročevaiskega stana. Dne 11. t. m. je poroča! ruski generalni štab: Z leve^a h^ega Visle ni poroČati o posebnih bojih. V noči od S. na 9. januar in poznejše dni so Nemci opetovano napadali ne severni strani, bili pa so vedne zavrnjeni. Pri pristavah Dolovatke so Nemci nenadno rapadli neki mafhen ruski oddelek. Ta je naradalce pregnal z ročnimi ^ranatami ter zasedel del sovražnih zakopov. V blizini Moge-lija je zasedel neki ruski polk del sovražnih zakopov tin se utrdi! v njem. Na avstro-cgrski 'fronti ?e r»; izvršila rjobena pomembriA izprememba. 0 liojTh ori Sohačevu peroča ^■Daiiv Telegraph^ :" Petrograda. da ni dvoma, da polaccaio Nemci slei kot prei naivečjo važnost na zasedenje Varšave. Dokaz temu so silni boii pri Sohačevu. Hindenburg je cam koncentrira! silne čete. mnosro moč-neiše. kakor ie to prvotno mislil ruski generalni Štab. Nemci se bore dan in noč. Zgodio ubile 30 ljudi, 50 pa ranile. Boji za Varšavo. Poročevalec »Time** o bojih rn Varšavi z dne 8. januari3 pravi, da nameravajo Nemci izvršiti glavni napad na Varsavo s severa. Z zahoda spravljalo Nemci mnogo vojnega materijala in čet v Lodz. Ob Bzuri so močno ojacili in utrdili svoje pozicije, napadi pa že več dni nišo več tako silni. Temu so vzrok zima in hudi snežni zameti. Vojaški kritik ruskega lista »Rječ« priobčuje interesantne podrobnosti o vojaških operacijah na Poljskem. Najprej konstatira, da se razteza fronta vsled nove grupacije nemškth čet med izlivom Bzure in Nide 165 milj daleč, kjcr stoje tri nemške armade s skupaj 15 do 18 ar-madnimi zbori. V kotu, ki fra tvorita Bzura in Ravka, se razvija nemški napad na desnem bregu obeh rck, ki so jih Nemci v blizini izliva prekoračili. Zadnjo sredo so Nemci zasedli holm, ki obvladuje rcko ter so pritis-nili med Kozlov in Sohačev m r.a-sedli prve ruske streiske jarke. Ne more se tajiti, da so imeli Nemci tu prav dragocen delen uspeh. Drugi dan pa so se morali zopet nekoliko umakniti. Rusi so bili pripravljeni na tot da bodo poskusili Nemci zopet koncentrirati svoje čete pred Var-šavo- Zato so že pre| utrdili fronto, ki se naslanja na severu na močvir-Ja. Med Bloniem In Orodiskotn, približno na doI oot# med čno Bzura- Ravka in VarŠavo, bi morali izvršiti Nemci, če se jim posreći forsirati crto Bzure, nov naskok na odprtem polju, predno bi mogli napasti forte pri Varšavi. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda: Govoreč o bitki ob Bzuri, konstatira polkovnik Mihaelov-skij v '♦Rusbkem Slovu«, da imajo Nemci pred Varšavo veliko premoć v artileriii. Najmanj 800 topov imajo v fronti pred Varšavo. »Vossische Zeitunsr r prinaša iz Amsterdama po Reuterju vest. da se borita v Galiciji in na Poljskem 2 miiijona Rusov. * Car zbotel? Iz Kodania poročajo baie iz za-neAz Est-i poroča iz Bistrice: Glavni momenti ruskega pnxiiranja v Bukovini do Pozsorite. kjer stoje 5edaj ie 6 dni. so bili ti - Ie: One ?4. decembra ie bilo že ču-titi gibanje sovražnika in pnročalo se je. da so dobili Ru>i nova močna OiPčenja. Dne 25. decembra so Rusi zače-li prodirati ter $0 dospeli dne 27. decembra pred mesto Seret. Neki tren-ski čpstnik s 6 vojaki je zadrža! Puse 6 dni pred mestom pol dneva* To je zadostovalo. da se je mesto iz-praznilo. Dne 23. decembra so Rusi % vseh strani obstrelievali Radanz. Od-tod so dospeli Rusi dne 31. decembra v Hatno. Tu 50 dobili se zadnji odha-jajoči vlak. s katerim se je hotel od-peljati tuđi neki uradmk z raznimi vrednostmi. Ta je skoči! z voza in se mu je posrečilo skriti denar. stroje-vodja pa je pokvari! lokomotivo, predno so \o vzeli Rusi. Dne 1. januarja so Rusi zasedli Parhuč in kmaiu nato Sucavo, Teo-doresti in Vamo. Dne 2. januarja j*e neka druga rus-ka kolona zasedla Frasin v Mol-davi, kjer so naši zadržali Ruse dva dni. Toliko je bilo namreč treba, đa je bilo mogoče izprazniti Kimpolung, kamor so dospeli Rusi dne 5. januarja. Dne 6. januarja so nato zasedli Rusi Požarito ter se tam ustavili Nad 2tfcMt poHtfčuHi aretac« v R«sQL »Lokalanzeiger« poroča bale re Kodanja: Sem ic dospelo 5 ruskrti socijalističnih poslancev. katerim »c je posrečilo. zbežati preko Švedske. Ti begrnici pripovedujejo, da Je bflo doslej od početka vojne nad 200.000 oseb iz političnih razlogov aretiraitih m da so jrardne oolke poklicall is fronte v osebno varnost ruske carske hiŠe. Novi vojaški naboii v srbskl Makedoniji. Solun, 14. januarja. (Kor. urad.) Srbija je odredila v novem ozemlju nabore za vse moške med 16. in 60. letom. Iz Bitolja poročajo, da se je položaj avstrijskih vjetnikov nekoliko zboljšal, toda poudaria se, da vsled pomanjkanja zdravil Srbija za ranjene vjetnike sploh ne more za-dostno skrbeti. * NEMSKT USPEH PRI VREGNYJU. — VJELI SO 1130 fRANCOZOV. — ODBIT FRANCOSKI NAPAD PRI PERTHESU. Berolin, 14. januarja. (Kor. ur.) Woiffov urad javlja; Veliki glavni stan. dne 14. ianuarja: Zapadno bojišče. V di-nah pri Nieuportu in južno od Yper-na so se vrši!i artilerijski boji. Posebno silen ogenj je sovražnik naperil na kopaHšče Westends, ki ga bo v kratkein popolnoma razrušil. Sovražne torpedovke so Izglni-le takoi, čim smo jih ieli obstreljevati. Nadalluicč napad z dne 12. januarja severnovzhodno od Solssoaa so naše čete snova navalile na visine pri Vregnyju m so očistile od sovražnika tući te kolone. V silnem dežju in v globoko se ugrezaioči ilovles smo do roznega večera jemalt okop za okopom in po-tisnili sovražnika do roba holmske planete, Vjeli smo 14 franeoskih častnjkov in 1130 mož ter uplenlli 4 topeve, 4 strojne puške in 1 projektor. To je sljalen čin naših čet pred ©čmi Najvisjega poveljnika. Celotni plen v bojih dne 12. in 13. Januaria severnovzhodno od Soisso-na se je po točnent štetju zvišal na 3150 vjetnikov, 8 težkih topov, 1 sa-mokresn? top, 6 strojnih pušk in drug materijal. Sevemovzhodco od tabori^ča pri Chalonsu so Franco^ie z m očni mi četanit včerai dopoldne in popoldne izvršili napad vzhodno od Perthesa, toda t močnlmi protisunki smo jih vrgfi nazaj in jih 5 težkimi izgubaml potisnili v njihove pozicije. Vjeli smo 160 mož. V Argonih in Vogezih ničesar pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Silni spopadi v Alzaciji so popustili. V Argonih trajajo boji minerjev. Z zgornjealzaškega bojišča poročajo ;>BaseIer Nachricnten«: O franeoski ofenzivi v zgornji Alzaciji, ki traja sedaf že od Božica, se razsiriajo zopet neverjetne vesti. Tako se je govorilo v zgornji Alzaciji. da so Fran-cozi zasedii Altkirch in da so se Nemci umaknili v smeri na Tagsdorf. Ta vest ni resnična. Nemci se drže se v Aitkirchu. Rirzbachu in Carspa-hu in Francozi so morali zopet izprazniti gozdič južno od Altkircha in se umakniti na Dammerkirch. Boji v okolici Altkircha so bili za oba dela sila težavni. zlasti zaradi dežja. V strelskih jarkih je stala voda nad pol metra visoko in je bilo treba položiti Čez vodo deske. Na raznih krajih so tuđi odpeljali vodo, kar pa ni dostj pomagalo. Končni bajonetni napadi so imeli vedno za postedico silne iz- I gabe n* obeh straneh. Iz Kodanja poročajo, da se oble-ganlc Reimsa % vso močjo nadaljuje. Samo dne 13. januar ja je padlo 108 Crmnat v mesto ter so napravite mnogo Škode. »Gazetta del popdo« I poroča tuđi, da Nemci bombardiralo I tuđi Chalons sur Marne« Ženevska | poročila pravijo, da so se od 8. janu-arja z malimi presledki vršili ljuti boji severno in severovzhodno od Soissonsa. V noči na 12. jan. so imeli Nemci velik uspeh ter je vsled tega planota pri Perieresu za Francoze izgubljena. O nemških poziciiah. O nemških pozicijah na zahod-njem bojišču, piše »Corriere« \z Londona: Neki vojaški kritik piše, da so se vedeli Nemci na Flandrskem in Francoskem v strelskih jarkih tako utrditi, da je obkolitev nemogoča. Krilo je na jugu krito od Švice, na severu od morja, tako da nemških pozicij ni mogoče zavzetu Angiiia po§ilja zopet čete. »Tild« poroča iz Sluvsa, da so zadnje tedne Angleži zopet izkrcali mnogo čet v franeoskih pristaniščih, in sicer ob obali/Najbrže so to pro-stovoljci, katere so Angleži že iz-vežbali. Kanadska pomoč. London, 14. januarja. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Toronta: Kanadska vlada je odredila mobilizacijo III. kanadskega kontingenta. .. Kako zbira AngHja čete? Lord Kitchener se obrača s pe-timi vprašanii do časti in vesti An-gležev. Ta vprašanja so: 1. Ce si telesno zdrav in star od 19 do 38 let, ali si v resnici zadovoljen s tem, kar delaš danes? 2. Ali si srečen, če hodiš po ce-stah in vidiš, da nosijo drugi možje uniformo kralja? 3. Kaj bos rekel v prihodnjih le-tih, če te bodo vprašali: Kje si služil v veliki voini? 4. Kaj bos rekel, če ti bodo dorasli otroci in te bodo vprašali: Oče, zakai nisi bil tuđi vojak? 5. Kaj bi se zgodilo z državo, če bi ostal vsak tako doma, kakor ti? Tvoi kralj in domovina te ra-Tijta! Zglasi se danes! Na vsaki pošti izveš naslov najbližljega nabornega nrada. Bog varuj kralja! Polocare v fronti. Poincarć je izročil v blizini Dun-kerqua mornariškim strelcem zastavo. Ves ta čas so krožili nad krajem franeoski aeroplani, da preprečijo presenetenja. Predsednik je obiskal nato glavni stan generala Focheja in pozneje generala Frencha, kjer se Se dolgo razgovarjal z generalom in princem Wales ter tzročil nato generalom Douglasu, Haigu, Smithu in Darrianu veliki križ častne legije. -— Obiskal je Hazebrouk in generala Mandhava ter pozneje Arras, ki je silno trpel vsled obstreljevanja. Kolodvorska četrt v Arrasu in okolica rotovža je popolnoma razde-jana. Povsod same razvaline in jame, ki so jih izkopale velike nemške granate. Prve nemške strelske crte so oddaljene od mesta 1500—3000 m. Zvcčer je Poincarć zopet dospel v Pariz. Baje je Poincarć v Nieuportu nagovoril vojake: Samo še malo me-secev potrplienja! Vzdržite samo še nekaj časa mroalični odpor in obranite irioč telesa, Sedaj se odioča uso-da prihodnjih stoletij. Pienfki podmorski čolnl pred Dowerom, Loadon, 14. januarja. (Kor. nr.) »Star« poroča iz Dowera, da se ie predvčerajšnjim širila vest, da se nahajajo v Kanalu podmorske lađie. Včerai zjutraj so opazili na ra«rih obrežnih točkah v blizini Dow«ra 2 S' an 2. .^LUVtNM NAKUU-, 4»e 15. januarja I a »5. II stev. podmorska čofna. Baterije so takoj jele streliati in so odbile napad. Nadalje poročajo, da so s citadele s težkimi topovi dvakrat ustrelili na podmorske ladje. Podmorski čolni so izvršili napad v temi, toda rrcjek* torji so jih odkrili. Včeraj se Je po-nesrečil drugi napad nemSkih podmorskih čolnov. Ogenj tejkih bate-rii je povzroči! v mestu dokaj vznc-minenja, vcndar ni nihčc ničesar opazil. Straža je javila, da je eden izmed podmorskih čolnov, ki lc streljal, izeinil v temi. Danss ob 3. se Je približal pristanišču drugi podmorski Čo!n. Oddal ?e nekaj stre!ov, ne ću bi povzročil kake škode, pre-podi!e pa so ga baterije. Dower, 14. Januara. (Kor. nrad.) Predvčerajšnjim ob po! 12. poncči je bilo slisati v prisra^išču v Dov. e-ru dva topovska strela. Pred vlio-dom v Inko so opazili neki sovražni podmorski čcln. • • * TURSKA VOJNA. Turska ojačenja v Kavkaza. Preko Londona se peroča. da ojačujeio Turki svojo kavkaško ar-irado. Vodstvo turskih čet v Ka^ ka-zu da popolncrm so^la^a s Hinden-burgovo strategijo. Ni fronto ie baie poklicara tuđi 12. (?) divizija brclj-skega armadrtega zbera. (Dct:č^i porcčevalec je merda pozabil, da Bitolj ni več turski.) Tur!v1 utrnijefo Erzermn. Carigrad, 14. januarja. Turki utrjujejo z mrzlično naglico mesto Erzeram, ki r-o postalo mcčna trd-n.fava. Z živih* je mesto preskrbljeno za 9 mesecev. • • Turska fe'e^'c* k Sueškema prskopu. Carigrad. 14. tanr^rja. (Kor. nr.) Turki so pričeli graditi dne 10. |a-nuarja posebno železniTko prcgo, ki se bo cdcepla od že'eTiice v Meko in bo tekla do Sue^a. Po tei že'ezrn-ci rrmeravajo turske čete prDdirati proti Sueškemu prekccik m • m POLOŽAJ NA BALKANU. Iz Budimpešte favljajo: Rn-munska vojna uorava je sklicala tri rezervne razrede na ćzn 25. januarja pod orofie. Ostali tnje razredi boco poklicani teden pozneie. Budimpeštanski listi pcroča:o Iz Bukarešte: Boćarska vlada je izro-či!a rom.unskf vladi roto. v kateri zahteva revizijo rjijkare^ke^a miru. Politični krogi domnevajo, da se je fo zgodHo v popo^nem sporazumu z Romtmijo. • Ko'niscbe Ze'runcr« Javih Iz Sofije: Bo'garskf rrercdajni krngi ne smatrajo. da bi se balkanske države res v najbliž;em času zapietle v vojno. Odločitve padefo marveč sele po odločitvah na boiiš:ib. R munja skliče svoje rezerve za konec ianu-arja. Balcrariia se še ni odlučila, pozvat? svele rezerve. Iz Aten poročajo: Vest. da Je ininistrski predsednik Venizelos cb-vestil rusko vhdo. da je napočila do-fca, ko bo Orka cp^stib svoji re-vtrainos*. ie nercsnična. Tuđi oi**o-saji s Turči;o se od izbruha vojne nišo spremenile. Huškanje tripteentente v Romaniji. Ber!:nska *TagL Rundschau« poroča: Tripieenter.ia agitira zlasti v Italiji in Rcmunij z vsem: sredstvi, podkupuie državnike, liste, razširja laži in obrekovanja, pošilia dobro iz-vežbane govornike in hujskače. Se-dai je prisne! v Bukaresto tak agitator, neki Eelgnec Oeorsre Lorand. ki hujska v raznih predavanih proti Nemčifi. Romunsko občinstvo mu navdušeno pritrjuje, vabi ga na bankete in gospod Lcrand pGtuje v prav-catem tnumfafnem pchcdu po deželi. Ifti Lorand je pred par leti prirejal predavanja — r,roti Romuniji. kateri ]e očitah da 'e oropala Bolgarijo na najnizkotneiši način. Italiianska zbornica se sestane 18. februarja. Rim, 14. ianuarja. Politični krogi zatrjujejo, da se je odločit ministr-ski predsednik Salandra sklicati ita-fijunski parlament na 18. februarja. Štetje inozemcev v Italifl. Iz Rima poročalo: Po naTcgu vlade so izvršile oblasti te dni štetje v Italiji živečih inozemcev. Dognalo se je. da se nahaja v državi 62.000 Kcmcev in Avstrijcev, 4H00 Franco-zov. 3000 Angležev in 6000 Rusov. — Kakor znano je vpeljala italijanska vlada strofo nadzorstvo nad ino-zemcL Homatfla v AlbanifL Rta, 14. Jannarja. 1« Vafone faT-Ijajo: Vstaši so zasedii i u^nio in Đe-tut tcr korakajo proti Picri. • • • Sr^lska in Itasfja. Oficijorni Švedski »Dagblad« poroda, da Švedska ne bo dovolila od Rusije nameravanega vtiho^ap-ljanja crožja preko Narwicha in Ka-rungija. • » • Incident z diplomat! na Donatu. Duna], 14. januar ja. (Kor. nrad) Korespondenca \MlheIm Javlja: Castnik. ki je dne 10. januarja na južnem kolodvoru opozoril vojaško stražo na trancosko govoreno družbo in 5 tem povzročil cb^a!ovanja vreden incident s Člani tukajfn'e^a diplomatskega zbora, je s posredovanjem ministrstva zunan.-ih del iz-rekcl damom in gospodom dotične družbe svoje obžalovan'e radi do-godka. Minister zunanjih del je dal dotičnim poslanikom vsa potrebna pojasnila o nespcrazumljenju *n se ie tuđi glede dogodkov opravičiU • • Kdai bo konec vojne? Sestra lorda Kitchsnerji, gocpi Parker, je izjavila pri otvoritvi kluba žen vojakov. da ji je odgovori njen rrat na vprašanje, kdaj bo konec vojne: »Ne vem, kdaj to vojna končana, vem pa, kdaj «e to vojna pri-čela* namreč meseca tnaja.« POLITIČNA IZPOVED RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Vsi veliki avstrijski in nemški listi razpravijajo obširno o intervieuu, ki ga je ime! ruski zunanii minister Sazonov z dopisnikom milanskega »Corriere della Sera^. Minister Sazonov se je izrazil, kaker posnema-mo iz graškega »Arbeiterwil!e«. ta-ko-le: »Mi gojimo za Itahjo naiboljša Čustva. ker nima nikakrsnih posebnih interesov. ki bi nasprotovali našim splcšn:m. Naspromo, mi vidimo vedno bolj naraščajoćo sorodstvo resničnih interesov sedanjosti in bo-dečnost! med obema narodoma. V sedanj? vojni pa bi bili mi pnčakovali od Italije aktivnejšo, odlcčr.ejšo politiko. Italijo nagiba.o njeni interesi na na?o stran. Njeni prijatelji so tuđi naši Ne morem si misliti, dz še dolgo čakate z vojno, ker bi potem stali Ie se sirahovom nasproti, namreč več-krat poraženim armadam, dočlm ste Avstriji đolžni revanše zaradi Valo-ne. Tako more govoriti Ie za Rusijo. Rusija nirna ničesar ugovarjati proti okupaciji, toda on se vprasuje po glo-bočjih, tajnih vzrokih. On vidi v tem večji nacrt, čegar posie^aice hoče Ttalija nesiti. Ne more si pa raz!agati, zakaj Italija v Valoni razobeša poleg svoje zastave albansko, simbol države, nezmožne živeti, in politične anarhije.« Na ugovor dopisnika, da hoče en del časopisja in javnega mnenja videti nekako . zvezo med misijo kneza Bii:owa in zasedenje^ Valo-ne, je odgovcril Sazonov, Ja ima previsoko mnenje o italijans- diplomaciji, kakor da bi mojrel ve;eti. da mere Italija zaradi misije Bu .>wa iz-premeniti svoj položaj, ki ie bil ustvarjen vsled javnih izjav f izbru-ha vojne. Govoreč o Balkanu, ie pri-pomnil Sazonov. da želi. da bi izgini-li vsi spori, obstoieči med balkanskr-r«ii narodi, za vedno in v blagor vseh. Razne države so vedno sejale razpcr med balkanske narode, toda mi računamo z zdravim razumom vseh teh narodov in upamo gotovo, da bodo zače!i z balkansko politiko namesto ozke osebne politike. Italija in Ro-munija imasta samo enrga skupnega snvratnika, namreč Avstro-O^rsko. On ne verjame njuni nevtralnosti. Nikakršna naJvlada ne sme obstoja-U na Balkanu, kajti vsaka nadvlada «e kratek čas traja in povzroča splo-šen cdpor, kakor ga zdaj čuti Nem-čtja na svojem telesu. ker je sku-šala vsilift E\fropi svoto nadvlaHo. Romu-nija. Bolgarija, Srbija in Grška no-trebujejo trajen mir, namesto nove zmešnjave. Olede Italije je izrazil Sazonov naziranje, ki bo gotovo v Italiji pc-vzročilo močan ugovor. Italiia ima n*ijeni mesti Otranto in Brinaiii. ra-dalje Benetke in Valona Lahko rnor-da debi tuđi Trst in je torej tako p^-tolna gospodarica Jadranskega m iris. To ji Rusija privošču vendar pa tuđi želi, da bi Italija pustila t'iii druge živeti in da spoštuie neza^a* ljive pravice Srbije in Crne gore do Dalmacije* Turci ja, ki jo je Sazon >v otna* čil kot nemški protektorat, ;e ^ svojo nanevedbo vojne pospašila reiiicv stoletja starih problemov. Riisiia Je vesela nad izjavo an$?leŠke«?a iavne-ga mnenja in nad reŠitvijo turlkih problemov. To se bo potem izvršilo pri mirovnem sklepu. Končno |i Samnov po«đarW, da živi Rušila s tremi skandinavskim! državami v najboljših odnosa] ih, navzllc nemškim poskosem. zasejati tu raapor. In da boca Rmiia po mot-nosti ispolniti gospodarska ^el]c Švedska.« To UJavo Sazonova komentira ^Pestcr Lioyd«, glasilo ogrske vlade, med drugim tako4a: »Po innenju Sazonova bi bili !ta-lijani pametni samo takrat, ako bi se rudi v njih razplamtelo čustvo revanše nasproti naši monarhiji Sazonov proglasa kot dogmo, da Je Ay-stro-Ogrska skupen sovražnik Rusiji in Italiji Zato pravi, da je sveta dolžnost Italije, da se požuri s svojim mačevanjem, ker bi ne bilo zanjo Častno, ako bi najzadnie udarila na sovraž-nika. čegar armade so bile /c popre-jc poražene. K temu pripominja ^Pester LIuyd«. »Cernu nas potem Rusija ne premaga,« ter nadaljuje: *Očividno ie, da Sazonov ne ceni posebno visoko Italije in se ne nade-ia od nje posebne pomoći Morda mu za to tuđi ne gre, tuarveč da mu je bilo samo na tem ležeče, da sprego-vori kako dobro besedo v Rimu za Srbijo. 2e preJ dnevj je srbsko časo-pisje apostrofiralo Italijo, naj ne vodi svoje jadranske politike v smeri, ki se križa z interesi Srbije. Srbija da želi za nagrado v tej vo]ni samo Bosno in Hercegovino in Hrvatsko, a glede Dalmacije da bi se dalo i njo Še govoriti. Minister Sazonov govori jasneje kakor srbsko časopisje. On pravi, da ima Italija Otranto, Brindisi in Benetke in <3a bi morda še lahko dobila Trst. S tem bi postala Italija gospodarica Jadranskegra mora. lo Rusija Italiji privošči, toda želela bi, da bi Italija pustila živeti tuđi drugim in da bi respektirala pravice SrbL'e in Crne gore do Dalmacije Zdi se, da se je Sazonov razgo-varjal z italijanskim dopisnikom in mu razvil svoje nazore samo zatega deli, da pove Italiji mnenje, izraženo v zadnjem stavku. »Pester LIoyd« zaključuje; ^Preje so se radi svobodnega doho-da Srbije-na Jadransko morje obra-čaii na nas, sedaj se na Italijo Itali-iani bodo že vedeli, kaj naj na to odgovore, naš odgovor bodo dali vo-laki!« BeroHnski »Tag*, ki Je prvi pri-občil vsebino interviewa s Sazono-vom. pravi: »Ta imerview bo vse-kakor učinkoval na one, ki jedva čakaio. da bi se Italija vpletla v vojno. Toda tuđi v Italiji so možje. ki si ne bodo dali iz Rusije narekovati smeri svo'e politike. Mi za-^e se samo veselimo, da je Rusija odložila svojo krinko.* Slično komentira izjavo ruskega ministra zunanjih del tuđi *LokaIan-zeiger*. Dobiček in izguba Amerike v sedanii vojni. Neki newyorški list piše o te] temi: Bodimo odkriti: Brez pomoći Amerike bi bila vojna že več tednov odločena. List navaa nato številke izvoza meseca oktobra ter pribaja do tega zaključka: Patron je Amerika izvozila štirikrat toliko kakor predlansko leto v istem času. pušk skoraj še enkrat tolko. Oktobra 1913 je dobila Anglija iz Amerike 62 konj. letos 7226. Izvoz usnja na Francosko se je oktobra početvoril, izvoz mes-nih konzerv je danes 200krat večji. Francija, ki je dobila oktobra 1913 slanine 34.000 funtov, je knpila v i?tem času lani 134 milijone funtov. Angleška je kupila namesto 9 milijo-nov. 22 milijonov funtov bakra in namesto 140.000 yardov 1,604.000 yar-dov sukna- Avtomobilov je prodala Amerika zaveznikem skoraj 8krat toliko kakor lani in moke skoraj 20krat toliko. Surovega masla je kupila Francija 6krat več, kakor prejš-nje leta Gasolina je eksportirala Amerika trikrat več. Izvoz sladkoria je poskočil od 6a/4 na !381/4 milijonov funtov, izvoz kesitrastih plošč od 17l.CKX» na 20 x/, milijonov funtov. izvoz podkev od 163.000 na 2,027.548 funtov. 2rebliev in žic, usnja. jekle-nih palic, sočivja, ruma je prodala Amerika dvakrat toliko, kakor doslej. Izvoz svežih rib, krompirja. stearina in telegrafičnih aparatov se je potrojil. Cevljev iz gumija je šio 8krat toliko, iajc za en milijon več. Prodaja pletenin se ie dvignila od 171.674 na 878.431 dolarjev. Prodaja volnenih fabrikatov se je početvori-!a. Slo Je moke ržene 1.612.000 namesto 12.000, ovsa 9.324.471 namesto 31.000. pšenice 1,051.000 namesto 400.000, Ječmena 2,854000 namesto 590.000 bushelov (1 bushel s= 35238 litrov). moke \% ovsa 3Vi miliiona namesto 500.000 funt, riža 7^00.000 namesto 13)0.000 funtov in ker Anglija obvladuje morje — so dobili večji del teh pošiljatev zavezniki. Marsikdo bo mislil: Kak blagoslov u Ameriko U volnal Na drugi strani ne sloje velike izgube v izvozu, tako pri bomhafii &7 miiiiaiiav daiarlev v enem? meseca, pri bombaževinastih irdelkih 22 milijonov yardov, bakrenih izćelkih ta 4l/» milijona dolarjev, octovokUlega apna sa 6 milijonov funtov, poljedelskih strojev 76%, že* leme rude 85%, glukoze za 55%, kinematografske slike nad 99x/f%, kožuhovine 93%, suhih fcešpelj 70%. Pisalnih strojev 05% in hmelja 69% manj. Naša trgovina živi danes ob milosti Anglije, Kar -ji koristi v boju proti Nemčiji, ji moramo poslati. Sto in sto tovtren dela dan in noč za Anglijo, sto in sto jih stoji po ukazu Ansrlije. In dočim podalJSuie]o naša orožja, naši konji, živila in oble-ke na strani AngNJe vojno, ki nas je stala že 342V2 milijonov dolarfev, teče naše zlato preko mele v Ćanado. Leta 1910. je znašal izvoz zlata 58 miiijcnov. leta 1911. samo 37 mfiijo-nov\ 1912. leta 47 milijonov in leta 1914. samo v edinem mesecu oktobru 50.201.972 dolar jev ter v prvih 10 mesecih lanskega leta 207.95&750 dolarjev. Izprsm m'3i v vodstvu zu-nenjib poslom. Demisija grofa Berchtolda in imenovanje barona Buriana za nje-govega naslednika ie vzbudilo ševe-da kar največjo pozornost vse av-stro-ogrske javnosti, kakor je gotovo napravilo tuđi v inozemstvu narav-nost senzacijonalen vtis. V nasled-njem podajamo nekaj časepi^nih gla-sov. Listi smejo pisati seveda Ie s posebno rezervo. Oficijozni »Fremdenblatt« po-udarja, da je ?rof Bcrchtcld vedno storil najbeljše. kar je mogeL Njegova politika je bila miroijubna in lojalna, toda ona ni mogla ustaviti sub-verzivnega gibania, katerega eksponent je bila Srbija, Grofu Berchtolda bo napisala zgodovina lepo spriče-va'o. Izmed ogrskih listov smo citirali že »Pester Lloyd«. Tuđi ostala glasila pozdravljajo imenovanje ba-rona Buriana- O grofu Berchtoidu pišejo listi z veliko vzdržnosfjc. ne da bi razpravljali o razlogih njegove demisije. »Neue freie Presse« poudana: ^Temelji zunanje politike so nespre-menljivi in baron iBurian bo imel ravno tako kakoif grof Berchto'd, doIžnoM gojiti zvexo z Nemčijo, pod-pirati armade, ki se bere za ohrani-tev posestnega stanja monarhije. Baron Burian se ne bo lovil za mirom, kakor se ni grof 3erchtolcL Kar se godi na Ballplatzu, to irvira \z dej-stva, da se je razmerje sil med obema državama monarhije premakniio. Nikdo bi ne bil presenečem ako bi bil cesar povabil grofa Tiszo, ća. se postavi v trenotku nevarnosti na naj-težavnejše mesto in pristane zunanji minister. Morda ie cesar to tuđi storil; mi o tem n^mo podučeni. Baron Burian Je član Tiszovega ministrstva, je bil že dosedaj poročevalec grofa Tisze za zunanjo politiko, ter je imel kot diplomat priložnost speznavati ruski panslavizem, srbsko megalo-monijo in razpcloženja v balkanskih državah pri samem viru. Spreme-nilo se ne bo n'Č in historijo, da bo pihal sedaj rezkejši veter, ne maramo preiskovati. Smer določa Schon-brunn.ii Kakor poroča nadalje *>N. freic Presse- iz diolrnntičnih kregov, je odstop grofa Berchtolda tuđi sicer najboljše podučene kroge presenetil ter napravi! silen vtis, ker imajo bas sedaj poleg vojskovođi] tuđi diplomati besedo in se po spfošnsm vtisa nahaja o v di?ku5ijt izredno važna vprašania. Zato je grof Berchtold najbrž naprosil viadarja, da naj iz-roči razrešitev obstoječih težkoč drugim rokam. »Zeit« smatra, da so morali biti raziogi, ki so provzrcčili odstop grofa Berchtolda, izredno važni in telit-ni ter pripisuje demisiji velik oomen. Novi minister je sposobeti in se bo opiral na izkušene naše zaveznike ter na zaupanje prebivalstva. »Arbeiter Zeitung* pravi: *Gfo* Bercbtold je oficijalni nositelj politike, o kateri se sedaj odloča na boji-ščih; samo ob sebi razumljivo bi bi1o torei, da bi se vzdržala kontinuiteta te politike v osebi njegovega pred-staviteljiL Izrednost spremembe v ministrstvu obstoja predvsem v tem, da ne navajajo ta. nio nikakega raz* loga, Pravijo, da so bili merodajni »tehtni osebni razlogi* grofa Berchtolda. O grefu Berchtotdu se naj sodi kakorkoli; da bi pa zapostavljal svoj urad in svojo dolžnost osebnim že-Ijam in potrebam, to ni v teku svo'e* ga diplomatičnega delovanja nikdar uokazal. Prebivalstvo ima baž v se-danjih resnih časih pravico zahtevati jasnost. Zlasti ker vzbuja tuđi ime-novanje naslednika razne dvome. Baron Burian j« Član ogrske vlade i" njegovi stiki z zunanjimi zadevami so bili dosedaj pač Ie redkL Bi U bilo tako gladko imenovanje kakega av» stril&kega ministra xa ministra zunanjih zadev mogoče? Graška »Tagespost« imenuje barona Buriana o g r s k o - avstrij-skega zunanjega ministra ter smatra, da Je demisijoniral grof Berchtold vsled stvarnih in osebnih difsrenc z grofom Tiszo. Razpravljajoč o vlogi teh dveh državnikov pondarja »T.«, da Je rnnenie, kakor da bi bil grof Ti-sza silil na vojno napačno. Narobe je res, da je zastopal v odločilni seji me-seca julija !. L ba5 grof Berchtold najradikalnejše mnenje. med tem, ko je bil grof Tisza proti vojni, »T.« je prepričana, da ostane smer zunanje politike ista. Posledice ministrske izpremembe na notranjepolltičnem polju va spađajo na drug list, ki mora ostati bel. Grof Berchtold je bil Madžar iz naslova svojih posestev, baron Burian je Madžar po prepri-čanju. -*Ćas* konstatira, da v Izrednih časih, v katerih živimo, ni mogoče kritično presoditi obrata, ki je na-staJ v vodstvu zunaniega ministrstva. Treba pa je poudariti, da je bil grof Berchtold po svoiem značaju pošten in pravičen mož in osebno simpatičen Človek. »Venkov* glasilo agrarne stranke beleži, da je po složnem nazoru največjega pomena dejstvo, da je posta] Berchtoldov naslednik Ma-d-žar. »Narodni Listv« ne razpravljaio niti o odstopu grofa Berchtolda. niti o imenovanju barona Buriana, tem-več se zadovoljuieio z obširnimi bi-ografičnimi navedbami. Obširno razpravlja o izpremem-bi v našem zunanjem ministrtvu tuđi nemško (berlinsko) časopisje. >Norđdeutsche Ailgemeine Zei-tung«. glasilo nemške vlade, piše o osebni izpremembi v našem ministrstvu zunanjih del med drugim: »... V srbskem vprasaniu je kazal grof Berchtold v interesu evropske-ga miru največje potrpljenje vse do-tlej, dokler se ni prepričah da hoče trojni sporazum pod pretvezo, da brani suverenost Srbije, oslabiti Av-stro - Ogrsko v nienih življenskih tn-tcres:h in jo ponižati. V trudapolnih pogajanjih radi Albanije je grof Berchtold branil jadranske interese habsburške monarhije proti navalu Srbov in njihovih ruskih pokrovite-Ijev in sicer z uspehom. Zavezniški odnošaji z nemško državo so imeli y njem zvestega čuvaja. Pri njegovem odhodu iz službe ga spremljajo iskrene simpatije naših političnih kregov. V megovem nasledniku baronu Bu-rianu pozdravljamo državnika preiz-kusene odločnostt in prepričanega pristaša avstro - ogrske zavezniške politike. Naj se mu posreći prekrma-riti zunanje interese donavske mo-narhi'e z močno roko skozi nevarna* sti velike vojne k častnemu in uspeš-nemu miru.« »Vossische Zeitung« slavi nove-gra ministra kot moža dejanj ter za-goiavlja, da mu zaupa ćeli nemški narod. Glasilo konzervativne pruske aristokracije »Kreuzzeitung« poudar-ja. da je Imenovanje ogrskega državnika za zunanjega ministra posebno ugoden omen. Saj Je bila avstrijsko-nemška zveza sklenjena za časa. ko ie vodi! politiko monarhije Madžar Andrassy. O vtisu v nevtralnem in sovraž-nem inozemstvu še nimamo mnogo poročil. Italijanski listi poudarjajo veliki pomen izvršene spremembe. *Corriere della sera* smatra, đa bi W grof Berchtold rrorda Ie Se vitraja! na svojem mestu, ako bi ne bilo pričakovati dogodkov, za katere ne mara prevzeti odgovornosti, *Messaggero« domneva, da ima imenovanje barona Buriana nameu pomiriti Pgrsko. »Popolo Romanom slavi grofa Berchtolda kot iskrenega prijatelja Italije. Imenovanje barona Buriana bo vezi med Dunajem in Budimpe-sto še bolj utrdilo. NepričakJVitna kriza gotovo ne bo vplivala na av-strijsko - italijanske odnošale. V Londonu in Parizu je napravila sprememba v voćstvu našaga zunanjega ministrstva globpk vtis- Iz Petrograda dosedaj še nišo pmpela nikaka poročila. Slovo grofa Berchtolda. Grof Berchtold se je poslovil od cesarja že v sredo zvečer v dclgi av-dijenci, ki Ie trajala od 6 ure do tri četrt na 7. uro. — Briljanti k redu sv. štefana, ki i ih je cesar izročil odsto* pivšemu ministru, so naivišje avstr.-ogrsko odlikovanje. Zadnji državnik, ki je dobi! te briliante, je bil grof Ahrenthal. Kakor znano, ic ležal grof Ahrenthal že v agoniji, ko so mu prinesli blesteči kinč. — Od še five-čih državnikov posedujeio briljante k redu sv. Stefana Ie grof Ooluchow-ski, baron Gautsch in bivši berlinski veleposlanik grof Szogeny - Mariclt 11. Ste* »SLOVENSKI NAKOU*, dne 15 januirja I»i5. biran 3, Zaprisežeofe novega ministra. Cesar ie včeraj dopoldan slo-cesno zaprisegel novega zunanjega ministra barona Buriana Pri ceie-tnoniii sta intervenirala najvišji KO-mornik grof Lanckoronski in skupni finančni minister vitez Bilinski. Baroa Btirian prf mlnistrskem predsednlku. Dunaj, 14. januarja. (Kor. orad.) Minister zunanjih del baron B u -r i a n je danes dopoHne posetil mi-mstrskega predsednika grofa Sturgkha in je imel z niim daljše po-svetovanje. Avdiienca viteza Blllnskega. Po zapnseženju barona Buriana ]z sprejel cesar skupnega fin. ministra vit. Bilinskega v poldrugourni posebni avdijenci. Dnevne vesti. '-—"JVa lu^neni bojicu, pri Cor-jrnem MUanovcu. je padel dne 5. de-tembra gosp. Edvin Sorčan, četo-vedja 87. pespolka. sin gofpoda nad-■ičitetja SorČana v Hrastniku. Vrle-mu lunaku častan spomin, cenjeni rodbini naše iskreno sožalh! — Ranjenci v LJubliani. V za-siini rezervni bolnici na Cojzovem krabnu se nahajajo v oskrbi ti-le ranjeni vojaki \z naših krajev četo-vodja Zornađa Peter, 17. dom. p., 2. stet., iz Pulja; inf. Lovše Ivan, 27. iGm. p„ 6» stot.. iz Dvora, rekonvalescent po legarju: inf. Valentič Filip, Stara Gradiška, streJ v 1. prsi; :tw: inf. Bubic" Ivan, 97. p. p., Poreč, 7=:rel v d. meča; inf. Bressan Anton, 27. dom. p.. 4. stou doma pri prim. Tržiču, revmatizem; nadom, rez Ko-'.ac Anton* 97. p. p.. 3. nadom. stm.„ ^iurna pri Poreču, bolan; inf. Ventio Peter, 97. p. p- 4, stou, Visinada, stre! v d. nogo; inf. Klein Ivan. 97. p. p.. !• m. k., iz Skednja. stre! v d. ka-^alec in sredinec; inf. Rait Fran, 37. 'lom. r-» 3. stoL, Selca pri Kranju. re-Vmvalescent po lemanu; inf. Boskin Josip, 27. dom. p., 1. stot., prim. Tr-zič, revmatizem: dragonec Piri eh Jakob, 5. drag. p.. Cerkno. ima iz-jahrieno d. nogo; inf- Bunak Anton. 17. dom. p., 9. stot„ Podlipa pri Vrh-tiku ima zmrzlo d. nogo: inf. Ktanč-iik Martin, 87. p. p.. 4. stot. Druž-iinc ima zmrzli obe nogi. Dne 12. t, "n. na pravoslavni Božič so bili v tei olnici pravoslavni ranjenci pogođeni z vinom, kranjskim! klobasa,-Tik kruhom in cigaretami. — Vprašanja po potresanih vo-*-2k?h. Potresa se že dalje časa Fr. P u c, infantsrist pri c. in kr. p. p. ■';. 17.. 11. stot Od 26. avgusta 1^14 i o njem nobene vesti. Ako bi kdo :aj vešc] q njem, naj to sporoči njegovi materi Mariji Pire, Crni Vrh t 5 rad Idrija — Pogreša se že <"id />. oktobra 1914 Anton K a i f e ž s Planine, pošta Fara pri Kostelu, c* :-r. domobr. polk It. ^7, 6. stou po§t-;-a stev. 48. OdšeI ]e v Galicijo. Kdor i kaj o njem vetfe!, na] blacrovoli na-naniti posestniku Jožefu Kajfežu v f'lanfnu pošta Fa^a pri Kostelu, Do-3n]sko. — Kdo ve kaj o Janezu V e-. e. vojaku 17. pešpolka. 5. stotnije, ojna pošta št. 33, Dne li. avgusta 'e pisal prf odhodu \z Ljubljane in Mx>ročil, da gre v Galieijo, Pisal sem * u ?e devetkrat, a nisem do dares •iobil nobenega odgovora. Bil je zadaje dve leti v Ljubljani nastanjen na ^*rije Terezijc cesti kot kroiač. od i tam Je Se! v vofno. Prosim vse one, ki kaj vedo o njenu ali k ranien, vjet, ali mrtev, naj mi to proti po-vračilu stroškov naznanUo. Poročila naj se naslove na raoi naslov: Ivan Pungerčič, Bučka 25, Doleni-sko. — Pogreša se čmovoJniUti kor* poral Anton Zupančič od c. in kr. 17. pešpolka, R. stot, voj. poSte šte vilka 3^. OdšeI je na bojišče tako] prve dni, ko je odhajal naš »železni regiment«. Zadnjikrat je pisal iz Galicije 28. avsusta 1. L Od tedaj se na-haja njegova žena v mučni negoto* vosti. Kdor njegovih hrabrih sobo-jevnikov kaj ve o njem, se najvljud-neje prosi, da nemudoma naznani na naslov: Minka Zupančič. Višnja gora 36. — Pogreša se učitelj Juli} S e v-n i k , nadomes'ni rezervnik pri 26. dom. pešpolku. 11. stotnija, ZadnjiČ \e pisaJ s severnega bojišta 4. novembra. Ako je komu kaj znano o njem, naj biagovoli sporočiti to oče-tu Matiji Sevnik, c. kr. sedn. nadofi-cijalu na Vranskem, štajersko, — Iz srbskc&a vietništva je pi-sai svojim znancem v Trhovljah Josip BerganL Svnje sorodnikc prosi nujno za podporo, Nahaja se v bolnici ^Osnovne škole^ v Aleksincu v Srbiji. — V Pragi je bil promoviran za doktoria priva znani publicist Vladimir K n a f 1 i č, odvetniški kandidat Gorici. Čestitamo. — Zdravstveno slanje v LJub- IrjanL V Časa od .?. do 0. januarja t. 1. ;e bilo v Ljubljani 26 novorojencev in 2 mrtvorojenca. Umrlo jih je 25, od teh jih je bilo 12 domačinov in 13 tnfeev. Umrlo jih je 16 na različnih boleznih, 1 vsled mrt\*ouda, 3 na je-tiki in 5 na fegariu (vsi tujci, vojaki>; 15 jih ie umrlo v bolnišnicah in za-vodih. V tem času jih ie obolelo za tifuzom 30 (med temi 27 tujcev. 28 vojakov). 1 na davici in 1 na tra-homu. E.a^ko jezero na Koroškem }e zamrzniia Hotel na o;oku je oskr-bovan. Hrvatski oddelek ministrstva trgovine v Pešti bo odpravljen, tako porecajo hrvatski HstL Teden smrti naziva »Hrvatski Pokreu pretekli teden v Zagrebu, ker je umrlo 107 ljudi. Čin Dltrlha Stobausa, Drama v 4 đeianjih no Maks Kalbeievem le-pem gledališkem romanu vprizcrila ie Nordisk tvornica z umetniskim okusom, in v krasni oblik: v filmu. Usoda strasti imenu:e avtor to delo it res so vsi Štiri dejanja prepreže-na z najvcičio strastio. Ta drama predvaja se od sebote naprej v kinematografu »Ideal*. — Danes specijalni večer z ^rnodro srce*. Ako Vam je življenje drago, čitajte današnji inserat o Lysoforniu in zahtevajte zasronj zanimivo knjigo ^Kaj je hiRi;ena?*od kemika C. Nub-mann na Dunaiu XX-, Petraschg. 4. Potresna haf^strafa s Italiji. Nekaj Čez šest let ie potekl.- od strašne mesin«ke katastrofe b zo-mi je udari! Vulkan > svojim u kim kladivom krasno italijansko z -"il'o. Srednja Italija ie postala v sreJr zju-tra.i pozorišće velike potresne i sre-če. ki je pahnila itaiijanski nn 1 v globoko žalost, ki pa navdaja tuđi \p5e ostalo človeštvo s prisrčnim *o-čutiem. Dosčdaj dospele vesti pripove-dujejo, da so razrušena mesta. trgei ni vaši, da je ste vilo žrtev tisočero, škoda ogromna. V enern samem me-stu, Avezzanu, ie pognnilo okrog 10.000 ljudi — naredna izguba, kl je večja, kakor izguba v naistr^neisi bitki! Središče potresne katastrofe je visoka planota v Abrucin, med Avez-zanom in Tagliacozzo. O značaja potresa si strckovnjaki se nišo na jasnem. Neki dunaiski učenjak meni, da je bil potres tektoničen in ne vu!-kaničen. Prizadeta je nalbolj srednja Italija, pa tuđi v južni Italiji je napravi! potres precej škode. Severna Italija ni trpela. Potresna katastrofa v TtaTiji je tuđi v pclrtičnem o/Aru pomembna, Absorbirala bo za nckaj časa vso po* zornost italiianskega naroda in razni nacrti, ki so morda v zadnjem času pridobivali vedno večjo aktualnost, se vsai za enkrat urnikajo žalosti nad ćemačo nesrečo in skrbi za čim najizdatnejšo ter najpopolneiSo pom^ prizadetim rojakom. Se ena, naravnog benjacijonal-na zadeva, Je v zvezi z nesrečo itali-janskegra naroda. Ptpei Benedikt XIV. ?e zapusti! ozemjje VatiKana ter obiskal rtnjence v ritnsln bolnišnici Santa Marta. Jako se gtesMakon^č-no poročilo, ki prihaj« iz Rima, Ka-kor znano, je prepustila redinjena Italija papežem vatiKansko ©zemlje, kot posebni suvereni teren. Papci Py IX. s# Ic proglasil M leUrika in »vatikansko Jetništvo* Ie tvorilo od Ma 1871. ton 606 kardinalnth iotk vatikanske politika Nt Pil ne nje-fovi nasledniki nišo nikdar presto-pili meje svojih vatikanskih posestev. Seda] ie to storii Benedikt in ie s tem poruSil umetni zid, s katerim se ie bilo zavarovalo papeStvo proti realnosti modemega nacijonainega in državnotvornega duha. Korak papeža Benedikta se bo dal presoditi dolocnei§e Sele, kadar prispeio natančnejša poročila. V naslednjem podajemo najvaž-nejše vesti, ki so prispele iz Italije: 2BMM PONESRECENCEV. Rim, 14. januarja. 0\or, urad.) ^Tribuna- poroča: Po prvih cenit« van /naša skupno števllo vseh žrtev potresne katastrofe 23 do 25.090 oseb. Več veleposlanikov in poslani-Kov se je zglasilo na konsulti in !e izrazilo ministru zunaniih ciel ^ožaljc povodom strašne katastrofe. AquUa% 13. januarja. (Kor. ur.) Potrjuje se, da je potres najhuje po-škodoval kraje Ave/zano, CeJano, Coilarmele in Detchlo. Vse iveze so prekiniene. Za prvo pomoČ so bili od-poslani avromobili in čete vojaštva. V Rimu se ie pričela izdatna pcmož-na akcija. Po poročilih iz provincije je v občini B u s s i 6 mrtvih in vec ranjenih. V Torre (občina Taguano Amirerno) je več oseb ubirih in ranjenih. V Castel Vecchio Subeque je ! oseba ubita, več oseb pa poškodo-vanib. V vaši San Felice so 4 ubiti, mnogo ranjenih, občini Peggio Pi-cenze število ranjencev in mrtvecev še ni dognano, V Castel Nuovo ste bili Z osebi ubiti, v občini Sassa 2+ v občini Tornimparte pa 3. število po-škodovanih je povsodi veliko. Ponovni šunki. Rim, 14. januarja, (Kr. uradJ) Proti 3. zjntraj ie bilo čutiti zepet potresni sunek. Ponekod ie zbežalo prebivalstvo na prosto. Strašni prizori v Avezzano. Rim. 14. ianuarja. (Kr. urad.) ■ Messaggero« poroča iz Avezzana: Neki občinski nastavlienec, ki se pri potresu ni ponesrečiL pripoveduie, da je stal na cesti, ko je prišla nesreća nad mesto. Vse se fe porušilo in silen oblak prahu se fe dvigni! nad raz\'a!inami. Ur2dnfk je stekel v svojo hišo ter rešil svojo teto in sfužkinjo ter zbeža! z njima na trg Torlonu kier je st"^o se nekaj rere-nih. Ubiti so bili: rodprefekt z redbi-no, vse osobje prefekture, vse sod-nijsko in vladno osobje, žcoan, občinski .svetrriki, dva gener-alna svet-nika, od 110 vojakov garnizijc 95 vo-jakov. vsi stražniki. od 7 carinskih uradm'kov 4, od 9 cbčinskih stražnw kov 8, več zđravnikov in bivSi po-slanec Cerri. Sloviti grad Ccionna je razdejan. Več sto preostalih leži na prostem okreg ogfnjev. 2di se. da so popolnoma otopeli. Poslanec Sipari brzojavlja, da je ta potres po njegovi katastrofatnosti in številu žrtev več-\\ kakor pntres v Messini. Avezzano, 14. januarja. (Kor. u.) Semkaj Je prispeio mnogo zdravni* kov. da urede, podpirani od vojakov, dve bolnici. Resilna dela napredujelo z veliko težavo. Pod rarvaUnami de* kliškerra liceja Se pokonanlh 150 ro-jenk. Ognjeccasci iz Rima deluieio z največjo požrtvovalnostjo. a so do-s!ej mogli DOtejsrniti izpod ruševin samo ."> deklice. Od teh je živela samo ena. Izmed vseh mestnih ulic Ie osta-fa neporuŠena edino glavna cesta. Avezzano, 14 januarja. (Kor. u.) ReŠevalna dela v Avczzanu so zelo težavna vsled velikih kamnov, ki leže povsod. V mestu pričakujejo po-irjoči vojaštva in sanitetnega osobja. Potrjuje se, da ni bil re^en niti deseti del rrebiva^stva. Rim, 14. januarja. (Kr. nrad.> Pnro pnročilo iz Avpzzana poroča, da je sosedno mesto Ta«srliacoz7o tr-neto se več. kakor Avezzano. Port-tivnih poroci! ni. Brzojavno zvezo je silen snežni vinar zopet pretrpa!. Kralj v Avezzana. Avezzano, 14. ianuarja. ^Kor. u.) Kralja Viktorja Emanuela. ki $i je prišel ogleđat razvaline v Avezzanu, so spremljali državni podtajnik Vi-socehi, poslanca Guglielmi in vojvo* da Torlonia. prefekt Iz Aquile in več častnikov. Vladar Je korakaj proti središča mesta po ulici Venti Set-tembre. ki je vsa v razvalinah. Ljudstvo ga |e pozdravljalo: ->2ive1 kralj, živela savojska hisa!' Kraii je izra-zil željo, uaj se te manifestacije opuste. Kralj je ranjence tolaJHI in po-hvalil požrtvovalno delovanie vt>ja» kov. Izpod razvalln so doslej potefr* nili 200 mrtvih tn 160 ranjenih. Arerran©, 14. |artnar]a. (Kor. u.) Krali si Je ogled?! vsa porušena po-slopia in Ie prisostvoval reUlnhn de-lom. Tolažfl Je ranjence fn bodril vo-ialce k viirajanjti pri rešilnem aelu. Kral} ie osebno ukrenil vse potrebno frtede pomogne akeiie. Ob 7, »većer se je krali vmd v Rim. Avezzano, 14. Januar ja. (Kor. u.) Minister Javnih del Ciufeili. ki Je dospel semkaj tik pred kraljevim odhodom, je hnel kratko posvetova-nje s kraljem še v dvornem vlaku. Kralj Je povabil k sebi tud: poslance Bisolatija, Chiaraviglija in Cellija. Po kraljevem odhodu ie minister odredi! vse potrebno glede pomožne akcije tako za Avezzano, kakor tu-dl za one kra]e,odkoder so došle vesti o potresni katastrofi. Minister, ki prenočuje v vlaku, bo prepotoval vso pokralino, kjer se je prigodila nesreća. Rioi, 14. ianuarja. (Kor. urad.) Vmivši se iz Avezzana, se ie kralj že na kolodvoru posvetoval z dosto-janstveniki, ki so ga piišli sprejet, Zlasti dolgo ^e je posvetovai z državnim podtajnikom v r.otranjem mi-nistrst\'u Celesijo. Kralj ie odredil, da se da na razpolago za transport ponesrečencev dvorni vlak. Tekom noći so 7. dvornim vlakom pripeljali v Rim 40 težko ranjenih, od katerih so med vožnjo 3 umrli. Iz drugih kralev. Šora, 14. januarja. (Kor. urad.) Semkaj so dospeli oddelki pehote, ženile, artiljerije in karabinijerov. Vse hiše v mestu nišo v razvalinah, toda vse, ki še stoje, so v tak em stanju, da se ie bati, da se podro. Zato so jih stanovalci mora?* izprazniti. Dosedaj so potegnili 450 mriičev izpod razvalin. V varnost so spravili mnogo ranjencev. Namestili so Jih v barakah in šotorih. Živila hi kruh so raz4eljeva!i v velikih možincdi med ponesrečsnce. VojaŠke v.i občinske oblasti vodijo reŠilna oc';. Torra. 14. januar i 2 (Kor. urad) Potres je razrusil več coslopij, v hi-$ih. ki so preostale, na ni mogoče stanovati. V tem trenotku se ni mo-goče dognati točno število ranjenih in mrtvih. Prebivalsrvo tabori pod milim nebom. Iz raznih vaši tega okraja prihaiaio vesti o veliki š*kodi, ki jo je povzročil potres Avezzano, 14. januarja. (Kor. u.) Iz raznih krajev poročajo. da so ob-čine Zampelino. Patemo. Cerchio, Collamele. Peccina in velika vas San Benedetto Mar si po većini porušene. Po^kodbe v Rimu. Rim, 14. januar ja. Potres ?e v Rlmu peškodova1 mnogo hiš zlasti v okolici Casteila St. Angelo. Tuđi več cerkva je bilo poško^dovanih. Tako so se odkrušili deli stolca pr! cerkvi St Andrea della Valle. So^edne ulice so zaprli. Na trgu Coionna, kjer se ie na stebru Marka A vrela stojeći veli-kanski kip apostola Pavla zasuka! okrog svoje osi. Tuđi parlament na Mome Citoriju je bil poškodovan. V avli se je vdrl strop in steklena streha. Porta del Popolo na Corsu je rnočno poškodovana, promet je ustavljen. Kupola cerkve San Cario al Corso se ie udrla. Tuđi stanovanje v blizini stanutoče sestre umrlega papeža Pija X, je bilo poskodovano. Profesor Paiazzo pra\i. da ie bi! potres 9, stopnje. Samo dejstvo. da ;e potres potckel valovito, je prioisa-ti, da katastrofa ni napravila še mnogo več je škode. Kralj je v sprenistvu svoiega r*r-vegfa generalnega adjutanta v avrc-bilu obiskal več krajev, ki so bili pri-sadeti po potresu. Nato se fe kralj vrnil zopet v Rim. Tuđi generalni ravnatelj starinskih spominov dr, Ricci 5i je ogledal mesto, da vidi koliko škode ie na znamenitost:h. Dognalo se je. da znamenitosti nišo mnogo trpele. Iz Averzzana in Ta^l;ac»5cca prihajajo neprestano vlaki s nnne-srečenci v Rim. Ob pol 2. ponoći ie pripeliaJ vlak več sto ponesrečencev. mnogo ;ib je bilo težko ranjenih. Spotoma je eden umri. Vsi, ki so dospeli v Rim, potriujejo. da Je meGiornale & Italia / meni, da ta dogodek ni brez pcmena. List speminia na potresno katastrofo v Calabriji. Takratni papež Pij ni obiskal ponesrečencev pri Sv. Marti, samo kardinal državni tajnik Je priSel tja. List pravi, da Je morda negotovo, ali je papež Vatikan zapustil, dejstvo pa je, da ie papež iz mHosr^nosti pustil v nemar razna juristična !n politična nazi-ranja. Rszne stvori. * Naplavljene mine. ^Nieuwe van den Dag^ poroča iz Haaga: Od 9. januarja do danes je morje napia-vilo na obrežje 33 min. * Streli, ki so izgre^ili cilj. Iz Londona poročajo: Dva strela. ki iih i© predvčerajšniim oddala gorska utrd-ba Firth of Ovde na neko ladjo, ki se na dani znak ni hotela ustaviti, sta izgrešila čili in zacjela nasproti le^ žeče mesto Gourcek. Granata je po-škcdovala neko hišo. Ranjen nj bit nihee. 0 Prosim* poveljujte Vi! Neki znani itaiijanski voiašk: strokovnjak ie priobči! nedavno kritiko Hinden-burgove taktike na Poljskem. Po-hvaiil je uspehe nernskeg"a maršala, toda poudarjal je, da bi bil lahko do-segel več, ako bi bil postopal tako in tako. Te dni ie dobil omenjeni stro-kovniak iz Nemcije paket, v katerem se ie nahajala napodobljena maršaL-ska palica in sledeče pismo: *Dragi tovariš! Vi ste sicer še Ie mlad stot-nik. toda nemara bi bili ćelo stvar bolje izvedli kakor pa jaz stari general. Zato Vam pošiljam odznak $vr> jega povelfništva: Prosim, pove-ijujte Vi! Hindenburg.- — Nemški listi, kj priobčujejo to historijo, izjav* Ijajo, da ne prevzamejo za njeno av-toričnost nikake garancije. Brzojavna popocilči. Cesarjev odgovor na čestitko grofa Tisze. Biiđlmnešta. 14. ianuarja. fKof. urad.) Cb novem letu je poslal mini-strski predsednik grof Tisza cesarju v imenu vlade in obeh zboroic brzojavko, v kateri je vladarju čestital k novemu letu, Cesar fe na to odgovorU: *Z rskreno Imbeznilo sprcjeinam voSčila mojega ogrskegra ministrstva In obeh zbomic ogrskega državnega zbora, ki ste mi jih podstrli v udani zvesto-bi. katero ste znova pokazali sredi vjharjev sedanjosti. Odgovarjam na vaše dobre želje iz dna srca in za-upam v božjo previdnost, da bo ju* naška borba n na5o pravično stvar zagotovila bodoCo srečo in uspeJen razvol naših narodov.« Avdijenca. Dunal, 15. januar ja. (Kor, urađ.) Cesar je sprejel v daljši posshni av* dijencj v Sch6nbrunnu apostolskega nuncija, knezoškofa mon$inJora conte Scapinellija. Bolgarskl državnik v Rimn. Rim, 14. januarja, (Kor. urad.) Kakor javlja »Tribuna«, je dospel v Rim bivši bolgarski minister Tona* nlib naslove na upravneUo »Sl*">v. Naroda«. 182 Edor bi ceno rad ka) IrapU ie lakko stori to do 2. |ebruarja 1915 pri Malvini Weizs t LjnbtianL Selntranjora nl:u Jt. 1. porcdno$ti | SraMcžljhre kratbžasnice. ls«al Tinček Hudoklin. Cmi 11,1 ptš*m 1 ■ 10. Narodna knjigama v Ljubljani. J Srećke izredne <31° t. kl. lil loterije M.14S tetHtev glavni dobitak 200.000 kron raspošilja fpnhi proti vpošiljatvi tmmskm 4 Immm trn srećko Albin Fdrstl BeNMiJ Im WmHMm*%m 4» JURIST z vsemi iipiti, ki je obenerr dovrši I eno-tetno trgovsko akademijo, ftell vstopltl pri kakem gospodarskem podjetju ali pri notari jatu 179 Ponudbe na unravn 5tvo »SJovcnskcga Naroda« pod tlJeiist/t7eM* Povečsne slilie do naravne velikosti, kakor tudt oljnate portrete na platno uvršuje umetniško po vsaki fofo-jjrafiji 4i92 Davorfn Rovšek prvi foto?x-afst i in poyećevalni zavod v Ijcbijani, XM'jž?crska u!. 34 a. Kufera družina ter pod katerimi pokoji bi bila zadovoljna jprejeti 14V»letnega dijftka ■a hrane In stanovanje. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. i&j Mi iialrei stario. Ište se vsEka količina bakrene starine vsakovrstnlh posođ ali starih bakrenih streh itd. Plača se po naj viŠ]ih cenab. Ponndbe na] se pošljejo w Ce» lovee (Posilach Nr. 55). ^5q Tuđi se iščeio nakapovslci ali pcsr^dovslcl z» tako blago« kdor |o ima na prodaj, naj jo ponudi takoj JfSRfIRPI Rlllf II Mesini trg 22 e «nU»CiL.ni^M naspr. lekaroe Trnkocty. Kupim vsako vreto. tndi Črn> in neoČišČeno po broskoskll-renčoi cea!. Posebno pa se plača lepo belo Oprana po na]vli|i ceslf ki se zanjo lahko nadi. 44 Les za rudnik to |o smreka, hoja^ mecesen In borovec, žagan v dolžlaah od 3 do 7 m9 na?man|ia debelost 13 om v vrsičkxi, kupnja Trboveljska premogokopna družba v vsald mnoilnl proti takojšnemn plačiln. Les se lahko odđa ali tako] ali pa ▼ presledklh9 vendsr te ¥ letošnfesi letn. Ponudbe z natančnimi podatki za množine lesa. ki se lahko takof ali pa poznefe odda, naj se vpošljejo ravnatoljstrn premogo* kopa v TrbovKah. ns MMi MM za pio straiev w\ BraDfl & LllllllliOr Brao In Požnn dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, leđne in hla-' dilne stroje, izpiral-; ne naprave pat. I Freygang itd. Uredbe sladkornih tvornic. pivovarnic tn »lađarnic, itd — Zastopnik za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: Inienlr I. Mlkula Ljubljana, Clgaletova ulica 1« Proti nalezenju j»e morsmo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolesni na pr. škrla tinka, ospice, koze, kolera, t.fus nastopajo z zviŠano močjo, zato rabite poTSod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hišu Na priljubljenejSe razkuiilo sedanjosti je nesporno LVSOFORM ki »e brez vonja, nestrupen in ceno dobi ▼ vsaki lekarni in drogeriji po 80 v Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, mtorej ga zdravniki priporočajo za raz-kuže van je pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in sa irigacijo. Lysoformovo milo Je voljno toaletno mila ki obsega l#/t Lvscforma in učinkuje antlseptfčno in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljna Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidež drago, v rabi pa jako varčao, ker milo doigo traja. Lys>oform m poprovo meto J# močao aatiseptična ustna voda, ki takoj in sanesljivo odstrani duh iz ost ter sobe beli ta konservira. Tuđi pri katarih v vratu, kašlju in nahoda ga po adravBfiki odredbi lahko rabite za grganje Neka i kapljlc sadostuje na kozarcu voda. tkrtisMaM aliMilta stane 1 krut M ^tearlav. Zaaimivo knjigo 2 naslovom »Zdrmvje ia desinlekoja« polije na ioQa •mm im inate kcnSk iiUBMANN. Daaai. XX~ P^fMch«a»*e i.