194. številka. Ljubljana, petek 25. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENS Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejetnan za a v a tr o - o g e r s k c dežele za eeloleto 16 ritt, M pol leta 8 gTd., «a četu leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doiu za celo leto 13 gld., /a ćetrt leta 3 gld. 80 kr., en mesec 1 gld Id kr. Za pošiljanje" ni dom »e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah Ig ztt dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do čctiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši It 36—'2H poleg gledališča v „zvezdi". OpravniStvo, na katero uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskanu" v Kolnianovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Mej tem, ko to pišemo, bije se v Srbi j i pri A le k sine u glavna bitka, otlločevalna mnogo za Srbijo in tudi mnogo za Slovanstvo! Iz It e lg rad a se namreč otici-julno od 2o. avgusta poroča: Včeraj Je bil iiajlir\ii\ejsi in naj*rdovral< nejši dan boja mej Hišem i it Ale-ksiiicem, Ki uže »tiri dni traje, in Jo hojevan bil noter v temno noč. Obe vojski sto m-»oje policije oliranili. Turki s»o se za .»0.000 ■nož pomnožili. Junaško držanje srbske vojske se livali o«l vseli strani. Denes se bitva nadaljuje v večjej meri. Iz Carigrada poroča turški telegram, da 80 se turški poveljniki zjedinili pred Ale-ksincem. Trenotek je tolikanj važen, odločenje, ki se je včeraj morda uže zgodilo ali se denes godi, tako veliko za nas Slovane — da obmolknemo. Saj nam mora brzi čas skoraj poročiti, ali je prišel užo jedenkrat čas, ko tudi na Slovana pride vrsta sreče, ali pa je obsojen še nekaj vremena trpeti. O pripravah za boj pri Aleksincu poroča „Pol. Corr." iz Belgrada 22. avgusta sledeče: Pri Aleksincu stoje pod poveljstvom Černja-jevega 4 srbske divizije (po 14.U00 mož pešcev, 4 regimenti konjištva in 12 baterij). Mesto je na tri strani z utrdbami obdano, Cernjajev je v Aleksincu in sam vodi operacije. Rezerve stoje v Deligradu. O srbskem vzetji Knjaževca sodi „N. \V. Tagbl." tako-le: „Ilorvatović stoji zdaj Kjub- Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Tiirgonjov; poslovenil dr. Maks Samec) 0>alje.) XXI. Gozdič, v katerem je imel biti dvoboj, je ležal kake četrt milje od llanan-a. Sanin in Pantaleone sta se pripeljala tja prva, kakor je bilo naprej uže določeno. Kočijo pustita na robu gozdiča, sama pa se zgubita v senco gostega drevja. Čakanje nij bilo za Sanina preveč mučno ; hodil je nazaj in naprej po poti, prisluškivat, kako so pele ptice; gledal za proletavšimi „ kačjimi pastirji" in kar stori veči del Rusov v takem slučaji, trudil se, ne misliti. Le jedenkrat se ga je polotila dvomba: naletel je bil na mlado lipo, polomljeno, kar je naj bolj verjetno po včernjšnoin viharji ; gotovo je umirala . . . vse bitje na njej je umiralo. „Kaj paši za hrbtom. Ce se Srbom posreči pri Aleksincu le nekaj dnij ustavljati se in če ima Ilorvatović le nekaj več močij soboj, potem je Ejub-paša kakor v mišjo pust ujet. Ta vzmak nazaj od strani Ilorvatovira je, če tudi ne bode do vseh od Srbov upanih konsekvenc vodil, tloztlaj najženijalnejši poteza celega srbskega vojevanja." Bog daj, da bi bilo istina tudi po daljnej sreii srbskega orožja. Hrvatski „Obzor" piše pod napisom: „Boj okolo Aleksincu" mej drugim: Uže dolgo nij došel tako radosten glas iz Belgrada, kakor denes. Ilorvatović je zopet v izgubljenem pred 14 dnevi Knjaževcu in na Tresibabi." Trav kot gotovo je videti zdaj, da bode jugoslovanska vojska proti Turkom pri Grkih veliko podporo dobila, če so le nekaj časa še zmagovalno obdrži. „Fol. Corr." poroča, da je na otoku Kreti uže do krvavih bojev prišlo mej grškimi kristijani in Muha« medani, velika vstaja se pripravlja. Pa tudi na kontinentu v Janini jo uže nekov Grk z imenom Kussides osnoval grško vstašLo legijo, ravno tako se snuje legija v Larissi. Grška vlada bode potem prisiljena vojsko napovedati. 0 zadevi naših ljudskih učiteljev. (Izv. dopis iz uč teljskih krogov.) Ne morejo se razmere ljudskih učiteljev z ničemer bolj obelodaniti, nego s tem, da se primerjajo z onimi drugih stanov. Iz tega je izšla posledica, da so ljudski učitelji drugim, nič manj umrljivim ljudem nasproti v krivičnej in škodljivej izjemi, katera mora tudi najbolj površnega opazovalca socijalnih zadev napotiti k premišljevanju, ter mu konečno o šolskem vprašanju oči popolnem odpreti. Ako hočejo torej je to V Predznamenje V mu šviga po glavi, ali v istem trenotku zazviškne, skoči prek lipe, in stopa naprej po poti. Pantaleone pa je ves čas mrmrljal, klel nad Nemci, žlabudral, kraspul se po hrbtu, po kolenih, celo zeval je od vznemirjenja, kar je davalo prezabaveu izraz njegovemu majhnemu stisnenemu ličicu, Sanin komaj da se nij zasmijal, ko ga je zagledal. Naposled se zasliši ropotanje koles po mehkej cesti. — Oni so! se oglasi Pantaleone, se postavi po konci in zravna ne brez notranje groze, katero je prikrivati si prizadeval z vskli-kom : Brrr! in z opombo daje denašnje jutro dovolj sveže. Obilna rosa je topila travo in listje, znoj se je vsilil celo v gozd. Oficirja sta se kmalu prikazala pod gozdnim otokom; spremljal jih je majhen postaven človek s flegmatičnim, skoraj zaspanim licem — vojaški doktor. V jodnoj roki je nesel glinast vrč z vodo — za vsak slučaj; torbica s kirurgičnimi instrumenti in prevezami mu je mahala po njegovih levih plečih. Videlo ljudski učitelji v tem obziru sebi pomoći, treba je, da brez premisleka pogumno svojo krivico in revščino javno svetu pokažejo. Drže se tuga pravila, namenili smo se denes o dninah ali dijetah ljudskih učiteljev in drugih uradnikov nekoliko spregovoriti. Kakor je obče znano, prisiljeni so ljudski učitelji vsako leto jedenkrat, po okoliščinah tudi večkrat zbirati se k uradnim okrajnim učiteljskim zborovanjem v tem ali onem kraji. Pustivši na stran, da užo ta sila nekako izjemo v primeri z drugimi stanovi v sebi ima, pokaže se pa tukaj razloček v ravnanji glede denarstvenega vprašanja od neke strani nasproti učiteljem in neučiteljem prav očitno. Prav jasno se vidi, kako malovreduo neka Strun socijalno stanje ljudskih učiteljev ceni. Ko so nasproti drugim uradnikom dnevnice na njih službenih potih vsaj realnim okoliščinam primerne, da dostikrat tudi zelo visoke, odloči se ljudskemu učitelju bodočega zaroda, ko mora velikokrat dolga in težavna pota s svojimi čreveljskiini konji prehoditi, majhena odškodnina, katera naj mu zadostuje. Nikakor se ne more tukaj na to ozirati, da nekateri ljudski učitelj, kateri je prisiljen iti k okrajnim uradnim zborovanjem more se zjutraj in zvečer nahraniti, saj more tako tudi sleherni uradnik storiti, pa vendar dobi jako obilno dnevnico. Glede te resnice, smeli bi učitelji po vsej pravici vprašati, zakaj so se tako nizke dnevnice ravno ljudskim učiteljem odločile in ne tudi drugim uradnikom, kateri so v tej zadevi z njimi v jednakem razmerji? Ako bito bilo, kar bi bilo po našem mnenji po vsem pošteno in pravično, potem bi se na leto ogromne se mu je, da je moral biti navajen na jednake ekspedicije; te so bile jeden izinej virov njegovih dohodkov; vsak dvoboj mu je m sel 8 červoncev (dukatov) — po štiri od vsake 1 o-jujoče stranke. Gospod pl. Richter je nesel, torbico s samokresi, pl. Donhof je vrtel v roki malo šibico. — „Pantaleone,u zašepeta Sanin starčeku, ,,ako . . . ako padem, — vse se zamore zgoditi — vzamite iz mojega levega, postranskega žepa cvetlico v papir zavito, in dajte jo go spodični Emi. Slišite V Mi obljubite V11 Starček pogleda obupno nanj — in kimne pritrdivuo z glavo . . . Itog ve, ali je razumi!, kar ga je Sanin prosil. Protivniki in sekundanti so so pozdravili, kakor je navada, s pokloni. Le doktor sam še obrvi nij vzdiguil — sedel zevaj e na travo : „Meni nij veliko mar za viteško dvorljivost." Gospod pl. Richter predloži gospodu „Tschiba-dola," naj izbore kraj; g. „'lVchibadolaM pa odgovori, topo obračajo svoj jezik: „Oilkižite svote prihranile, katere bi se gotovo bolje v prid šolstva in učiteljstva obrniti mogle. Sicer naj pa nihče ne misli, da Ijndski učitelji vsakemu svoje dnine nedvomljivo iz srca ne privoščimo, pn tem smemo pa vendar zahtevati, da se naš glas, da bi se tudi naše dnevnice jednako drugim uradnikom postavile, po vsem ne prezira. To se ve, da s tem ljudski učitelj po mnenju nekaterih ljudij neizrečeno mnogo zahteva, kar presega po njih mislih vse meje, ter skoraj ne vedo, kako bi to klasificirali za neopravičeno predrznost in bog zna kako! Vprašamo, je-li potem čudno, ako ljudskega učitelja uže skoraj vsaka beriška duša črez ramo gleda? — Nikakor, vsaj sedanja na-predovalna(!) doba vse le iz gmotnega in ma-terijalnega stališča razsoja! liže se je tu in tam mislilo in poudarjalo, da osobno, kakor tudi stanovno spoštovanje ljudskega učitelja zahteva, takih prisilnih zborovanj zaradi njihove grde nizkosti ne več obiskavati. Vendar so v tem misli različne in tudi nam se dozdeva, da bi bilo v tem slučaji skornj popolno napačno, ako bi se motiv razžaljenja tako krivično rabil. Na ta način bi se dalo le malo doseči, kajti, ako se dotični ne sramujejo, ljudske šole postaviti v tako izredno izjomno stanje, ter jim odločiti tako malostne dnevnice, težko bi se sramovali, ako bi se ljudski učitelji postavno uprli zoper obiskovanje prisilnih zborovanj. Sigurno je dokaj ložje, uže obstoječi vir na to pripraviti, da v prihodnje več donaša, kakor pa popolnem in čisto novega. Za to naj bi se od vseh stranij glas povzdignil in razširjal, da v sedanjih dragih časih sedanje dnevnice nikakor ne zadostujejo, ker se z njimi nikakor izhajati ne more. Ako bo uže od nas ljudskih učiteljev zahteva, da na leto prisilne uradne konference, bodi si v tem ali onem kraji, obiskujemo, menda je tudi nasprotna dolžnost, obiskovalce prisilnih zborovanj vsaj materijalne izgube in škode oprostiti. Nikakor se pa ne sme in ne more zahtevati, da bi ljudski učitelj pri tako borno odmenjenej plači še za taka prisiljena pota — katerv se od družili stanov ne zahtevajo — po vrhu še svoje krvavo zaslužene novce trosil. Ako bi pa morebiti kdo mislil, da so telesne potrebe ljudskega učitelja različne od druzih ljudij, bil bi v velikej zmoti. K ljubu temu, da so se ljudski učitelji do zant si sedaj mnogo glave belijo, s kakimi svečanostmi da bi v Indiji vpeljali novi naslov vladarkin: „Indiae impe-ratrixa. Piše se, da ee bode objavljanje tega naslova najpoprej 1. prosenca 1877 v mestu Delhiju vršilo. Tija pride iz Kalkute pod-kra^ angleški s pompoznim spremstvom in krog mesta se bode nabrala armada 15.000 domačih, kakor tudi angleških vojakov. SVitiii« - usu vritennski listi naznanjajo, da so imele železnice združenih držav v letu 1875 dohodkov 503,065.505 dolarjev. Pač dokaz velikanskega razvoja! Dopisi. Iz IMuJtt 21. avg. [Izv. dop.] (Tretji občni zbor „Učitelj sk e ga društva za slovenski Štajer"). Od IG. — 18. avgusta je bilo zbrano v Ptuju okoli 80 učiteljev, ki so bili navzoči pri uradnej okraj-nej konferenci, katero snujejo c. kr. šolski nadzorniki na podlagi postav in ukazov navadno vsako leto jenkrat. O tem času, namreč IG. avgusta zborovalo je tudi „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer", ki je postalo v novejšem času važno, ne samo za slovensko štajersko šolstvo, namreč za vse slovensko učiteljstvo. Po osmej uri zvečer se je zbralo blizu 50 udov tega društva in družili učiteljev v ptujski čitalnici. Predsednik Lapa j n e, ki brani v prvej vrsti narodni slučaj slovenske šole, pozdravil je v navzočnosti vladnega komisarja, g. Rupnika, zbrane učitelje, razložil ob kratkem, zakaj se je letos občni zbor mej šolskim letom sklical in povdar-jal je posebno važnost društva. Na to je či-tal tajnik K lan š ček poročilo o društvenem delovanji, iz katerega razvidimo, da društvo dovelj na trdnih nogah stoji, kajti šteje blizu 70 udov! „Slovenski učitelj," organ društva se tiska v 400 istisih. To poročilo se je brez ugovora na znanje vzelo. (Še pred tajnikovim poročilom pozdravil je bil zbor ptujski narodni učitelj, g. Romih, v imenu ptujskega učiteljskega društva.) Iz tajnikovega poročila smo tudi izvedeli, da je društvo letos založilo .Slovenski učiteljski koledar" in da bode izdalo obrne pl. Richter k Pantaleonu, ki je bil popolnem iz uma in ki se je bil hitro zopet skril v grm; od tu zakriči ves skrčen s zasukano glavo, migetaje z očmi na vse grlo: „una . . . due ... e tre!" Prvi je vstrelil Sanin — in nij zadel. Njegova krogla je žvekrila v drevo. Precej za njim je bil ustrelil tudi baron Dbnhof — prednamerno na stran, v zrak. Zdaj nastopi globoko molčanje .. . Nihče se ne gane iz mesta. Pantaleone vzdihne na tiho. — „Zavknžeto ponavljati?" spregovori Dbnhof. — „Zakaj ste vstrelili v zrak?" vpraša Sanin. — „To nij vaša reč." — „Bote tudi v drugo vstrelili v zrak?" vpraSa Sanin. — „Morebiti; ne vem." — „Dovolite, dovolito, gospoda . . „začne baron Richter; „dvobojnika nemata pravice govoriti mej sabo. To nij nikako v redu." vi. milostljivi gospod, prostor, jaz pa bom pazil." Pl. Richter gre iskat in najde v gozdiču jako lepo s cvetjem obsipano poljano, odmeri korake, obznači dve skrajni točki z obtr-ganimi palčicami, vzame iz torbice samokrese, zavrti dvo puli*); z jedno besedo, trudil in prizadeval si je na vse moči in neprestano brisal si z belo rutico spoteno lice. Spremljajoči ga Pantaleone je bil podoben človeku, katerega zebe. Mej temi prigotavljauji sta stala protivnika od daleč in spominjala na dva kaznovana učenca, ki se mrgodita na svojega učitelja. Prišel je odločni trenotek . . . „Vsak vzame svoj samokres" . . . Na to reče pl. Richter Pantaleonu, da njemu kot starejšemu sekundatu pristoja po pravilih dvoboja zaklicati osodni: „jeden! dva! tri!", oberniti se s poslednjim svetom do protivnikov in predlagati jima, naj se pomirita, da, akoravno nima tako predloženje nikdar in *) nar manjši ruski denar. nikakoršnega vspeha in nij v obče nič druzega, kakor prazna formalnost, si ipak, spolnivši to formalnost g. Zippatola odvrne od sebe nekoliko odgovornosti ; da je priličen nagovor napraviti dolžnost tako imenovanega „nepristran-skega svedoka," da pa, ker tacega nij, prepusti on, gospod pl. Richter, to privilegijo svojemu spoštovanemu sobratu. Pantaleone, ki je bil jel skrivati se za grm, da bi ne bil videl oficirja — razžavljivca, nij izprva nič razumel, kar je govoril gospod pl. Richter — tem menj ker je govoril skozi nos; — ali na jedenkrat se strese, stopi hitro naprej, in krčevito z rokami ob prsi tolčeč, zavpije s hripavim glasom v svojem zmešanem narečji: ,,A la la la . . . Che bestialita! I)eux veun 'ommes comme ca j ,Eh! To nij bilo dobro." Da; vse to je Saninu mrzelo in mu bilo stidno ... ali od druge strani . . . kaj mu je bilo storiti? Ali bi ne bila ostala nekaznovana predrznost mladega oficirja, ali bi ne bil on ostal jednak g. Kliibi r,u ? On se je zastavil za Emo, branil jo . . . tako je; ali ipak ga je vznemirjalo na duši in bilo mu mrzljivo in stidno. Zato pa se je Pantaleone veselil! Na hip so ga je polotil ponos. Zmagonosni general, vračajoč se iz dobljene bitke, bi se ne oziral ljane do Zidanega mosta, oziroma na Štajersko. Ljubljana ima namreč proti severu jako neugodno železnično zvezo. Ob 1. uri po polu dne otide poštni vlak na štajersko, od tega časa pa do pol štirih v jutro, tedaj v celih 14 urah nij nobenega vlaka, s katerim bi se mogli ljudje voziti. Tudi proti Ljubljani iz Štajerskega so jednako neugodne razmere, ker od treh v jutro pa do treh po polu dne nobeden vlak za ljudi ne pride v Ljubljano. Obrnile so se tedaj vse občine moj Ljubljano in Zidanim mostom, okrajne sodnije v Litiji in Ratečah, okrajno glavarstvo v Litiji, rudniška podvzetja v Trbovljah, Zagorju, in Hrastniku, župnije itd. do južne Železnice s prošnjo, naj tovorni vlak, kateri uže zdaj se vozi ter pride iz Štajerskega ob 8. uri zjutraj v Ljubljano, ob 6. uri zvečer pa iz Ljubljane proti Štajerskemu otide, v zloženi vlak s kojim so sinejo tudi ljudje voziti. Trgovinska zbornica je gorko podpirala to prošnjo in južna železnica menda ne bode odrekla. Ker pa se prošnja glasi samo za vlak od Ljubljane do Zidanega mosta opozorujemo štajerske okraje do Maribora, naj bi ob jednem se obrnili do južne železnice da bi ta zloženi vlak, ako se vpelje, naprej šel do Maribora. Zlasti za laški in cel j ki okraj bi taka zveza bila jako ugodna. — Ali je ljubljanski magistrat v tej za ljubljansko mesto vsakako važnej stvari kaj storil, nam nij znano. — („Slovenski učiteljski koledar") za leto 1877. Naznanjamo, da smo dali to knjižico na 3 različne načine vezati. V papi r vezanemu koledarčku je cena 40 kr. (znižana za 10 kr.); v platno vezanemu z obilnim pisnim papirjem 50 kr., v platno vezanemu z zlatim ob rezo m in žepom iz platna pa 60 kr. S tem upamo, da smo različnim Željam ustregli. A' Ljutomeru 22. avg. 1876. Odbor „Učiteljskega društva za slov. Štajer". — (O d p r e t j e novega strelišča) pod Rožnikom bode v nedeljo. Celo zidanje, pravijo izvedenci, je jako nepraktično in da je tudi kraj nevaren za sprehajalce in ekvipaže to bode prihodnjost pokazala. — (O ge nj.) Včeraj o polu dne razane-sla je naša požarna straža po mestu glas, da v iškej Loki na ljubljanskem močvirji gori. Ljubljanske požarne straže zastopniki so se z večo samozadovoljnostjo. Vedenje Sanina ob času dvoboja gaje zadovoljnostjo napolnilo. Ve-ličal ga je kot heroa — nij hotel slišati ne njegovega opominjanja in ne njegovih prošenj. Prilikoval ga je z monumentom iz mramora ali medenine — s kipom komandanta v D. Juanul Vedel je za samega sebe, da se ga polastila nekaka zmedenost; — „ali vedite, jaz sem umetnik, pristavi on — imam nervozno naturo, vi pa — ste sin snegov in granitnih skal." Sanin zares nij vedel, kako bi pomiril razburjenega umetnika. Skoro na ravno suhem mestu na cesti, kjer so dve uri poprej našli Krnila, je ta iznova skočil izza drevesa in z radostnim krikom na ustnah, pomajevajo s klobukom nad glavo priskakal in pribite] naravnost h kočiji, in malo da nij prišel pod kolesa, in ne čakajo da bi se konji ustavili, je splezal do zapitih duri — in v jednomer vpil na Sanina. (Dalje prih.) takoj z dvemi brigalnicami odpeljali gasit. Natančnejšega poročila ob intenzivnosti požara še nemarno. Razne vesli. * (P o s lav 1 j enj e.) Gospod dr. Conrad baron Eibesfold, sedanji vladni vodja na Bpod-njem Avstrijskem je dobil od cesarja veliki red Franc. Jožefov. Muž je nekedaj vodil vlado na Kranjskem, ali dežela mu ne ve posebne zasluge. * (Orožje) se i/. Dunaja in na>ih krajev ne sme na Hrvatsko in sploh ne v južne kraje izvažati. * (Velikanski požar.) V Pragi, na Karolininej strani je izgorela ravnokar orjaška oljarna Ihirjankova. Ogenj je bil strašan in nevarnost tem večja, ker je v bližini praška plinovarna, in se je bilo bati njene eksplozije. Ali k sreči so ogenj lokalizirali, /gorelo jo mej družim 500 centov olja in deset tisoč hlebov stlačenega ripsa. Škoda še nij cenjena, ali je vsak način velikanska. * (Razbojniki.) V Liki na Hrvatskem so razbojniki udrli v krčmo Jakoba Vojvodića v Ploči, vzeli mu ves denar in ga potem ustrelili. Nobenega nij še oblast v roke dobila. * (Ren i ten t en škof.) £kof v francoskem mestu Countances-n, nekov Msgr. Rravard nij hotel dosedaj proglasiti po svojej škofiji vatikanskih dekretov. Vsa opoininjevanja iz Rima nijso pomagala nič in naposled so ga pustili pri miru, ker so vedeli, da zavoljo bo-lehnosti tako ne bode več dolgo časa živel. Pred kratkim je mož umrl. Njegovega naslednika Msgr. Gennaina pa je bila prva skrb, da je v škofijski cerkvi proglasil omenjene dekrete 28, julija t. 1., pri katerej svečanosti je bilo navzočih črez 400 duhovnikov, in mnogobrojna verna množica. * (Spomin Nikolaju Lenavu.) Zna nemu nemškemu pesniku Nikolaju Lenavu vzidali so v zid rojstne hiše v ogerskem mestu Cnta-du kamnito ploščo. Na nji so zadolbene nemške besede: „Tu se je rodil pesnik Nikolaj Lenau, 13. avgusta 1802; pod njimi pa:u „\Velt befreien kann die Liebe nur! Lenau." * (Možitev angleške kraljičine.) Naj mlajši hči angleške kraljice, Beatriks, se bode baje v kratkem poročila. V zakon jo dobi ud domačega plemstva, markiz Stafford, najstarejši sin vojvoda Sutherland. Ženin bode po smrti očetovej najbogatejši in največji zemljiški posestnik na Angleškem. Le-ta pa je uže druga hči kraljice Viktorije, katera dobi v zakon uda domačega plemstva. Tudi prin-cezinja Lujiza se je nekedaj doma na Angleškem poročila. Za angleške razmere so to pomenljivi pripetljaji in drugod po Evropi bi se pač ne mogli prigoditi! * (O svitlo-in temnolasih) predaval je pri antropologičnem kongresu v Jeni profesor Schaafhausen. On trdi, da imajo modre, ali sploh svitle oči v nasprotji s temnimi mnogo manj pigmenta (barvene tvarine), in vzrok tega pomanjkanja v ,,lepih modrih očeh1' išče učeni g. profesor v slabem živežu in v nepopolnej organizaciji. Tako najdemo tudi na kmetih mnogo več plavolasih, nego brinetnih ljudij, ker živi.ž prvih, kakor sočivje, krompir in enake tvarine nema toliko redil-mh snovij nogo /ivuž po mestih bivajočih, kakor meso, pivo iti druge reči. Tudi mraz in gor-kota posebno vplivata na ra/.vitek one barvane snovi, tako da najdemo na severu navadno le plavolasee. \ ečjo životno eneržijo imajo ti zadnji, in dožive večjo starost nego brinetni, katerim pak je večja pomno-žilna moč lastna. Zato se otroci mešanih staiišev skoro navadno za briuetnim rodi. teljem odločijo. Profesor Sihaafhausen je svoje trditve dokazoval z jako interesantnimi statističnimi za/.iianiki, sostavljenimi z množini trudom. A. » . 23. avgusta: Kwoi>a Erjavec i« Trsta. — Carbonari iz Benetk. — "VVinter iz Novega mest«. — Sclnvarz-hoftil iz Trsta. Pri rti.»itu: Moeso iz Dunaja. — Triler iz Zadra. — Neuraan iz Dunaja. — IKarafit iz Dunaju. — Sznnstanid iz Dunaja. — Smolnik iz Kateč. — Stangl iz Dunaja. — Benedicich iz Trata. — . untigaui iz Dunaja. — Stitz i/. Trsta. — i art \l Laz. — Cheli iz Dunaja. — Brucki iz Trsta. iri *»i->«notm drž. dolg v srebru 69 . 90 1860 drž. posojilo ... 111 . 25 Akcije narodne banke . . 856 . — [ Kreditne akcije .... 140 ( 70 London .... . . 121 , 65 Napol.........9 p 71«/, , C. k. cekini.......5 . 86 . Srebro ........102 M 40 vsem bolnim moč in zdravje orei lek? in brei stroškov po izvrstni Revalesciere h fiarrj 30 let ize je sij beleiai, ki M Je ae bila oidra vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze t naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neepanje, slabosti, zlate žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, {umen je v ušesih, slabosti in b le vanje pn nosečih otoinost, diabet, trganje, shujsanje, bledicico in pre-ilajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo /al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala prolesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bene k a, pra ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland> Air. Cauipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Častit* stuart, Markize de Breban a mnogo druzih unenftn.b jsob, »e razpošiljava na posebno zahtevan j a zaston Kratki izkaz ii 80.000 spričevalov. Na Dunaj i, 13. sprila 1872. Prelio je cže sedem mesecev, odkar sem bil' v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsni a la čut- ničnih bolečinah, in sicer tako, 4a s -m od dne do dne vidno gnil, in to zapre žilo je dolgo cVs i moje Stidlje. i 'ti sem od Vaše čudapolne Kevalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vaše tečne in okusne Ke. a-lesciere popu-nem zdrav, tako, da brez najmaejega tres nja morem zopet pisati. Zaad i tega priporočam vsem bolaim to primerno prav cei.o m okusno hrano, kot najboljši pripom.ček, ter ostanem Vas ndani Oabriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhau. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin > sake vrste sedem let sem strašno. Nij snu mogli niti citati niti pisati,, tresle so se vse čutuice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdiaženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni treuotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Aluogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V poluej obupuosti posaumla sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem so bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v Btanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja. Markize de Brčhau. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljeriji, neBpanji in hujšanji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji-dudnika, omotici in tiščanji v prsih. Kevalesciere je 4 krat tečne j tu, nego meso, ter •a pri odraščemh in otrocih prihrani 50 krat več na coni, ko pri zdravilih. V pjenastih pmtioah po pol fanta 1 gold. 60 kr,,. I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 6 ton« tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Hevaleaciere-Biscuicen v pusioah in Kovalosciere-Chocolatče v prahu 12 taa i. gld. 60 ar., K4 umi a gi. m ar., 40 taa a gi. 50 kr., v prahu sa 120 taa lu gi. Prodaje: Da Barry AComp. na Da a« J i, WaUJ-flsshisMe it. 8, aakor v vsen mestih pri dobrih leoarjiii in speoenjskm trgovcih\ tudi razpošilja dn-aajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. V LJubljani fcd. «ahr, J. avob oda, iekar pri „zlatein onu", v Reki pri lekarju J. Pro-damu, v Celovcu pri lekarju bi m uaoherju, ? Spljetu pn lekarju Aljinoviču, v Trska pri leaarju Jakobu Serravailo, pri orogeristu P. Koce a in J, Hirsehu, v £wuru pri Androviču. (27; Pri banki „ Slavij i'- sprejme se mož samec za uradnega slugo. Pogoji se izvedo pri glavnem zautopu na glavnem trtju št. 10 v Ljubljani. (2bl—3) 1 < i i i i 11 meku (68—j Anatherinova ustna voda in zobni prašek izdeljuje fdattt'iel M*iccoiit lekar na dunajske} centi v Ijubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . , 40 kr. 1 steklenica uotno vode . . .60 kr. (-'-3—21)_____ !!! Živela konkurenca !!! Aml)rožić-BVB jezerske kielji (231—6) _________ lil X X ::X X Sf-8 - X X i X ~ X ~ X X Živela konkurenca I!! || Si\SS- ,A\ /Ts Sr* «A n /f \ st\ sr\ ,^r\^v ^\ ^y ^r\^Ts Novo izdelane, najelegantnejše, najpraktič-aejse in najceneji«' vseh bledskih kopelj so p. n. gostom vedno na razpolaganje, ("ena za goste 15 kr., za dijake 10 kr. Tudi ste dve lepi ladij i za goste pripravljeni. — Dobivajo se ravno tam tudi po nizkih cenah lepa lesorezna podoliarsUa dclo>l*ij«', kak >r tudi progi rog. Prevzemata tudi tniii*eiruii|v soli in ok iueunj «> celili slianoMiiij. Iiotolov, kO|»elj, Kiititclij Ud Itd. Ceniki in narisi pošiljajo be na zabtevanje ziimIouj, ravno tako oddaje se hišno orodju ali sploh posijale.' M iilućilo uu obroke. ^^^^ ,L'irf—8) Cene m kar najmogoče niske. Izdate!' in urtduik Josip Jurčič. Lasuiiua m usk -iSarodue Liskarue'