Priloga ,,Našemu Listu" št. 2. V'»Kamniku, 13. januarja 1906. Izhaja vsako soboto | in je za naročnike ,,Nasega Lista" v kaniniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-\rsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. ^^ Naše šolske razmere. Kamrrik, to lepo, prijazno, a tudi ponosno mestece v Gorenjski je v šolskcra pogledu na jako nizki stopinji. Naše šolske raznere so podobne oiiim po malih. vaseh. Meščani so pač upravieeni zahtovati za svoje otroke boljše izobrazbe, kakor jo uživajo otroei po vaseh, katerim ¦ni druzega namenjeno, kakor da upravljajo domačijo. S tcm pa nocemo reči, da niso tudi taki otroci oziroma njih starši upravičeni skrbeti za kolikor mogoče visoko šolsko izobrazbo, ki je dandanes temelj vsemu napredku in pred-pogoj umnemu in dobremu gospodarstvu, kakor tudi raz-voju vsega obrtništva. Pri zgornjem stavku le upoštevamo, da so razmere danes še žalibog take, da ni mogoče vsakej vasiei nakloniti pet- ali veerazrednieo in da z ozirom na te slabe razniere ne morejo vsi otroei po deželi uživati šolsko izobrazbo, kakor jo dandanes tok časa zahteva. Te razmeie pa nikakor ne smejo biti povod, da se tudi meščanskim otrokoni ne da povoljne izobrazbe. Vrniino se k našemu mestu. Naša deška šola obsega cele štiri razrode, dekliška pa niti štirih nima. Deklice, ki jo obiskujejo, se morajo zadovoljiti le s tremi razredi ali štirimi oddelki. Razun teh razredov imamo šc obrtno-nadaljevalno šolo, ki je seveda namenjena obrtnim učen-eem, torej takim, ki so že izstopili iz ljudske šole. Postava veleva, da mora otrok šolo pohajati od svojega šcstega do štirinajstega leta, to je toraj 8 let. Y teh osmih letih pri nas otroku ni mogoče več razredov obiskavati kakor tri ozir. štiri. Kaj naj toraj pocne potem, ko je bodil v šolo štiri leta in dovršil z dobrim ali celo izvrstnim uspehom vse štiri razrede? Po postavi mova hoditi še štiri leta v šolo. Ta štiri leta mora toraj pohajati en in isti razred po dve ali eelo tri leta, kajti vsakdo ni tako srečen, da bi lahko poslal svojega otroka v večja mesta v šolo! Cetudi so po-stavi navidezno ugodi, v bistvu pa le to nima nobenega pomena. Kaj se doseže z osemletnim šolskivu obivskom? Primeroma jako malo! Otrok, ki je količkaj nadarjen, mora na vsak način obvladati vso tvarino, ki je nudi nje-gov razred tekom enega leta, drugo leto mora zopet eno in isto tvarino prebavljati od zacetka do konca. Navadno je, da otroci prvi in drugi razred obiskujejo po eno leto, v tretjem ali niorda četrtem naj pa sede po dve ali še več let. To mora vzbuditi v še tako nadarjenem otroku malo-marnost in z nejevoljo obiskuje šolo predpisana leta. V šoli sedi, nagaja svojim součencem, jezi učitelja in na uin mu pride vse drugo, le to ne, da bi z zanimanjem sledil uciteljevim razpravljanjem. S tem pa služi svojim součen-cem v jako slab vzgled in posledica je, da se tudi drugi ravnajo po njem. Kako bi pa tudi mogel drugaee. Vse, kar čuje v drugem letu svojega obiska v dotičnem razredu, mii je znana stvar in ker ga to ne zanima popolnoma nič, postane mu obisk šole dolgoeasen in nekaka muka. Ta dolgčas si pa mora sevoda preganjati s tem, da svoje so-učence draži in jih pri pouku moti. S tem pa ne škoduje le svojim sončencem ter šolskemu pouku v obče, temvee tudi samemu sebi, ker pozabi tekom casa vse, kar se je naučil, pridobi si pa posebno prakso v malomarnosti. Če je že taka pri deškib. šolarjih, kako slabo je-potem šele za dekleta, ker te imajo en razred manj. Kaj naj pocne deklica, ki bi morala po obstoječih postavali obi-skovati šolo 8 lct, pa bi v drugih razmerah vso tvarino, ki je predpisana tekom teh 8 let, z lahkoto obvladala v trcb. letih? Morda poreče kdo, saj imamo v bližini samostansko šoJo, naj pa tje zaliaja? (Daije prih.j Električna napra\a v Kaniuiku. Žice za napcljavo toka in vse druge tozadevne naprave bodo po našetn mestu kmalu odstranjene. Tvrdka Piehler iz G-radea je poslala že svoje nionterje, ki imajo nalogo to storiti. Po hišah, kjer se je napeljava žic pred leti izvršila, pa menda iste osta-hejo, poleg tega pa hoče tvrdka Pichler zahtevati od clo-tičnih narožnikov celo poravnanje onih stroškov, kar pa se ji po naših mislih ne bode izplačalo, ker ni verjetno, da bi bila tvrdka v to tudi upravičena. V nekaj tednih se bode prodalo tudi posestvo, na katerem je zidano poslopje, namenjeno za električno centralo. — Ta konkuiz ?e res že vleee kot morska kača. Temu vzrok je pač upravitelj konkurzne mase dr. Eger v Ljubljani, ki je bil baje zaiadi tcga po ljubljanski sodniji že večkrat opominjan in kakov eujemo, tudi kaznovan. Cudno je res, da se ta zadeva še ni rešila, šc bolj čudno je pa, zakaj je ljubljanska sodn ja oddala ta konkurz odvetniku v Ljubljani, ko imamo v Kamniku odvetnika, torej v neposredni bližini. Pa vendar ne, da bi bili tu odločevali neruški vplivi, (dr. Eger je znan, da je neraški kričač.) če bi pa bila ljubljanska sod-nija hotela varovati upnike in stroške za konkurz zmanjšati, bila bi pač njena dolžnost poveriti zadevo najbližjemu odvetniku, ker bi se bili s tem stroški mnogo, mnogo zmanjšali. Sodnija je pač najzadnja, katera sme dajati prednost kaki osebi na škodo občinstva. Samo da se da zaslužek advokatu zai-adi tega, ker je Nemee, pač ni pravično. Mestni obcini Kamnik je ponudila tvrdka Pichler eelo napiavo popolnoma gotovo za ceno 80.000 K. Ta svota bi nikakor ne bila prevelika, saj je posestvo samo vredno 20.000 K in gotovo je, da bi se cela svota obrestovala. Ni dvoma, da bi sčasoma iraelo mesto trajen dohodek, ki bi v poznejših letih dobrodošel mestnim fi-nancam. Kesnica, da raesto nima denarja na razpolago, ali tako se godi tudi drugira mestom in vendar se vsako trudi pridobiti si različne naprave. Sicer pa so se mnenja, ki so v začetku še precej govorilaza to, v zadnjem času popol-noma predrugačila. — Baje namerava tukajšnja praharna napraviti si eliktriko in po posebni milosti oddajati jo raestu. To je vse jako lepo, ako pridenio na ta način do elektricne sile, ali pomisliti je, da bode tukaj praharna gospod, mesto pa bo moralo igrati ulogo ponižnega hlapca, ki bo moral svojega gospoda dobro rediti. Niti misliti pa ni, da bi praharna oddajala elektrieno silo za tisto ceno, kakor mesto samo, ako bi jo ono proizvajalo v lastni re-žiji. Biti odvisen od naprav, katere le predpisujejo, a ne , puste tudi sebi predpisovati, pa malo boli. P .Deseti brat" v Kamniku. Telovadno dmStvo »Sokol" v Kamniku vabi k dramatični predstavi, katero priredi v nedeljo dne 14. januarja 1906 ob 7. uri zvecer v prostorih Narodne Čitalnice. Prvikrat: ,,Deseti brat\ Iz virna narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jurči-čevem romanu dramatiziral F. Govekar. (Nove dekoracije.) Po predstavi prosta zabava in ples. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po 1 K; III. in IV. vivte po 30 v.; oslali sedeži po 60 v.; stojišea 40 v. za člane; za nečlane je na vseh prostorih po 20 v. višja vstopnina. čisti dohodek jo namenjen Sokolskemu fondu, z ozirom na to se bodo pre-plačila hvaležno sprejemala. Domžalski lov na dražbi. Tirolei ga liocejo na vsak način zopet imeti. No, saj se jim je lov iudi izpla čeval, poleg tega so pa imeli še lepo zabavo na stroške občine, katera bi bila lahko svoje lovske pravice dražje prodajala. Da je Tirolcem res mnogo do lova, to kaže njih agitaeija Hvalijo se sami, da se jim lov dobro izplačuje, kajti divjaeina se lahko razpecava in je primeroma jako draga. Vse, kar prejemamo Domžalčani od Tirolcev, za vse bi jim morali biti hvaležni, ravno tako tudi za majhne na"grade, ki jih. lovci dobijo. Oberwalder mogoeno pripo-veduje, da imamo le Domžaleani korist od tega, ako imajo Tirolci lovske jDravice v najemu, češ: Saj smo žo čez sedemsto goldinarjev izplačali lovcem kot nagrade. Neka-teri so ves tako omejeni, da smalrajo to za veliko dobroto in zadovoljili bi se doticni gotovo, ako bi lov izdražbali zopet Tirolci. Taki navadno ne računajo nič, sicer bi go-tovo prišli do zaključka, da imajo poleg zabave tudi še gmoten dobiček. Tako n. pr. se da lovcu za ustreljenega zajca 40 kr. nagrade, za 120 gi. se ga pa proda. Sploh pa ni niti misliti, da bi se sicer Tirolci potegovali za lov, ako bi ne imeli dobička, saj poznamo, kako prakticni so, ka-dar se gre za gmotno korist. Do 30. januarja imamo še toliko časa, da lahko spravimo skupaj družbo, ki bi imela resno voljo prevzeti za primerno ceno lovske pravice, ako se že posamezniki ne morejo za to odločiti. Rasglas. Od. podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva se daje s tem na splošno znanje, da se bodo lovske pravice obcine due 31. januarja t. 1. ob y211. uri dopoldne tuuradno oddale za čas od 1. februarja 1906 do 31. decembra 1910 potom javne dražbe na novo v zakup. K tej dražbi povabijo se vsi prijatelji lova s pristav-kom, da zamorejo dražbene pogoje vsak dan ob navadnih urah tuuradno vpogledati. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku dne 9. januarja 1906. Fozor, gg. gostilničarji ter vsi pri-jatelji pristnega in dobrega vina! Z novim letom se je odprla V Kamniku, VeSika ulica 18. ¦ Vsem gg. odjemalcem jameim za pristnost in finost naturalnih vin iz najrodovitnejših goric ®®s*iškSh5 Istea11- skitij, Oole^jskels in Sfajei*ski§ia J Za obilen obisk se priporoča najtopleje Viktor Engelman veletržec z vinom, posestnik, trgovec in gostilničar Šmartno yf Tuhinju. Opoatsbas Klet bo odprta za pokušnjo in razpečavanje vina na debelo vsak 4®rek t. j. na tržni dan. Več pojasnila daje iz pri-jaznosti gosp. Lampiči kateri stanuje v isti hiši pritlično. pri F» Pečnikea v Domžalah. Postrežba točns, cer.e nizke. iz raznih velikih tovarn. Stanje hranilnih vlog: wd 8,200.000 §C MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezerrai zakiad: nad 86.000 3C sprejema hranilno vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jib obrostujo po 4°/n ter pripisuje nevzdio-niene obresti vsacesa pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči polea-lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok 1H Varovaneev. Denarne vioge sprejemajo se tudi po poiti in potom e. kr. poštne liranilniee. mn t^ +P?S°JLa f6 dajej° na zemlJišča na 5°/o obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posoiilo iuu is. v teku 6b let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.' leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in ua vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.