Št. 4 (15.448) leto Ul.__________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, MonteccN 6 - Tei. 030/77966% _ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7 tznn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Dvoumne igrice rimske politike Sandor Tence Italija je znana po svetu kot dežela prebrisanih ljudi, med katerimi gotovo izstopajo politiki. O tem pričajo tudi priprave na bližnjo parlamentarno razpravo o usodi Dinijeve vlade, pri katerih znova izstopajo stare in nove slabosti političnega razreda, ki se vse bolj oddaljuje od realnega utripa in predvsem pd potreb ljudi. Za to pa nosimo odgovornosti tudi novinarji, ki smo do tega početja preveč obzirni in prizanesljivi. Poglejmo primer Berlusconija in Di Pietra ter njune sodne dogodivščine. Lastnik Fininvesta se bo moral kot obtoženec zagovarjati na bližnjem procesu, pa se kljub temu vede kot bodoči premier in celo kot neke vrste mandatar za sestavo vlade širokih zavezništev. Di Pietro, ki je za zdaj le osumljenec, pa je zaprt doma, kjer resno razmišlja o dokončnem umiku v zasebno življenje. Kakšna ogromna razlika med zadržanjem enega in drugega: Berlusconi je na površju, Di Pietro pa razočaran doma. Kaj reci o politikih, ki hočejo volitve, a jih ne zahtevajo, ki govorijo o vladnih nezaupnicah, na tihem pa držijo fige, da bo Dini tako ali drugače premostil tudi to težavo. Kaj lahko človek misli o ustavnih reformah in o ustavodajni skupščini, ki je samo predmet barantanja za nizke in nizkotne politične igrice? Ustava je preresna stvar, da bi o njej razpravljali v tej zmedi, ki Ze meji na farso. V tem okviru se zdi razsodna in realistična včerajšnja zahteva Prodijeve oljke, da Italija brez vladne krize (o politični stabilnosti seveda ne moremo govoriti, a kdaj je bila Italija stabilna?) premosti obdobje predsedovanja Evropske unije, junija pa je treba nujno na volišča. Ce je Dini bil v PalaCi Chigi do konca leta, ne vidimo, zakaj ne bi mogel ostati tam se nekaj mesecev. Med semestrom bi se res odvijala volilna kampanja, ki pa je manjše zlo od splošne zmede in tudi od vlade širokih zavezništev, za katero res ne vidimo nobenih pogojev. Tudi zato, ker si nekateri tako vlado (v prvi vrsti Berlusconi) zamišljajo kot rešilni pas pred političnim propadom. BOSNA / PRITISK MIROVNIH SIL JE VENDARLE ZALEGEL Sarajevski Srbi izpustili 16 muslimanskih talcev Tuđmanu v Sarajevu izkazali najvišje vojaške časti SARAJEVO (Reuter) -Včeraj so sarajevski Srbi izpustili šestnajst muslimanskih civilistov, ki so jih zadrževali od božica (na sliki AP veselje nekaterih osvobojencev). Izpustitev ujetnikov je najverjetneje posledica pritiska na Srbe, ki so ga v zadnjih dneh izvajali predstavniki ZDA in zveze Nato. Predstavniki Iforja so ugrabitev ocenili kot ostro kršitev daytonske-ga sporazuma in človekove pravice do svobodnega gibanja. Na območju pod nadzorom Iforja sta se včeraj zgodila tudi dva incidenta. Ostrostrelec v srbskem delu Sarajeva je ranil nekega italijanskega vojaka, kot posebej poročamo tu traven, neznani napadalci pa so streljali na britansko transportno letalo. V Mostarju so muslimanski mladoletniki s kamenjem obmetavali avtomobile s hrvaško registracijo, kar je zaostrilo že tako napete medetnic-ne odnose v mestu, ki je sicer pod upravo EU. Nemiri so bili odgovor na uboj nekega Muslimana, ki so ga hrvaški policisti prejšnji teden ustrelili, ker se ni ustavil na nadzorni točki. Na drugi uradni obisk v Sarajevo pa je včeraj prišel hrvaški predsednik Franjo Tuđman, ki ga je bosansko-hercegov-ski predsednik Alija Izetbegovic sprejel z vsemi vojaškimi Častmi. Na 12. strani A BIH / 7F D A NFS RO DOMA ^ Italijanski vojak ranjen v srbskem delu Sarajeva SARAJEVO - V noči med sredo in Četrtkom je bil v srbskem delu Sarajeva ranjen italijanski vojak, 21-letni Elio Sbor-doni; v levo roko ga je ranil strel ostrostrelca, medtem ko je stražil prostor za hotelom Biokovo, na katerem so bila parkirana vojaška vozila; Sbordoni je med stražo nosil čelado in neprobojni jopic. Ze drevi bodo ranjenca, Cigar stanje pa ne vzbuja velike zaskrbljenosti, pripeljali na rimsko letališče Ciampino, od koder ga bodo pospremi-nili na zdravljenje v vojaško bolnišnico Celio. Na 2. strani ITALIJA / NARAŠČAJOČA ZMEDA PRED SOOČENJEM V PARLAMENTU Prodijeva Oljka noče vladne krize in poslavlja ultimat desni koaliciji Danes srečanje med Prodijem in lastnikom Fininvesta - Zeleni polemični RIM - Levosredinska koalicija, ki se zbira okrog Prodijeve oljke, odloCno nasprotuje vladni krizi, ki bi med italijanskim predsedovanjem Evropske unije le po nepotrebnem ustvarjala zmedo. Prodi (na sliki) in somišljeniki zato predlagajo parlamentu, naj potrdi zaupnico Diniju, istočasno pa naj določi datum predčasnih volitev, ki naj bi bile junija. To zveni kot neke vrste ultimat desnici, naj ne povzroči padca vlade, ker je ohrani- tev Dinija pri življenju pogoj za dialog med desno in levo sredino. Od tega stališča so se ogradili zeleni, ki so mnenja, da je Dini prispel na zadnjo postajo in da mora torej dokončno odstopiti. Zeleni bodo v poslanski zbornici prihodnji teden najbrž podprli nezaupnico, ki jo snuje Stranka komunistične prenove. Njen predsednik Cos-sutta je včeraj izrazil upanje, da bodo komunisti za predložitev vladne nezaupnice ute- gnili zbrati dovolj podpisov poslancev raznih strank in gibanj. Berlusconi se bo danes sreCal s Scalfarom, veliko pričakovanje pa vlada za njegovo srečanje s Prodijem in Veltronijem. Voditelja oljke bosta skušala prepričati lastnika Finivesta naj nekoliko omili opozicijo vladi, katere usoda pa visi na nitki. Odločilno bo verjetno tokrat zadržanje parlamentarcev Severne lige. Na 2.strani __________BENEŠKA SLOVENIJA_______ Jutri v Čedadu Dan emigranta ČEDAD - Jutri popoldne ob 15. uri bo v Cedajskem gledališču Ristori tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine pod pokroviteljstvom Cedaj-ske občinske uprave. Na letošnji prireditvi bosta govorila predsednik deželnega odbora F-Jk Sergio Cecotti in Igor Tul v imenu organizatorjev. Glavno težo v kulturnem programu bo tudi letos nosilo Beneško gledališče, ki bo uprizorilo narečno igro Brune Dorbolb Vsak minut je ’na palanka. V glasbenem dlu bo nastopil Valter luretig. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi Trinkov koledar. Na 3. strani dan emigranta Gneča za vpis na izlete PD Nenavadna gneCa pred upravo našega dnevnika je včeraj še enkrat dokazala, kakšno je zanimanje za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika. Nekateri so trdili, da so pred vrati Čakali Ze pred 6. uro, da ja ne bi zamudili vpisa. Za izlet v Bratislavo, Krakov, Brno in na Dunaj se je na primer vpisalo kar 200 oseb, medtem ko smo računali samo na sto. Se nekaj mest pa je na razpolago za izlet v Kenyo in v Barcelono. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Intervju s Cancianijem (SKP) Tržaški tajnik SKP Giorgio Canciani o slabostih, dilemah in perspektivah krajevne levice. Stran 5 Sinoda goriške nadškofije V Gorici so včeraj predstavili 2. sinodo v zgodovini škofije, ki bo namenjena prilagajanju pastoralnega dela potrebam Casa. Stran 8 »Državnega jekla« ne bo več Z včeraj sklenjeno prodajo jeklarskega podjetja Dal-mine je državni koncem IRI privatiziral vse nekdaj mogočno državno jeklarstvo. Stran 9 Josip Tavčar in tržaško gledališče Med oblikovalci tržaškega slovenskega gledališča je bil tudi Josip Tavčar, katerega delo bo v kratkem uprizorilo SSG. StranIO Goldberger prvi v Innsbrucku Na tretji tekmi novoletne turneje Intersport v smučarskih skokih v Innsbrucku je zmagal Avstrijec Andreas Goldberger. Zadnja tekma novoletne turneje bo jutri v Bischofshofnu. Stran 16 NOVICE Tragedija pri Ustici zaradi letalskega spopada? RIM - Hipoteza, po kateri naj bi bil DC 9 družbe Ita-via 27. junija 1980 strmoglavil v morje zato, ker ga je zadela vojSaka raketa, je potrdil tudi upokojeni general Sismija Demetrio Cogliandro. Nad Ustico naj bi tistega dne divjal spopad med ameriškim in libijskim letalstvom, kar naj bi izhajalo tudi iz dokumentacije, ki so jo sodniki pred Časom zaplenili v Cogliandrovem stanovanju, kjer so bili tudi dokumenti o uboju novinarja Mina Pecorellija, ugrabitvi Alda Mora, pokolu na Trgu Fontana in o Gladiu. Cogliandro, ki je bil svojcas šef protiobveščevalne službe v Rimu, je domnevo o letalski bitki v preteklih dneh sodnikom potrdil. Preiskava o rdečih zadrugah se nadaljuje in širi BENETKE - Ena glavnih smeri, v kateri se giblje beneški javni tožilec Carlo Nordio pri preiskavi o redečih zadrugah COOP, je uporaba hranilnih knjižic na prinositelja in na »sposojena« imena. Sodnik je že zbral gradivo 12 državnih pravdništev, tako da je preiskava dobila nacionalne razsežnosti. Prve hranilne knjižice na prinositelja je odkril v Venetu, na njih pa so bili naloženi zneski, ki so si jih med seboj podajale posamezne zadruge. Beneški tožilec želi zdaj preveriti, ah je bil to način, s katerim so zadruge nezakonito finansirale najprej KPI in potem DSL. Deponiran seznam prič za proces proti Fininvestu MILAN - Na milanskem sodišču je bil vCeraj deponiran seznam 68 oseb, ki jih namerava državno pravdništvo uporabiti kot priče na procesu proti Silviu Berlusconiju in njegovim sodelavcem, obdolženim podkupovanja finančnih stražnikov. Na seznamu so imena nekaterih voditeljev Fininvesta in povezanih družb, Častnikov finančne straže in podjetnikov, ki so imeli poslovne odnose z Berlu-scojivo grupo. Proces Fininvest bi se moral začeti 17. januarja. Boutros Ghali pride v Italijo RIM - Generalni sekretar Združenih narodov Bou-tros-Boutros Ghali bo pripotoval v nedeljo za tri dni v Rim, kjer bo poleg predsednika republike in najvišjih institucionalnih predstavnikov obiskal tudi papeža. V parlamentu se bo udeležil slovesnosti ob 50-letnici OZN, na rimskem županstvu pa simpozija z naslovom »Italija in Združeni narodi«. Kongres Pannellovega gibanja RIM - VCeraj popoldne se je v Rimu zaCel kongres gibanja klubov Pannella - Reformatorji, ki bo trajal pet dni. Med vrsto povabljencev je tudi Silvio Berlusconi. V soboto bodo na kongresu objaviti rezultate zbiranja podpisov za referendume, ki jih bodo danes s »povorko tovornjakov« odpeljati na sedež kasacijskega sodišča. Odstop podtajnika Barabaschija RIM - Podtajnik v ministrstvu za univerzo in znanstveno raziskovanje, Sergio Barabaschi, je 29. decembra odstopil. Razlogi za ta korak niso znani, vlada pa je odstop sprejela. m : lil -- v lili ; ITALIJANSKA POLITIKA / LEVA SREDINA OSVOJILA PRODIJEVA STALIŠČA Oljka nasprotuje padcu vlade, volitve pa naj bodo junija Zeleni polemični do koalicije - Severna liga jeziček na tehtnici RIM - Gibanje Oljke je z izjemo zelenih, ki so polemično zapustili sejo, osvojilo stališča Romana Prodija, ki nasprotuje vladni krizi in se zavzema za junijske predčasne volitve. Levosredinska koalicija je prepričana, da mora Italija brez krize premostiti evropski semester, kar pomeni, da lahko Lamber-to Dini ostane v PalaCi Chigi do junija. Ohranitev pri življenju sedanje vlade je za Prodija, D’Alemo in somišljenike pogoj za nadaljevanje dialoga s Kartelom svoboščin. Oljka se zavzema tudi za nadaljnji dialog s Severno ligo in je z njo pripravljena na diskusijo o ustavnih reformah ter morda tudi o ustavodajni skupščini. Tako imenovana vladna kriza v temi bi po mnenju oljke le zaostrila itak zaostreno situacijo ter bi hkrati oškodovala mednarodni ugled Italije med šestmesečnim predsedovanjem Evropske zveze. Prodi in Veltroni pa nista zaprla vrata Kartelu svoboščin, posebno ne Berlusconiju, s katerim se bosta sestala danes ter ga poskušala prepričati, naj ne povzroči padca vlade. Bivši premier se bo pred tem pomembnim sestankom srečal s predsednikom republike, ki mu bo nedvomno priporočil nekoliko strpnejše zadržanje do Dinija. Oljka pa je v tem kočljivem trenutku izgubila po poti Zeleno tisto, ki ne soglaša s podporo Diniju in je mnenja, da bi morali pred volitvami izvoliti novo vlado, s kom in s kakšnim programi pa ni jasno. Koordinator zelenih Ripa di Meana je dal razumeti, da poslanci zelenega gibanja ne bodo sledili usmeritvi progresisticne poslanske skupine in da bodo mogoče podprli nezaupnico Diniju, ki jo snuje Stranka komunistične prenove. Prodi ima sedaj za sabo DSL, Ljudsko stranko in glavnino levosredinskih "grmičkov", ki več ali manj podpirajo Dinija. Dokaj zadovoljen je tudi Segni, ki pa ga v glavnem zanima edino t.i. predsedniška republika, za katero je pripravljen skleniti zavezništva tudi z desnico. Segni je bil včeraj na Kvi-rinalu, ki je torej polnopravno vključen v politično soočenje. Dini jeva usoda je odvisna od zadržanja Severne lige, ki ji oljka, kot omenjeno, ponuja dialog za ustavne reforme in predvsem za federalistično ureditev Italije. Bossi je v teh urah nenavadno previden in Caka na razvoj dogajanj. Pri tem pa se pogaja z levico in desnico, kot potrjuje včerajšnje srečanje med Berlusconijem in bivšim notranjim ministrom Maronijem, ki danes škili enemu taboru, jutri pa drugemu. V tem vzdušju splošne negotovosti je voditelj CDU Buttiglione napovedal nadaljnje zbližanje s KršCansko-demokratskim centrom CCD in z Berlusconijevo "Forza Italia". Omenil je celo možnost neke vrste federacije med tremi precej različnimi strankami, nekakšno zmerno duš Kartela svoboščin, ki bi se lahko potem enakovredneje politično pogajala s Finijevim Nacionalnim zavezništvom. Massimi D'Alema (levo) in VValter Veltroni prihajata na sestanek leve sredine (AP) Komunisti zbirajo podpise za nezaupnico Dinijevi vladi RIM - Stranka komunistične prenove je vCeraj uradno povabila zelene, elane gibanja enotnih komunistov in tudi vse poslance DSL, ki ne soglašajo z usmeritvijo Prodijeve oljke, da podprejo nezaupnico Dinijevi vladi. Nezaupnico je doslej podpisalo vseh 24 poslancev SKP, za njeno formalno predložitev pa je po pravilniku zbornice potrebnih 39 podpisov. Od tod poziv zelenim in pro-gresistom, da prispevajo k padcu Dinijevega kabineta. Predsednik stranke Armando Cossutta (na sliki) je dal vedeti, da je nezaupnica odprta tudi podpisom desnice, ki pa se o tem še ni izrekla. Gre za politično, a tudi proceduralno vprašanje, saj ni jasno, ali bo Dini v torek v zbornici sploh ponudil odstop, ki ga je predsednik republike Scalfaro pred novim letom že zavrnil. Zadeva ni postranskega pomena in je bila že predmet polemik na seji načelnikov poslanskih skupin, ki se niso zedinili o uradnem dnevnem redu parlamentarnega zasedanja. SARAJEVO / V SRBSKEM DELU MESTA Italijanski vojak je bil ranjen SARAJEVO - Pred nekdanjim hotelom Biokovo v srbskem delu Sarajeva, v katerem je baza italijanskega kontingenta v Vogosci, je bil v noči med sredo in Četrtkom ranjen italijanski vojak, ki je bil tedaj na straži; tako je sporočil polkovnik Salvatore la-cono z italijanskega poveljstva v bosanskem glavnem mestu. Ranjencu je ime Elio Sbordoni, star je 20 let in je doma iz kraja Ca-stelvecchia Subequa, ki leži v pokrajini L‘Aqui-la. Okrog 4.45 je italijanskega vojaka v levo roko ranila krogla kalašniko-va, ki je bila izstreljena iz zunanjosti. Sbordonija so nemudoma odpeljali v francosko vojaško bolnišnico v Sarajevu in ga operirali, zdravniki pa se še niso izrekli o prognozi. Kot se je izvedelo, mu je krogla preluknjala levo roko, ko ga je zadela pa je nosil, kot sicer Skupina italijanskih vojakov Iforja v sarajevski četrti Vogosci, kjer je bil včeraj ranjen mladi Elio Sbordoni (telefoto AP) vsi vojaki Iforja, ko so na od poslopij, ki ležijo na noc s strenjanjem mi-straži, Čelado in nepro- vzpetini nad nekdanjim traljeza in pištol, bojni jopic. Strel, ki ga je hotelom. Prav v teh po- Sbordoni, ki bo 14. ja-ranil, naj bi srbski ostro- slopjih so bosanski Srbi nuarja dopolnil 21 let in strelec izstrelil iz enega proslavljali novoletno bo kmalu postal podna- rednik, je stražil vozila na prostoru za hotelom Biokovo, kjer so nastanjeni italijanski vojaki, ki so v Vogosco prispeli med 30. in 31. decembrom, v parku pa je parkiranih približno 30 vozil. Vojakove starše je nemudoma po telefonu obvestil polkovnik Di Gra-zia in jim zagotovil, da rana ni huda. Kmalu za tem jim je tudi zagotovil, da bodo Elia Sbordonija, ki je po poklicu kmetijski izvedenec, Ze drevi ob 20.30 s posebnim letalom pripeljali na rimsko letališče v Ciampi-nu. Ranjenega vojaka bodo poleg sorodnikov pričakali tudi predstavniki obrambnega vrhovnega štaba in ga nato pospremili v vojaško bolnišnico Celio. Tudi pomočnik obrambnega ministra polkovnik Lustri-no pa je potrdil, da vojakovo zdravstveno stanje ni resno. H BRESCIA / PREISKAVA h Starši v Somaliji umorjene liane Alpi poročali sodišču BRESCIA - »Upamo, da bo po tem pogovoru le prišla na dan resnica o smrti naše hreCe.« Luciana Alpi, mati Časnikarke Ilarie Alpi, katero so marca predlanskim skupaj s snemalcem Miranom Hrovatinom umorili v Somaliji, je bila zadovoljna po včerajšnjem srečanju z namestnikom državnega pravdnika Guglielmom Ascio-nejem iz Brescie, ki vodi preiskavo o domnevni trgovini z orožjem med Italijo in Somalijo, za kar se je morebiti zanimala tudi Alpijeva (s samim umorom se ukvarja rimsko sodstvo, ki je doslej ugotovilo le to, da je bil nameren). Sodniku Ascioneju je Luciana Alpi, ki jo je spremljal mož Giorgio, izročila nekaj dokumentov (videokasete) svoje hčere, ni mogla pa izročiti zapiskov, ki jih ni bilo veC v kovčkih. Po njenem mnenju je Ilaria odkrila »nekaj velikega« in je bila zato komu v napoto. Po pogovoru z zakoncema Alpi je Ascione poudaril, da je njegova preiskava trenutno usmerjena proti »neznancem« in se omejuje na domnevno trgovanje z orožjem, izhodišče te trgovine pa naj bi bila Brescia. V prihodnjih dneh bo zaslišal številne sodelavce umorjene Časnikarke. Medtem je obnovil vse njene premike, od 11. marca, ko je z vojaškim letalom zapustila Piso, do 20. marca, ko jo je doletela tragična usoda. Po Ascionejevem mnenju so velikega pomena zlasti njeni zapiski, vendar so trije od petih izginili, ter filmski posnetki (od marca 1992 do marca predlanskim je bila kar sedemkrat v Somaliji). ČEDAD / JUTRI V GLEDALIŠČU RISTORI Dan emigranta uvod v kulturno sezono beneških Slovencev Letošnjo govornika deželni predsednik Cecotti in predsednik BRD Tul ČEDAD - Predsednik deželne vlade Sergio Cec-cotti in predsednik Beneške planinske družine Igor Tul v imenu slovenskih organizacij iz videmske pokrajine bosta letošnja govornika na Dnevu emigranta, ki ga beneški Slovenci prirejajo jutri, 6. januarja, ob 15. uri, v čedajskem gledališču Ristori. Sobotno srečanje pomeni nekakšen začetek letošnje kulturne sezone Slovencev na Videmskem, obenem želi izpostaviti stvarnost tega območja, ki je kljub nelahkim splošnim razmeram vendarle beležilo določen napredek na področju narodnostne osveščenosti. Rekli smo, da predstavlja Dan emigranta nekakšen mejnik v življenju Slovencev na Videmskem. Nastal je pred približno tridesetimi leti v želji, da bi izseljence, ki so ob novoletnih praznikih prihajali v svoje domače kraje, zbrali skupaj in jim ponudili delček dragocenosti iz bogate beneške kulturne zakladnice. Dan emigranta pomeni danes predvsem priložnost, da se domačini srečajo s kulturno ustvarjalnostjo, predvsem z Beneškim gledališčem, ki je postalo stalni sopotnik Cedajske prireditve. Tako bo tudi letos, saj bodo prav elani gledališča nosilni steber srečanja v Ri-storiju. To pot bodo predstavili komedijo v beneškem narečju »Vsak dan je ’na palanka”, ki jo je napisala Bruna Dor-bolo. Kulturni spored pa bo obogatil glasbenik VValter luretig. Dan emigranta bodo sklenili z družabnim srečanjem, ki ga bodo pripravili v večernih urah v restavraciji ”Pri škofu” v Podbonescu. Cedajsko srečanje pa bo tudi priložnost, da bodo občinstvu predstavili letošnji Trinkov koledar, ki ga že dolgo vrsto let izdaja istoimensko kulturno društvo. Pri sestavi Trinkovega koledarja za leto 1996 je sodelovalo 26 avtorjev iz vsega prostora, kjer živijo Slovenci v Furlaniji ter iz sosednjega Gornjega Posočja. Uvodne misli so letos prispevali predsednik gorske skupnosti za Nadiške doline Firmino Marinič, odbornica za kulturo Občine Čedad Elisa Sinosich in predsednik Upravne enote za Tolminsko Zdravko Likar. Sledi koledarski del, ki ga je prispeval Emil CenCiC, ob njem še nekaj drobcev iz ljudske modrosti. Trinkov koledar je razčlenjen v štiri poglavja. Prvo obravnava štiridesetletnico kulturnega društva Ivan Trinko, 20-letnico Beneškega gledališča, 20-letnico potresa in 33 let "starega” Trinkovega koledarja. V poglavju "Naš svet” se srečamo z ljudsko kulturo iz Rezije in Karnaj-ske doline ter s posebno-stimi beneške kuhinje. V delu, ki je namenjen beneški besedi, sodeluje veliko avtorjev, medtem ko v zadnjem poglavju (Naši ljudje) izstopa lik Giovan-nija Vogriča (1933-1986), rezbarja in prizadevnega kulturnega delavca, delo katerega predstavljajo fotografski vložki, ki bogatijo letošnji zbornik. Rudi Pavšič Med vajo komedije »Vsak dan je 'na palanka« r VIDEM / POBUDA KATOLIŠKEGA TEDNIKA n Podpisi za tartansko RAI Peticijo so podprle tudi nekatere občine in organizacije VIDEM - Peticijo za samostojni sedež radiotelevizijske ustanove Rai v Vidmu je doslej podpisalo že približno 40 tisoč prebivalcev videmske in por-denonske pokrajine. To je v imenu odbora, ki zbira podpise pod ljudsko peticijo, sporočil njegov predsednik, univerzitetni profesor Marzio Strassoldo, ki je tudi dodal, da bodo podpise zbirali še vse do konca tega meseca. Glavni pobudnik peticije je katoliški tednik ”Vita cattolica", ki je od vedno zelo blizu furlanskim avtonomističnim krogom, zato je v stalni polemiki s tržaškimi desničarskimi in nacionalističnimi silami, posebno še z melonar-skim veljakom Gianfrancom Gambassi-nijem. Strassoldo, ki je rektor videmske univerze, je povedal, da je ljudsko peticijo doslej podprlo omenjeno število prebivalcev, podpore pa prihajajo tudi s strani občinskih uprav, stanovskih organizacij ter združenj ter kulturnih ustanov in krožkov. Pobudniki peticije so prepričani, da deželni sedež RAI, ki ima v Vidmu svojo podružnico, precej zanemarja, če že ne diskriminira poročanje o furlanski stvarnosti. Deželne politične stranke so doslej zelo previdno in tudi hladno sprejele to pobudo, ki pa je, kot vidimo, naletela na precejšen odziv in odmev med ljudmi. Pobudo zavrača tudi glavnina novinarjev deželnega sedeža radiotelevizijske ustanove, deželna uprava pa se o njej še ni javno izrekla in se tudi najbrž ne bo, saj se hoCe izogniti političnim polemikam in notranjim sporom o tem precej kočljivem vprašanju. AVSTRIJA / KDO BO 3. PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA? Zeleni predlagajo Stojsićevo DUNAJ - Možnosti Haiderjevih svobodnjakov, da bo - kot v pretekli, zaradi predčasnih volitev le enoletni dobi državnega zbora - za tretjega predsednika državnega zbora vnovič izvoljen elan te stranke, so znatno padle. Razlog za to je Haiderjev škandalozen nastop pred nekdanjimi elani VVaffen-SS oktobra lanskega leta v Krivi Vrbi na Koroškem, zaradi katerega si ostale v avstrijskem parlamentu zastopane stranke ne morejo predstavljati, da bi na prvi seji novo izvoljenega državnega zbora 15. januarja podprli kandidata Haiderjeve stranke. Kot znano, je Haider v Krivi Vrbi poveličal elane te zločinske nacistične oborožene organizacije. Ker je za izvolitev vseh treh predsednikov državnega zbora potrebna absolutna večina glasov (naj-rnanj 92 glasov, svobodnjaki pa imajo le 40 poslancev), je kandidat svobodnjakov torej odvisen od podpore drugih strank. To se je zgodilo pri zadnjih volitvah, ko so za tretjega predsednika državnega zbora podprli izvolitev Korošca VVerner Haupta skoraj vsi poslanci oz. poslanke Ljudske stranke (6VP). Tokrat je položaj bistveno drugačen: po mnenju predsednika kluba poslancev OVP Andreasa Khola je podpora s strani Ljudske stranke povezana »z večjimi težavami«, vsaj dokler se Haider ni opravičil za svoje škandalozne in nesprejemljive izjave. Se bolj jasno se je izrazil predsednik kluba socialdemokratskih poslancev Peter Kostelka: v pogovoru za avstrijski radio je včeraj poudaril, da si ne more predstavljati, da bi poslankam in poslancem SPO predlagal, naj bi na tak visok parlamentarni položaj izvolili poslanca, »ki se do danes ni primemo distanciral od izjav svojega strankinega šefa«. Kostelka je s tem nedvoumno menil Haupta, za katerega Haiderjeve izjave doselj niso bile razlog, da bi o njih vsaj kritično razmišljal. Nasprotno: trdil je celo, da so izjave na posnetku nemške televizijske hiše ARD »iztrgane iz sklopa«... Kandidaturo svobodnjaka za položaj tretjega predsednika državnega zbora ne bojo podprli niti poslanke in poslanci Zelenih in Liberalnega foruma. Obe stranki sta takoj po Haiderjevem nastopu v Krivi Vrbi odločno zavrnili vsakršno podporo kandidatu iz Haiderjevih vrst, temveč bo vsaka kandidirala svojega kandidata oz. kandidatko. Liberalni forum bo po vsej verjetnosti predlagal nekdanjega obrambnega ministra Fischerschenlagerja (ki pa je prav tako sporen, ker je sredi 80-tih let kot član vlade osebno pozdravil zaradi vojnih zločinov v Italiji na dosmrtno ječo obsojenega VValter j a Ree-derja in zaradi tega moral tudi odstopiti), iz vrst Zelenih pa je bilo potrjeno, da resno razmišljajo o kandidaturi gradiščanske Hrvatice in manjšinske govornice Terezije Stoj-sič. Dokončna odločitev o njeni kandidaturi naj bi padla še na klavzuri stranke v začetku prihodnjega tedna. Ivan Lukan Pordenonski zaoMMota čisteaa heroina CrVjU proti tihotapcem z m; znai •H tujih državljanov, ar aretirali in zaslišali. Justicija bo odločila, koliko opek bodo dobili Italijani PIRAN - Med izpostavljenimi političnimi temami minulega leta je bilo vprašanje nepremičnin, ki so bila nekdaj v lasti italijanskih prebivalcev ozemlja, priključenega Jugoslaviji z londonskim memorandumom leta 1954. »Niti opeke ne damo Italijanom,« pravijo nekateri politiki in večina Slovencev jim pritrjuje. Vendar gre za težavo, pri kateri še tako plemenita čustva ne morejo vplivati na razreševanje. Število opek, ki jih bodo dobili Italijani, je odvisno od političnih okoliščin in razmerij, v veliki meri pa tudi od strokovne pravne presoje. Piranski odvetnik Ervin DokiC se trenutno ukvarja s tridesetimi zahtevami italijanskih državljanov, ki pričakujejo vrnitev nacionaliziranega premoženja. Treba je poudariti, da ne gre za tako imenovane optante, torej tiste prebivalce nekdanje cone B, ki so po letu 1954 lahko izbirali, na kateri strani meje bodo živeli. Premoženjska vprašanja optantov so bila razrešena z Osimskimi sporazumi in pri tem naša država upravičeno vztraja pri svojih stališčih. Dokičeve stranke pa so tisti italijanski državljani, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto, njihovo premoženje pa je bilo nacionalizirano. Odvetnik DokiC si prizadeva, da bi bile zadevne odločbe o nacionalizaciji izničene. Pri tem se opira na prilogo londonskega memoranduma (Specialni statut), katere prva točka pravi: »V upravljanju področij, ki pridejo pod jugoslovansko oziroma italijansko upravo, bosta italijanska in jugoslovanska oblast postopali skladno s principi Splošne deklaracije o človekovih pravicah, zato da bodo vsi prebivalci teh področij lahko brez diskriminacije in v popolnosti uživali osnovne človekove pravice in svoboščine...« Med temi pravicami sta tudi pravica do lastnine. Mednarodne pogodbe so bile tudi v komunistični Jugoslaviji močnejše od državnih zakonov, in zato sta bili sprejeti dve uredbi, po katerih se na ozemlju bivše cone A in B STO, ki je prišlo pod jugoslovansko ciivilno upravo, niso smeli izvajati predpisi o nacionalizaciji. To je veljalo do septembra leta 1972, ko je Zvezni izvršni svet (pod predsedstvom Džemala Bijedida) z novo uredbo črtal del uredbe iz leta 1955, in tako omogočil takojšnjo splošno nacionalizacijo na tukajšnjem območju. Italija je tedaj takoj protestirala in očitala Jugoslaviji kršitev mednarodne pogodbe. Nekateri se še spominjajo tedanje zaostritve odnosov, ko je Jugoslavija vozila vojsko na zahodno mejo, Italiji pa je očitala iredentizem. Približno 50 odstotkov nacionalizacij na tem območju je bilo izpeljanih do leta 1974, ko je bila sprejeta nova ustava. Ta ni poznala prehajanja zasebnega premoženja v družbeno kot ustava iz leta 1946, kljub temu pa so v letu 1974 tukaj izvedli še preostale nacionalizacije. Po razsodbi Ustavnega sodišča Jugoslavije iz leta 1986 pa zakoni o nacionalizaciji po letu 1974 niso bili več veljavni. Tudi odvzem državljanstva nekdanjim prebivalcem tega ozemlja (niso se mu sami odrekli) je vprašljiv. Zvezni zakon iz leta 1965 vsebuje ugotovitev, da so izgubili jugoslovansko državljanstvo vsi, ki so odšli v tujino in tam dobili državljanstvo glede na svojo nacionalno pripadnost. »Tudi to je kršitev določil Londonskega memoranduma,« meni odvetnik DokiC, »In Ce smo pravna ter demokratična država, bi morali vsem prizadetim vrniti tako državljanstvo, kot tudi odvzeto premoženje oziroma odškodnino zanj.« Kot zastopnik svojih strank je Dokič poskušal v upravnem postopku doseči ugotovitev ničnosti odločb o nacionalizaciji z utemeljitvijo, da so bile v nasprotju s pravnim redom Jugoslavije. Njegov zahtevek pa je bil zavržen z utemeljitvijo, da so bile nacionalizacije opravljene na podlagi zakona. Tudi z upravnim sporom na vrhovnem sodišču ni uspel in njegova tožba je bila zavrnjena iz formalnih razlogov, v vsebino pa se sodišče ni spuščalo. DokiC meni, da je bila odločitev vrhovnega sodišča politična, ne pa strokovna. Zadevo je novembra 1994 poslal v presojo Ustavnemu sodišču. Zdaj čaka, da jo bodo ustavni sodniki vzeli v roke. »Seveda gre za zelo vročo stvar,« pravi Dokič. »Tu ni samo 30 mojih strank, ampak so še številni drugi upravičenci. Skupni zahtevki bi lahko dosegli vrednost 500 milijonov ameriških dolarjev. Seveda bo pri odmerjanju odškodnin treba preveriti tudi to, kateri upravičenci so že prejeli odškodnino ali le del te na podlagi bilateralnih sporazumov. Vsekakor pa se Slovenija tej težavi ne bo mogla izogniti, Ce hoče v mednarodni javnosti imeti ugled pravne države.« Ce bo Ustavno sodišče razsodilo v nasprotju z njegovimi pričakovanji, bo zadevo prenesel na mednarodno sodišče. Z zadevo je menda že seznanjena rimska palaca Famesina in lahko pričakujemo, da bo kmalu sodelovala za mizo naših diplomatov, ki poskušajo urediti odnose z Italijo. Naša javnost pa se bo morda morala sprijazniti tudi s tem, da je pravica, zlasti če je razpeta na križih in težavah političnih razmerij, lahko tudi neprijazna. Boris Vuk PISMO DIREKTORJA CASINOJA 0 stavki delavcev portoroške igralnice Dokaj kritična ocena stavke krupjejev Prejeli smo in objavljamo: V zadnjem Času so mediji z velikim zanimanjem spremljali prekinitev dela v portoroški enoti Igralnice Casino Portorož d.o.o.. Stavkali so delavci na francoski ruleti. Zaradi boljšega informiranja bi želeli podati naslednja dejstva: 1. Že dalj Časa izvršni odbor SIDS (sindikat krupjejev - eden od treh sindikatov v podjetju), organizirano izvaja pritiske na vodstvo družbe in sicer tako, da v obdobjih, ko je največ dela, grozi s stavkami. V letu 1995 so bile napovedane tri stavke, ena je bila realizirana delno, medtem ko je bila zadnja stavka realizirana v celoti. 2. Vse stavkovne zahteve so bile usmerjene v izsiljevanje novih bonitet, povečanju raznih dodatkov, skrajšanje delovnega Časa ter povečanje neproduktivnega delovnega Časa. V izogib večji materialni škodi, ki bi nastala z izvedbo stavke, se je tem grožnjam popuščalo in sicer do skrajšanja delovnega Časa na tedensko 36 ur oz. 100 do 120 mesečnih delovnih ur. Ves preostali delovni Cas pa se porabi za počitek med delom, večerje, gledanje televizije, igranje biljarda, kart, šaha ipd. 3. Ce bi stavkajoči de- lavci, v decembru opravljali svoje delo po razporedu dela, bi imeli od 161.000, 00 do 259.000, 00 SIT neto osebnih dohodkov, po že plačani dohodnini. 4. Giuseppe Simono-vich, ki je stavko vodil, bi imel za normalno delo v mesecu decembru 221.000, 00 SIT neto plaCe in to za 117 ur efektivnega dela na delovnem mestu ter 55 ur počitka med delom. Mitja Dekleva bi imel v enakem Času neto plačo 203.000, 00 SIT, Peter Rotter 204.000, 00 SIT, Frančeškin pa 172.000, 00 SIT neto plače. Ta podatek navajam zaradi boljšega vpogleda bralcev v ekonomsko, socialno oz. delovno upravičenost stavkanja. 5. Stavkovnemu odboru smo posredovali uradno pojasnilo, kakor tudi tolmačenja pristojnih organov, da so njihove zahteve po dodatnem plačilu nočnega dela in uporabi eskala-cijske lestvice nezakonite. 6. V vseh evropskih igralnicah pada interes po igrah na francoski rouletti. V portoroški igralnici se teh iger udeležujejo gosti, ki jih moramo posebej vabiti, zanje organizirati posebne prireditve z nagradami ter jim nuditi razne hotelske in restavracijske storitve. Od ponedeljka do petka je udeležba gostov pri tej posebni igri minimalna, zato smejo delavci na francoskih roulettah predčasno domov, kar pa na njihove osebne dohodke ne vpliva. Glede na takšno stanje se v igralnici pojavlja problem naraščanja že tako visokih materialnih stroškov, ki nastanejo s stroški dela (v portoroški igralnici so do meseca novembra znašali nad 60% realizacije), zraven tega pa so stroški za akvizicijo gostov na francoski rouletti prav tako visoki. 7. V okviru poslovne politike za leto 1994 in 1995, ki sem jo predlagal pristojnim organom in ki so jo le-ti sprejeli, sem poskušal z raznimi pristopi in ukrepi omiliti navedene težave, prav tako pa odpraviti negativne posledice padca teCaja ITL, zaradi katerega se je tolarski prihodek igralnice zmanjšal za 355 milijonov SIT. Vsem pa je znano da prihodek podjetja bremenijo tudi razne davčne in podobne obveznosti. 8. Ob napovedi stavke za božične in novoletne praznike smo organizatorjem stavke podrobno prikazali vse naštete probleme, prav tako pa tudi neutemeljenost oz. nezakonitost zahtev in škodo, ki bi nastala zaradi prekinitve dela. Kljub temu so s stavko nadaljevali in zahtevali moj odstop. 9. Ker bi vsako nadaljnje popuščanje stavkovnim zahtevam po raznih bonitetah resno ogrozilo tudi ostale delavce igralnice in igralnico samo, sem se odločil, da s položaja direktorja ne bom odstopil. Zraven vsega, pa bi takšno stanje novemu direktorju onemogočilo normalno vodenje družbe. Vstrajal sem, da se delo direktorja in poslo-valne skupine obravnava ob zaključku računa za leto 1995. Poudaril bi rad, da sem odstop z mesta direktorja igralnice ponudil že avgusta, upravni odbor družbe pa je po obravnavi stavkovnih zahtev ugotovil, da svoje delo ustrezno opravljam in da za odstop ni nobenih tehtnih razlogov. Po obravnavi zadnjih stavkovnih zahtev je upravni odbor družbe sprejel sklep, da bo o utemeljenosti zahtev po moji razrešitvi obravnaval ob zaključnem računu za leto 1995. 10. Razgovor z organizatorji stavke je bil bolj podoben monologu, saj so bile vse možne različice odvržene in stavkovni odbor je vztrajal pri mojem odstopu. Navodila je stavkovni odbor dobival od zunaj, saj so se po telefonu posvetovali s tako imenovanim »štabom«. Po razgovoru je bil odgovor zmeraj enak: »Stavka se bo prekinila, takoj ko odstopi direktor!«. 11. Zaključni raCun za leto 1995 je v pripravi vendar lahko že sedaj trdim, da smo v igralnici dosegli enako število gostov kot leto prej ter da se je devizna realizacija zvišala, ki pa je žal izničena zaradi že omenjenega padca ITL. Omeniti moram še to, da se je celotno število italijanskih gostov na slovenski obali letos zmanjšalo za okoli 16%. 12. V letu 1996 je potrebno z ustrezno poslovno politiko in sanacijskimi ukrepi odpraviti motnje iz leta 1995 in realizirati tudi tiste naloge iz poslovnih načrtov preteklega leta, ki so bile zaradi stavkovnih groženj odložene. Predlog poslovne politike in ukrepov bo moral za ustrezne organe pripraviti direktor. 13. 3. januarja sem od sindikata krupjejev prejel nove zahteve, po katerih naj bi krupjeji v igralnici organizirali samostojno enoto, nekakšno »igralnico v igralnici«, v kateri bi delali, Ce dobro razumem, v svojem imenu in na svoj raCun. Ta predlog predstavlja nekakšno novo obliko bivšega samoupravljanja, o njem pa se bodo morala izreci pristojna ministrstva. 14. Ob analizi celot- nega dogajanja v zvezi s stavko lahko iz uradne evidence ugotovimo, da je bilo od elanov SIDS dnevno na delo razporejeno povprečno 77 delavcev, 27 jih je povprečno dnevno opravičilo odsotnost zaradi bolezni, kar pomeni, da je dnevno stavkalo povprečno 52 delavcev. Ob tem se mi pojavlja vprašanje, ali lahko takšen odstotek stavkajočih izsili odstop direktorja ob opisani ekonomskih, socialnih in delovnih pogojih. Razumljivo je, da bi s pozitivnim odgovorom o odstopu potemtakem imeli argumente za stavko prav vsi delavci v Sloveniji. Ernest Dobravc direktor igralnice Casino Portorož nr lli ■ IV ir i občine Trst iz leta 1829 ■ 25 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG POLITIKA / INTERVJU S TAJNIKOM SKR CANCI ANI JEM DANES O »CANTIERI TRIESTE« »Del levice pozablja na svoje korenine« »Tržaški župan llly je manjše zlo« - Še o stanju v KGS Odločali bodo o usodi delavcev Sestanek bo pri združenju industrijcev Ce tržaška levica ne bo našla, ne rečemo skupnega jezika, ampak vsaj nekatere skupne vrednote in korenine, ter Ce se ne bo zamislila o resničnih stiskah in socialnih težavah ljudi, bo še naprej obsojena na podrejeno vlogo. Leto 1995 je bilo glede tega precej negativno leto, novo pa bo tako, kot ga bomo sami ustvarjali. Takole razmišlja tajnik Stranke komunistične prenove Giorgio Canciani (na sliki), ki ni optimist nad perspektivami tukajšnje levice. Torej Canciani, kako je z odnosi na levici, posebno med SKP in DSL? Trenutno žal lahko govorim le o željah in upanjih, ker so ti odnosi danes zelo krhki, Čeprav skupno z DSL'upravlja-nto občino Milje, Dolino, Repentabor, Zgonik in deloma tudi Nabrežino. Levica se mora razlikovati od desnice in od sredine zaradi svoje občutljivosti in pozornosti do družbenih in socialnih vprašanj. Zal pri tržaški DSL te pozornosti ne opažam, pac pa vidim, da ta stranka marsikje privilegira politične formule na škodo programov in vsebin. Na kaj mislite? Mislim npr. na Kraško gorsko skupnost, kjer so bile storjene izbire, ki diskriminirajo komuniste in celo Slovensko skupnost, ki vendarle tudi Predstavlja pomembno komponento slovenske manjšine. Gorska skupnost predstavlja zgovo-r®n primer, v katerem so Cisto strankarske izbire ttSL in Ljudske stranke Prevladale nad program- skimi tematikami z namenom, da se politični okvir KGS prilagodi zlasti novi deželni koaliciji, v kateri sta obe omenjeni stranki. Tudi v Miljah so odnosi na levici zelo napeti. Kako ocenjujete tamkajšnjo situacijo? V Miljah se je levica predstavila volilcem s skupnim programom in s skupnim županskim kandidatom. Po zmagovitih volitvah je zaCela tamkajšnja DSL najprej razmišljati o razširitvi napredne koalicije, potem pa je začela postavljati pod "povečevalno steklo" župana Sergia Mila, ki ni elan SKP, je neodvisen in ga je na to mesto predlagala sama DSL. Očitno so od njega hoteli, da se pasivno prilagodi politiki DSL, kar ni naredil, medtem ko je le dosledno izvajal svoj upravni program. In to, Ce se ne motim, dela tudi danes. Se torej v miljski občini obeta nepopravljivi razkol z razpustom občinskega sveta in volitvami? Upam, da smo daleC od tega in bo Cimrej prevladala razsodnot, ki bo preprečila najhujše. SKP bo naredila vse, da bo miljska levica spet našla skupen jezik, Ce bo do nepopravljivega razkola prišlo pa bodo nosili odgovornost tisti, ki bodo ozke interese postavili pred splošne interese miljske skupnosti. Kaj pa v Nabrežini? Komunistična prenova bo v devinsko-na-brežinski občini pozorno spremljala izvajanje programa, ki je na volitvah doživel podporo večine občanov. Zupan Giorgio Depangher je brez vsakršnega posvetovanja z nami pred nekaj tedni razširil koalicijo na bivšo KD, danes Ljudsko stranko, in imenoval v odbor cenjeno osebnost kot je Michele Zanetti, ki pa je bil vedno demokristjan in tega tudi ne skriva. Zaradi tega je SKP v Nabrežini ustanovila svojo samostojno skupino, ki bo, kot rečeno, dosledno podpirala župana vse dokler bo dosledno izvajal svoj volilni program. Ce pa bo ubral drugo pot, bo naša stranka potegnila primerne zaključke. Kako ocenjujete tržaškega župana in dvoletno delovanje njegove uprave? SKP je vedno smatrala Riccarda Illyja kot manjše zlo v primerjavi z nacionalističnimi in desničarskimi silami. To oceno potrjujemo tudi danes. S tem ne mislim, da Illy ni naredil ničesar pozitivnega in koristnega, gotovo pa je, da je privilegiral svojo javno podobo ali imidz, kot se temu pravi. Mestno u-pravo je vseskozi vodil brez vsakršne občutljivosti do socialnih problemov, ki so v Trstu, kot vemo, še kako prisotni in dramatični. Kaj voščite tržaški levici v letu 1996? Da se bo cimprej vrnila k svojim pravim koreninam. V italijanski politiki žal vse bolj prevladujejo lobiji, ki odražajo različne interese, medtem ko bi se morala levica razlikovati od desnice posebno v pozornosti do socialnih vprašanj in do gradnje pravičnejše družbe, v kateri bi beseda solidarnost res nekaj pomenila. To je velik izziv, ki Caka vso levico v novem letu. S.T. Trnova pot 16 uslužbencev miljske ladjedelnice »Cantieri Trieste«, se je zaCela že pred Časom, velika negotovost glede njihove usode je trajala dolge mesece, danes pa se bo zaključila z bolečim sprejemom mobilnosti. O tem bo popoldne tekel pogovor na sedežu združenja industrijcev, kjer bo poleg zastopnikov industrijcev in sindikata prisoten tudi stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče. Čeprav delavce ob koncu mobilnosti Caka brezposelnost, jim odločitev o stečaju, Čeprav se lahko zdi absurdno, prinaša vsaj to gotovost, da bodo za po zakonu predvideno obdobje prejemali vsaj minimalne dohodke, potem ko od septem- bra lani niso dobili plaCe in sploh niso vedeli, kaj jih Caka. Kako bo z morebitnimi odpravninani, zaostalimi prejemki in podobnem, pa bo govor Sele marca pred sodnikom Sansonejem, ki se ukvarja s stečajnim postopkom. Ni prvič in niti ne bo zadnjic, da improvizirani podjetniki, industrij-ci, ki se okoriščajo s podporami, nesposobni voditelji podjetij pripeljejo do zaprtja obratov, ki bi brez njih ostala na tržišču. Tako ugotavlja tržaška federacija SKP ob zadnjem primeru »brodoloma« ene od poslednjih tržaških ladjedelnic, »Cantieri Trieste«. Njeno zaprtje naj bi jasno pokazalo na stične točke med javnim in za- sebnim podjetništvom: životarjenje ob renti in nizkih političnih profilih tudi tedaj, ko bi možnosti razvoja omogočale povsem drugačne posege, s katerimi bi se izognili neverjetnim razmeram, ki peljejo v propad. Poleg tega je pravi paradoks, da se v trenutku, ko se vse politične sile lasajo o načrtih in namembnosti pristaniških območij, o bodoči produktivnosti našega mesta, neločljivo povezane z razvojem ladjedelniš-ke, pristaniške, industrijske dejavnosti, ni slišati ene same besede, s katero bi vsaj obsodili dokončno okrnitev Arzenala sv. Marka, nedavne predčasne upokojitve pri tovarni VM in naposled miljsko ladjedelnico z odpustom vseh zaposlenih. Zato se ne sme nihče Čuditi, pravi še SKP, Ce bodo v kratkem zaprli tudi Arzenal: to ne bi bilo slučajno, temveč posledica politične volje javnega podjetništva, ki je, tako kot zasebno, nesposobno programiranja in iskanja priložnosti za razvoj. In tako, potem ko so zgradili »Sun prin-cess« in si zagotovili možnost, da od leta 1995 do 1998 naredijo še osem velikih plovil za skupnih 667 tisoC bruto registrskih ton, bi ob tihem pristanku onih, ki se ukvarjajo s futurističnimi nacrti o Trstu leta 2000, zaprli še eno ladjedelnico. S tem pa mesto ne bi izgubilo samo okrog sto delovnih mest, temveč konkretno priložnost za industrijski razvoj in zagon. Pristen primerek fašistične kulture Gornja slika nam že sama po sebi dovolj zgovorno dokazuje, Ce je bilo treba sploh kaj dokazati, kaj je bistvo fašistične kulture. Kot vidimo, so poleg Slovencev pogoste tarče bolestnih rasističnih izlivov tudi Židje. ,0 slovenskem javnem delavcu v Veliki Britaniji Dušanu Pleničarju Društvo slovenskih izobražencev bo v sobo-j°> 13. t.m., v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 priredilo pogovor o Dušanu Pleničarju, ob tretji obletnici smrti tega yodilnega slovenskega javnega delavca v Veliki Britaniji. Lik in delo Dušana Pleničarja, ki je bil tudi 7 času demokratizacije ui osamosvajanje Slovenije gonilna sila pri povezovanju Slovencev v veliki Britaniji, želijo oživiti s spomini in Pričevanji. Na pogovoru, ki se bo pričel ob 15. uri in ki ga u° vodil Ivo Jevnikar, bodo sodelovali Pleničarjev! prijatelji in sodelavci iz zamejstva, osrednje Slovenije in ondona, pisno pa tudi 12 ZDA in Avstralije. Na i . b,° nekaj publika-cij, ki jih je Pleničar izdajal in tiskal. Srečanje stiSeVeda odPrto javno- BELA ZIMA Snega letos res ne manjka Potem ko se je prejšnje dni temperatura zraka nekoliko dvignila, je včeraj živo srebro spet krepko zdrknilo navzdol. Napovedi za prihodnje dni pa niso najboljše. Najbrž bo višje lege naše pokrajine v soboto in nedeljo spet popršil sneg, čeprav je bil že štirikrat v tem začetku zime na obisku in pustil tudi vidne in počasi izginjajoče sledove, kot kaže včerajšnji posnetek s središča Opčin (foto KROMA) OZADJE JE POLITIČNO Musliman Kličić se upira zahtevi Hrvaške po izročitvi Hrvaška vlada je za 37-letnega Muslimana Muha-.meda KliciCa, sicer doma iz Labina, zahtevala od italijanskih oblasti ekstradicijo, češ da je kriv »pokola, bombnega atentata, požara in drugega«. Klicič trenutno živi v Italiji in nima nobenega namena, da bi se vrnil v rodno Istro, saj se boji za svojo usodo, o kateri pa bo 25. t.m. odločalo tudi tržaško prizivno sodiSCe. Nanj se je obrnil odv. Bogdan Berdon, ki trdi, da je Klicič povsem nedolžen in da ima vsa zadeva izključno politično ozadje. Pri tem navaja tudi pisanje raznih Časopisov. Tako na primer »Glas Istre« od aprila lani poroča, da so predstavniki Istrskega demokratičnega sveta polemizirali z ministrom Jarnjakom, po katerem naj bi atentat na neki disko-bar v NedeSCini (KliciCa obtožujejo tudi vseh ostalih atentatov od leta 1992 do 1995, na dva kioska in tovornjak) posledica obračunavanja med nasprotnimi tolpami. Glas Istre pravi, da je šlo za namerna dejanja, s katerimi naj bi destabilizirali Istro, vnesli strah med ljudi, in tako upravičili trdo roko, policijski režim, da bi zaustavili napredovanje Demokratične liste. Naposled naj bi na nekoga zvrnili vso odgovornost, to pa naj bi bil Musliman Klicič, ki pa je bil ob zadnjem atentatu, 27. marca lani, v Trstu, pri svoji zaročenki Alessandri Bevi-lacqua. V tem smislu je zanimivo tudi pisanje Časopisa »Naši foji« (2. avgust lani), ki pravi, da je javna skrivnost, da so teroristi pripadniki ene od hrvaških paravojaških skupin. Navaja tudi besede predsedniika Tudjmana, oi katerem pravi, da je »ekzaltirani nacionalist«, ki je govoril o poskusih destabilizacije Hrvaške, tako na zasedenih ozemljih kot v Istri. Pri tem se »Nasi foji« sprašujejo, s Cim destabilizirajo Istro: morda s pomocj izgnancem in z napori v turizmu? NOVICE Licitacija Miljske občine za vzdrževanje vozil Miljska občinska uprava je na osnovi sklepa občinskega odbora razpisala zasebno licitacijo za izredno vzdrževanje (popravila, licanje in zamenjavo poškodovanih delov karoserij) občinskih motornih vozil. Izklicna cena licitacije znaša 16.800.000 lir, kateri je treba dodati še davek IVA. Za sodelovanje na licitaciji bodo morali interesenti vložiti prošnjo na kolkovanem papirju; ročno (ali s priporočenim dopisom) jo bodo morali predložiti na občinsko upravo, na Trg Marconi 1, do 27. t.m. Nova delovna mesta Ravnatelj Pokrajinskega urada za delo sporoča, da bodo v ponedeljek 8. in torek 9. na okrožnem sedežu v Ul. F. Severa 46 od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave (na obrazcu C/l) za delovna mesta, ki so jih razpisale nasledne ustanove: Tržaška občina: 1 mesto uslužbenca na pokopališču za 90 dni; 2 mesti smetarja za 90 dni: Vsedržavni institut jedrske fizike: 1 mesto sla -šoferja z vozniškim dovoljenjem »B« za 90 dni: Zgoniška občina: 1 mesto občinskega sluge za 3 mesece; obvezno je vozniško dovoljenje »B« ter obvladanje slovenskega jezika in strojepisja; 1 mesto sluge - šoferja z vozniškim dovoljenjem »B« za dobo 90 dni. Srečanje starejših občanov Uprava Občine Dolina prireja v nedeljo ob 16. uri v gledališču Prešeren tradicionalno novoletno srečanje starejših občanov. Srečanje, ki bo priložnost za izmenjavo voščil ob prijetni družabnosti, bosta poživila trio Istrski muzikantje in domača skupina Long Slunk. NA SREČANJU SKGZ IN ZSKD POGOVOR Z MILKOM ČEBULCEM Priznanja za zasluge pri gledališkem delu Gostinje srečanja Sara Balde, Nehna Švab in Edita Frančeškin »Gobe rad jem, še raje pa proučujem« Ob začetku leta je treba vložiti prošnje za dovoljenja in takrat pride do prave gneče Na eni strani Sara Balde, mlada, pravkar rojena »zvezdica« na svodu gledališkega ustvarjanja, na drugi strani pa Nerina Švab, ki se z gledališčem ljubiteljsko ukvarja že dolgo let, predvsem z mladimi in mlajšimi; njima je bilo posvečeno sinočnje srečanje, s katerim sta Zveza slovenskih kulturnih društev in kulturna komisja Slovenske kulturno - gospodarske zveze počastili dosežene uspehe obeh poustvarjalk. Sara Balde je bila preteklega decembra deležna najuglednejšega slovenskega priznanja za gledališko dejavnost; Severjeno nagrado je prejela za odlično odigrano vlogo v Que-neaujevih Vajah v slogu, ki so jih v režiji Edite Frančeškin in z izvirno glasbo Nevia Miklavčiča postavili elani dramske skupine Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin. Globoka prizadevnost, s katero se Nerina Švab loteva vedno novih del na gledališkem področju, soudeležuje pri svojem delu predvsem mlade in mlajše in jih tako vzgaja k igralskim veščinam, je široko poznana v naši stvarnosti. Pred nedavnim je bil njen trud posvečen počastitvi 50. obletnice Zveze slovenskih kulturnih društev. Slavljenkama sinočnjega srečanja v dvorani Slovenske kulturno gospodarske zveze je Čestital Rudi Pavšič v svojstvu predsednika kulturne komisije krov- ne organizacije. V uvodnem nagovoru je podal tudi krajši obračun preteklega leta, ki ga je na kulturnem področju označevalo veliko temnih, a tudi precej svetlih dogodkov. Med temi sta prireditelja želela izpostaviti prav zgoraj omenjeni priložnosti, tudi zato, ker vrednotita delo za naš prostor nepogrešljivih kulturnih delavcev. Severjevo nagrajenko bo v nedeljo, po ponovitvi Vaj v slogu ob 17. uri v Prosvetnem domu počastilo tudi domače društvo, skupina pa bo že dan prej, v soboto, 6. t.m., ob 17. uri gostovala v bazoviški kinodvorani na vabilo domačega mladinskega krožka. (dam) Z včerajšnjega srečanja na SKGZ (foto KROMA) Med nami je veliko gobarjev, in to takšnih, ki se na gobe (in ne samo na njihovo uživanje) zelo dobro spoznajo. Zato tudi naš dnevnik rad spremlja vse pobude, ki zadevajo njihovo delovanje, torej tudi vprašanje dovoljenj za nabiranje gob, ki si ga je treba oskrbeti že v začetku leta. Da bi o tem problemu bolje seznanili naše bralce, smo se pogovarjali z Milkom Cebulcem, predsednikom Slovenske gobarske družine, ki deluje že od leta 1978, predvsem pa odličnim poznavalcem gob - naravnega bogastva, ki ga mi, navadni zemljani, prav gotovo premalo poznamo. »Ne vem, zakaj takšno zanimanje gobarje v tisku in drugih občilih. Gre sa- ŽE PRVI DAN VELIKO VPISOV Gneča za izlete Primorskega NASTOPIL BO MEŠANI PEVSKI ZBOR HRAST IZ DOBERDOBA Koncert v openski cerkvi Župnija sv. Jerneja na Opčinah prireja tudi letos niz glasbenih srečanj z namenom, da ovrednoti prenovljene orgle v vaški župnijski cerkvi. Letos so se organizatorji odločili, da pričnejo s koncertom božičnih pesmi na dan Gospodovega razglašanja, tj. jutri, 6. januarja, ob 18. uri. Koncert bo ob vezni besedi Jana Leopolija oblikoval MePZ Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi priznani slovenski glasbenik Hilarij Lavrenčič. Zbor deluje že vrsto let v okviru dober-dobskega katoliškega društva; pevska skupina je sodelovala na številnih glasbenih pobudah, kot npr. pri izvedbah Sattnerjevih kantat, pri 50-letnici Radia Trst A. Uspešno se je udeležil tudi deželnega zborovskega tekmovanja "Corovivo” in mednarodnega natečaja v Maasmelechu (Belgija). Zborovodja Lavrenčič se je v teh letih uspešno uveljavil predvsem v italijanskem okolju, saj od leta 1986 sodeluje kot korepetitor v tržaškem Verdiju in je obenem docent harmonije na raznih glasbenih ustanovah na Goriškem in v Trstu. Lavrenčič je sicer diplomiral iz klavirja in maturiral na klasičnem liceju Trubar. Pod mentor- stvom D. Zanettovicha se je nato posvetil glasbi in leta 1988 zaključil študij harmonije, fuge in kontrapunkta. Lani pa je diplomiral iz zborovske kompozicije in dirigiranja na videmskem Konservatoriju Tomadini. Openski koncert bo popestril organist Hubert Bergant, ki bo izvajal nekatere skladbe za orgle solo. Bergant, ki je sicer našemu občinstvu že dobro znan, je docent orgel na ljubljanski Akademiji za glasbo; ob tem pa tudi veliko koncertira doma in v tujini. Na koncertu bo vstop prost, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni kritju preostalega dolga ob prenovi orgel. Luisa Antoni Včeraj zjutraj, ko se je zaCelo vpisovanje za naše tradicionalne izlete, je bila na hodniku pred upravo našega dnevnika kar velika gneCa, kot le delno prikazuje slika (foto KROMA). Nekateri so trdili, da so pred vrati Čakali že od 6. ure, da ja ne bi zamudili vpisa... Vse se je praktično končalo že okoli 11. ure. Do takrat smo namreč sprejeli večino prijav, popoldne jih je prišlo le malo. Skratka, prvi dan vpisovanja je krepko potrdil tradicionalno zanimanje naših ljudi za izlete Primorskega dnevnika. Skupno se je vCeraj prijavilo: za Kenyo 9 oseb. Tu je na voljo še dovolj prostora, saj je za realizacijo potovanja potrebnih najmanj 16 oseb. Za Barcelono se je prijavilo 22 oseb. Tu so na voljo še 4 prostori. Za Bratislavo, Krakov, Brno in Dunaj se je prijavilo toCno 200 oseb, medtem ko smo računali le na sto. Zaradi tega bo potovanje potekalo v dveh izmenah, in sicer tako, da bo prvih 100 vpisanih potovalo v predvidenem terminu od 18. do 24. maja, druga skupina pa od 25. do 31. maja. Za oba termina lahko sprejmemo še nekaj interesentov na tako imenovano »listo Čakanja«, saj iz prakse vemo, da se marsikdo mora potovanju odpovedati tudi v zadnjem trenutku. Kdor bi se še želel vpisati na kakšno od treh potovanj, lahko to stori še danes, in sicer v potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20, in sicer od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. mo za spoštovanje zakopa štev. 34 z dne 3. junija 1981, ki smo ga kot gobarji vedno spoštovali. Poglejte si moja dovoljenja; imam jih 14. Torej sem letos že petnajstič stal v vrsti, da dobim dovoljenje za nabiranje gob v tem letu,« nam je kar na začetku pogovora povedal predsednik slovenskih gobarjev v zamejstvu. »Res je, da se nas je zbralo letos pred obcin--sko palačo morda vec prosilcev, kot sicer. Pravijo, da se je prvi postavil v vrsto že ob treh zjutraj. Sam sem prišel pred občinsko poslopje okrog 7.30, pa je bila vrsta že precej dolga. Morda gre pretirano zanimanje za gobarska dovoljenja pripisati dejstvu, da je Slovenija sprejela zakon, ki prepoveduje izvoz gob preko meje. Po tem zakonu gobarji lahko naberejo največ dva kilograma gob na dan. Ne smejo pa jih prenesti preko meje, pa naj gre za državljane ene ali druge države. Globe za prekrške so zelo visoke.« Povpraševanje po gobarskih dovoljenjih se je vsekakor zelo povečalo. 350 dovoljenj so dobili le tisti, ki so v naši občini rezidentni. Ostalih 150 dovoljenje bodo dobili prosilci izven občine, ki pa bodo morali to dovoljenje obnavljati vsaka dva meseca. »Naj povem,« je poudaril Cebulec, »da je Kraška gorska skupnost dodelila občini po tretjem Členu zakona teh 500 mest glede na njeno gozdno površino. Nabrežina in Devin imata na primer določenih 540 dovoljenj, Zgonik 210, Dolina 150 in Repentabor 170.« Zadeva glede pridobitve dovoljenja ni tako lahka in enostavna. Prosilec mora za to potrošiti nekaj denarja, pa tudi nekaj svojega Časa za Čakanje v vrstah. »Sedaj smo komaj oddali svoje prošnje za dovoljenje, potem moramo v Ul. Nordio za plačilo drugih papirjev in kolekov. Lani so znašali ti stroški okrog 46.000 lir; letos bodo, glede na razne podražitve, prav gotovo še večji,« je dejal Cebulec. Njegov pristop v svet gobarjev je predvsem želja po preučevanju in razširjanju znanja o svetu gob. »Vedno pravimo, da je Kras reven in skop z zemljo, pa ima vendarle veliko bogastvo. Z Marinko Pertot že nekaj Časa preučujeva naše kraje ter sva ugotovila, da je v območju tržaške in goriške pokrajine kakih 700 vrst gob; Ce bi prišteli še Slovenijo, bi jih bilo kakih 1000 različnih vrst. Pravi gobarji ne hodimo po gobe, ker bi jih hoteli zauži-vati, temveč, ker jih želimo spoznati. In tu je velika razlika med gobarjem in gobarjem - eni hodimo po gobe, ker jih želimo spoznati, drugi, ker jih hoCejo Cimprej spraviti v lonec.« Slovenska gobarska družina je na začetku štela od 80 do 100 elanov. Danes se je to število kar precej skrčilo. »Toda tisti, ki smo ostali, smo res s srcem pri tej stvari. Potem, ko se načakamo v vrsti za dovoljenje pred občinsko palaCo, si vsako leto privoščimo še kavo in pomenek v kavami »Agli spec-chi« na Trgu Unita. Tu si povemo, kakšne vrste gob smo našli, koliko smo jih nabrali; nikoli pa si ne povemo, kje smo jih nabrali. To je za vsakega gobarja skrivnost«. Brez dovoljenja, na katerega bo tudi naš sogovornik čakal kakšna dva meseca, ni mogoCe nabirati gob brez bojazni pred globo. Globo predpisujejo gozdni Čuvarji, ki prav dobro poznajo kraje, kamor najbolj pogosto zahajajo gobarji. »Višek gobarske sezone je vedno v jeseni. Zimski Cas gobam ni naklonjen; potem se poveča na pomlad in lahko traja tudi tja v poletje, Ce seveda odgovarjata gobam dva pomembna faktorja - toplota in vlaga. Lani se ta dva faktorja nista ujela in zato je bila sezona zelo slaba. Upajmo, da bo letos bolje.« Pa ste prenesli na svojo družino to vašo ljubezen do gob, smo ga še vprašali. »Na ženo prav gotovo, ker ljubi naravo; morda še bolj cvetje od gob, a je z vsem, kar nas obdaja, močno povezana. Otroka sta pokazala na začetku nekaj zanimanja, sedaj pa ne veliko.« Kaj pa glede uživanja gob, smo ga še vprašali. »Gobe jem, ko si jih zaželim; drugače jih spravim v hladilnik, ali jih vložim. In potem moji prijatelji že vedo, da jih bom ob obiskih razveselil z njimi.« Neva Lukeš VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke 10.05 (E) (8.15) 10.42 (IR) 6.13 (R) Tržič (6.38), Portogmaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz- nikih 11.42 (IC) 7.13 (E) Tržič (7.36), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) 13.42 (IR) 7.50 (IC) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogmaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 14 1? P 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogmaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) 15.42 (IR) 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogmaro (11.22), Mestre (12.07), Be- netke (12.20) 16.04 (IC) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogmaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Trži^U 3.33|, Portogmaro (14.19), Mestre (15.07), Be- 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogmaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogmaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 20.00 (IC) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogmaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogmaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) 19.13 (E) TržM (19.3(|, Portogmaro (20.22), Mestre (21.04), Be- 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva 1.42 (IR) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini SMER Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestne (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke J14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke ^9.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke |21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (827) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 9.56 Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (1126), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (1326), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de- 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (1627) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 17.19 17.38 17.51 (R) (IR) (R) (D) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). 18.33 19.20 19.44 20.22 (IR) (R) (D) (D) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob 18.19 (D) (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 (IR) Videm (1926), Gorica (19.50), Tržič (20.09) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (2124) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (2227) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E 221) (IC 243) (IC265) (E 241) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZ1A EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto 6.52 10.58 16.57 19.51 (E 240) (IC264) (E 242) (E 220) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS-prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) DRAVA-prihaja iz Budimpešte -Opčine (18.30)-nadaljuje v Benetke SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak KD RDEČA ZVEZDA vabi v društvene prostore v Saležu jutri, 6. t.m., ob 18. uri. Prisluhnili boste domačemu moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Rada Milica in si ogledali prizorček »Priprava na zlato poroko« v režiji A. Peljeta Vabljeni VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 5. januarja 1996 SIMEON Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 11.29. < Jutri, SOBOTA, 6. januarja 1996 GAŠPER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, 27 km na uro, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ilaria Puz-zer, Giovanni Gadaleta, Gia-como Currd, Matteo Cerniva-ni, Giorgia Felice, Ivana Co-slovich, Priselila Pettorosso, Isabel Cheminet, Alessandro Ghiozzi. UMRLI SO: 78-letna Ma- ria Geberizza, 88-letna Ida Boccasin, 61-letni Umberto Stoppar, 88-letna Viola Ives-sa, 55-letni Bruno Mazzarol, 82-letna Amelia Pertot, 89-letna Carmen Pitteri, 74-letna Emilia Carli, 58-letna Gian-franca Miani, 91-letna Riccar-da Bavčar, 97-letna Vicenza Ferri, 91-letna Giuseppina Brezar, 80-letni Francesco Humar, 87-letni Antonio Ceppi, 65-letni Sergio Cauci-ch, 69-letna Anna Pasguero, 85-letna Luigina Luigarchi, 85-letni Aurelio Marussi, 85-letna Maria Gregorich, 88-letna Anna Zigoi, 84-letni anto-nino Sottile, 91-letna Alda Amasoli, 76-letni Mario Pilar. OKLICI: uradnik Piero Le-govini in uradnica Giuseppina Mirante, delavec Davide Michelazzi in asistentka Mi-caela Abatangelo, uradnik Mario Miniussi in uradnica Lucia Nonis, strugar Massi-mo Dia in Solnica Silva Tra-vani, podjetnik Stefanos Vo-lianitis in funkcionarka ONU Alessandra Borghesi. ;; LEKARNE Od PONEDELJKA, 2., do NEDELJE, 7. januarja 1996 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 -Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 19.15, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. VValt Disney. EXCEL-SIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ace Ventura - missione Africa«. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00, »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pivetti. NAZIONALE 3-15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Selvaggi«, i. Ezio Greggio, Cinzia Leone, Leo Gullotta. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Vacanze di Na-tale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne VVang in Paul Auster, i. Wil-liam Hurt, Harvey Keitel. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La pazzia di re Giorgio«. S ČESTITKE Danes praznuje pri Banih svoj rojstni dan ERNEST MALALAN. Se mnogo srečnih let mu želijo žena Anita, Tanja, Edi ter vnuka Peter in Erik. □ OBVESTILA V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je tudi letos na ogled tradicionalna razstava božičnih motivov, dela mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava bo odprta še do 7.1.96 v popoldanskih in večernih urah. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za inventuro v četrtek, 4. in v petek, 5. januarja 1996. PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). MALI OGLASI tel. 040-361888 TRGOVINA jestvin išče prodajalca/ko. Tel. 212197 ob mah poslovanja. IZGUBIL se je v bližini Opčin belo/rjavi angleški set-ter, samec srednje velikosti. Tel. št. 314075 - nagrada. PRODAM domač krompir. Tel. 200882 ob uri obedov. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. v večernih mah na št. 823293. PRODAM hišo v gradnji -tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. št. 228597. n IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Vpisovanje bo v ponedeljek, 8. t.m. na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, od 19. do 20. ure. Informacije na tel.212859 in 299573. a PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP,- Opčine prireja na Gospodovo razglašenje jutri, 6. januarja, ob 18. mi v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT božičnih pesmi MePZ Hrast iz Doberdoba. Zborovodja: Hilarij Lavrenčič, sodeluje organist prof. Hubert Bergant, koncert bo povezoval Jan Leopoli. Prisrčno vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE jutri, 6. januarja, ob 14. uri izpred cerkve sv. Roka v Križu. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja že tradicionalno novoletno srečanje za starejše občane v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču v Bol juncu. Na srečanju bosta sodelovala trio Istrski muzikantje in znani godalni ansambel Long Slunk. Vabljeni prav vsi starejši občani! SKD TABOR - Prosvetni dom. V nedeljo, 7.t.m., ob 17. uri ponovitev kabareta "Vaje v slogu”. Rezija E. Frančeškin, glasba N. Miklavčič. Vabljeni. MLADINSKI KROŽEK iz Bazovice priredi jutri, 6. t.m., ob 17. uri v bazovski kinodvorani gostovanje gledališke skupine SKD Tabor z Opčin s kabaretom "Vaje v slogu”. Režija E. Frančeškin, glasba N. Miklavčič. Vabljeni. V ŽUPNIJSKI dvorani v Nabrežini je tudi letos tradicionalna razstava božičnih motivov, delo mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava je do 7. t.m. v popoldanskih in večernih mah. Dobrodošli. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na božični koncert, ki bo v stolnici sv. Justa v Trstu v nedeljo, 7. t.m., ob 16. uri. Pel bo Združeni cerkveni mešani zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. M in ZPZ I. GRUDEN iz Nabrežine gostujeta v nedeljo, 7. t.m., v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. Božični koncert se bo pričel ob 17. mi. Vabljeni. IŠČEMO mladeniča za prodajo v trgovini z elek-tricim materialom na Opčinah, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. do 12. do 14. me na št. 228117. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič. PRISPEVKI Ob 12. obletnici smrti pok. moža Josipa Cibic daruje žena Tončka in sin z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Križa. Za popravilo spomenika NOB pri Domju prispeva Giuliano Felician iz Zavelj 100.000 lir. Namesto cvetja na grob Silvestra Kmet daruje sestra Ljuba z možem 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Ricmanj. V spomin na bivšo sošolko Albino Trebeč Furlan daruje Bojana Modrijan 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto božičnih in novoletnih voščil daruje KD Jože Rapotec s Prebenega 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Bivši godbenik Ladi Juriča daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 20.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicero ne 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 CERKEV / DRUGIČ V SVOJI ZGODOVINI Goriška nadškofija pripravlja sinodo Prilagajanje smernicam 2. vatikanskega koncila in spremembam družbenih razmer PODGORA / V PRENOVLJENI CERKVI Pevsko srečanje na temo ljudskih božičnih pesmi Zbora Podgora in Pod lipo Goriška cerkev se v tem letu pripravlja na pomemben dogodek in sicer na sinodo goriške nadškofije, ki so jo predstavili včeraj na tiskovni konferenci nadškof p. Antonio Vitale Bommar-co (na sliki - foto Bombača), vodja škofijskega tiskovnega urada Lorenzo Boscarol in generalni tajnik sinode Andrea Bella-vite. O pomenu dogodka, ki v krajevnem merilu pomeni isto kot ekumenski koncil za univerzalno cerkev, zgovorno priča že dejstvo, da bo to 2. sinoda v vsej zgodovini goriške nadškofije. Prejšnja je bila med drugo svetovno vojno, prvi, takrat neuspeli poskus sinode, pa je opravil nadškof Attems že v 18. stoletju. Na ta dogodek potekajo priprave že precej Časa. Prva zamisel za sinodo se je nadškofu porodila pred tremi leti, uradni predlog in začetek priprav pa je bil odobren v začetku lanskega leta. Sinodo bodo uradno odprli na 25. maja v baziliki v Ogleju, trajala pa bo predvidoma dve ali tri leta. Neposredno bo pri njej sodelovalo 300 delegatov goriške cerkve v predstavništvu 90 župnij iz goriške pokrajine in sosednjih krajev videmske in tržaške pokrajine, ki sodijo v pristojnost goriške nadškofije. Približno dve tretjini delegatov bo laikov, predstavnikov raznih katoliških gibanj, združenj in seveda škofijskih svetov, preostala tretjina pa je duhovnikov in pripadnikov verskih redov. Dela sinode bodo potekala tako na plenarnih skupščinah vseh de- legatov kot v študijskih komisijah in tudi s prispevkom župnij ter drugih skupin, ki naj bi v svoji sredi aktivno spremljale prenovo cerkve. Osnovni namen sinode je prilagajanje cerkvenega pastoralnega sporočila potrebam in zahtevam Časa. Sinoda bo med drugim pomenila za goriško cerkev osvajanje in prilagajanje usmeritvam II. Vatikanskega koncila in kasnejših papeških dokumentov. Pri tem ažumi-ranju življenja cerkve pa bo pozornost usmerjena tudi družbenemu dogajanju in novostim izven samih verskih okolij. Kot so poudarili na včerajšnji predstavitvi, bodo pozornost posvetili družini kot temeljni inštituciji za vzgojo in rast človeka, pa tudi drugim družbenim komponentam, ki delujejo v korist človeka. Med temi izrecno omenjajo tri področja delovanja: združenja, ki promovirajo medsebojno spoznavanje in sodelovanje med različnimi jezikovnimi in kulturnimi okolji v naši krajevni stvarnosti; združenja prostovoljcev na socialnem področju (mirovniki, pomoč alkoholikom, bolnikom, terapevtske skupnosti itd.); združenja, ki delujejo za zaščito primarnih pravic delavcev, mladih (sindikati, dijaški odbori) in drugih družbenih skupin. Skratka, Ce je po eni strani njena primarna vloga prispevati k prenovi cerkve, ki želi biti v koraku s Časom, naj bi sinoda imela tudi pomembne družbene učinke navzven. Prosvetno društvo Podgora vabi v nedeljo na srečanje z slovensko ljudsko božično pesmijo, ki bo v cerkvi sv. Justa v Podgo-ri. Na njej bosta ob IS.uri nastopila mešana pevska zbora Podgora pod vodstvom Mirka Špacapana ter Pod lipo iz Bamasa (Spe-ter Slovenov) pod vodstvom Nina Spehonje. Program bo povezovala ter obogatila dramska skupina PD Podgora, sestavljena v glavnem iz domačih otrok v režiji Lidije Jarc. Pod naslovom Zazvonili so božični zvonovi bodo otroci predstavili recital poezij na božično tematiko. Tudi pesmi, ki jih bosta izvajala zbora, bodo ubrane na božično atmosfero. Glavni protagonist bo torej ljudska božična pe- sem, predvsem iz slovenske Benečije. MePZ Pod lipo se bo predstavil s štirimi pesmimi, ki jih je priredil oz. uglasbil Nino Spehonja, medtem ko bo domači zbor predstavil ob beneškem ljudskem izročilu tudi ožje domačo pesem. Nazadnje bosta zbora v skupni izvedbi zapela še pesem “Te dan je usega veselja” in sicer v podutanskem narečju, ki jo je harmonioziral Pavle Merku. Božični koncert bo tudi priložnost, na kateri bodo uradno otvorili prenovljeno cerkveno poslopje, na katerega čakajo podgorski verniki od oktobra lanskega leta. Ppovej-mo še, da bo ob župniku Vojku Makucu v nedeljo prisoten tudi prejšni duhovni vodja Alfredo Ughi. GORICA Ob rojstvu fiskalni kodeks kar na občini Poenostavljanje birokratskih obvez V uradih goriškega županstva so uvedli nekaj novosti, ki naj bi olajšale nekatere birokratske obveznosti za občane. V dogovoru s področnimi uradi finančnega ministrstva in s pomočjo neposredne računalniške povezave so se opremili, da bodo novorojenčkom lahko kar na občini izdajali fiskalni kodeks. Takoj po prijavi rojstva v matičnem uradu bodo starši pri okencu anagrafskega urada lahko dobili številko kodeksa. Magnetno kartico s kodeksom jim bodo kasneje dostavili na dom, tako da bo interesentom prihranjena pot do davčnega urada. Poleg tega pripravljajo v anagrafskem uradu tudi drugo novost. Občanom, katerih osebna izklaznica je tik pred zapadom (dokument je veljaven pet let) bodo dostavili na dom sporočilo o zapadlosti in potrebi po obnovi. Isto bodo naredili za mlade, ki s 15. letom starosti dobijo pravico do osebne izkaznice. V sporočilu bo tudi naveden postopek za obnovo, strošek za izkaznico glede na to, ali je veljavna samo za Italijo ali tudi za tujino, in seznam držav, v katere lahko potujemo z izkaznico. Občane nadalje opozarjajo na obstoj avtomata za anagrafska potrdila (bivanje, družinsko stanje, državljanstvo itd.), ki deluje na Trgu San Giorgio v LoCniku 24 ur dnevno. Interesenti lahko zaprosijo za vsakršno potrdilo preprosto s tem, da v avtomat vstavijo svojo magnetno kartico s fiskalnim kodeksom. Slovenski oktet nocoj v Gorici Ljubiteljem ubremega petja se nocoj v Gorici ponuja prijetno doživetje. V cerkvi Srca Jezusovega bo ob 20.30 celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki se bo predstavil s programom bižicnih pesmi. Oktet bo nastopil v Gorici na pobudo trgovine Riavez Radio, ki je to kulturno in promocijsko pobudo uresničila v sodelovanju s firmo Selečo in Goriško hranilnico. Oktet, ki je v veC kot 40 letih nastopanja imel že veC kot 3 tisoč koncertov na vseh petih kontinentih, bo nastopil v zasedbi: Danilo Čadež, Igor Ziemfeld (prvi tenor), Marjan TrCek, Peter Ambrož (drugi tenor), Peter BedjaniC, Tomaž Tozon (bariton), Pater Čare, Borut Gorinšek (bas). Pevce bo spremljal pri orglah Hubert Bergant, ki je tudi avtor nekaterih med skladbami na sporedu. Koncertni spored obsega dvajset skladb slovenskih in tujih avtorjev, ki so večinoma ubrane na božično in religiozno tematiko. Vstop bo brezplačen. NOVICE Pokrajinam večja avtonomija Predsednica Pokrajine Marcolinijeva, ki trenutno vodi tudi deželno zvezo pokrajin, izreka zadovoljstvo zaradi dveh ukrepov deželne vlade, ki je prisluhnila željam pokrajin. Slednje bodo po novem neizrabljena sredstva iz posameznih postavk ob koncu leta lahko namenile drugim nujnim potrebam, medtem ko so jih doslej morale vračati Deželi. Pokrajine bodo iz ostankov deželnih skladov dobile tudi izredna financiranja za prilagajanje šolskih in drugih poslopij novim varnostnim predpisom. Izleti PD: zanimanje za vzhod Tudi v goriškem uredništvu Primorskega dnevnika smo imeli včeraj precejšnjo gnečo ob začetku vpisovanja tradicionalnih izletov za bralce in naročnike našega Časopisa. Zaminanje velike večine interesentov se je tokrat osredotočilo na izlet v vzhodnoevropske države, Slovaško, Češko in Poljsko, za katerega je bilo daleC največ prijav. Nekoliko manjše je bilo zanimanje za izleta v Kenijo oziroma v Barcelono, za katera je na voljo še precej prostih mest. Žive jaslice v Krminu V Krminu bodo jutri popoldne uprizorili žive jaslice. Prireditev je bila prvotno napovedana decembra, vendar so jo morali odpovedati zaradi dežja. Sprevod nastopajočih bo krenil ob 16.30 po mestnih ulicah do Trga Liberta, kjer bodo uprizo-rili jaslice in prihod svetih treh kraljev. Pobudnik prireditve je združenje “Castrum Carmonis”. Nocoj ob 20.30 pa bo v dvorani Italia v Ul. Friuli v Krminu novoletni koncert mestne godbe na pihala pod vodstvom dirigenta Sergia Spessota. ' ll ■. i KRONIKA / EKSPLOZIJA PLINA Mastronllo trdi, da gre za nesrečo Toda možakar ni znal pojasniti, zakaj je bil plin napeljan v spalnico Policija je v videmski bolnišnici, kjer je na zdravljenju zaradi precej težkih opeklin, vCeraj konCno lahko zaslišala 58-letnega Maria Mastro-rilla, lastnika stanovanja v 3. nadstropju poslopja v Ul. Monte Nero 48, ki ga je v ponedeljek zvečer razdejala eksplozija plina. Zaslišanje ni razčistilo dvomov o vzrokih eksplozije, nasprotno. Ma-strorillo je namreč zanikal poskus samomora. Trdi, da se je v ponedeljek zvečer vrnil domov malo pred 21. uro. Sedel je pred televizijski sprejemnik, ne da bi se zavedal, da je stanovanje nasičeno s plinom in s prižigom cigarete nehote sprožil eksplozijo. To pričevanje pa se nikakor ne ujema z dejst- vom, da je bila iz kuhinjskega plinskega priključka gumijasta cev speljana do spalnice, kar daje preiskovalcem sumiti, da je v resnici šlo za poskus samomora. Mastrorillo menda te okoliščine ni znal ali hotel pojasniti. Namestnik državnega pravdnika dr. Paolini, ki vodi preiskavo, zaenkrat jemlje v poštev še obe hipotezi, namerno dejanje kot tudi nenamerno povzročitev škode, ki na celotnem poslopju in opremi presega sto milijonov lir. Preiskovalci pa dajejo razumeti, da se hipoteza namernega dejanja zdi verodostoj-nejša, tudi zato ker naj bi možakar po ločitvi od žene preživljal dokaj težavno in nemirno obdobje. KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45 »Pocahontas«. Walt Disney. 18.30-21.30 »Braveheart (Cuore impavido)«. Igrata Mel Gibson in Sphie Mar-ceau. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00- 22.00 »Gašper«. Film S. Spielberga. TRZIC COMUNALE 18.00- 21.00 »Braveheart (Cuore impavido)«. M. Gibson in S. Marceau. H3 OBVESTILA CICIKLUB obvešča, da bo prvo srečanje po božičnih počitnicah v ponedeljek, 8. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SPD GORICA - Smučarski odsek sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 7. januarja, odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) skozi Stan-drež v Gorico (na Komu). Iz Gorice odpelje ob 7.15. Priporoča se točnost. ZSKD sporoča, da je urad v Ul. Malta 2 do 5. januarja zaprt. Po običajnem umiku bodo spet odprti *od ponedeljka, 8. januarja. KNJIŽNICA DAMIR FEI-GEL bo zaprta do 7. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta do 6. januarja. SKPD F J. SEDEJ iz Ste-verjana vabi na tradicionalno božičnico, ki bo v soboto, 6. januarja, ob 16. uri v cerkvi v Steverjanu. Na programu je koncert Big Ben Hit kvarteta. Sledilo bo nagrajevanje natečaja Moje jaslice, nagrajevanje športnega tedna in novoletna tombola v Sedejevem domu. El RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE je postavljena spominska razstava likovnih del Toneta Kralja. Ogled po urniku knjigarne do 10. januarja. V GALERIJI KINA VITTORIA razstavlja slikar Nico di Stasio. Ogled po urniku kinodvorane do 7. januarja. V KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena razstava fotografij Flavia Mo-settija, ki' jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75. Razstava je na ogled do 10. januarja. n_____________IZLETI PD RUPA-PEC vabi da-ne in prijatelje na smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein), ki bo v nedeljo, 14. januarja. Prijave pri Tanji Kovic, tel. 882285. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Danes v Gorici: 10.00, Gualtiero Caretta iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Podgori; 12.30, Romana Pilutti iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst; 13.15, Emesto Bolzan iz splošne bolnišnice v Ro-mans. JEKLARSTVO / PRODAJA Z Dalmine odhaja še zadnji kos »dižavnega jekla« Kupca sta Jechint in Banco di Roma RIM - V zasebne roke prehaja še zadnji del državnega jeklarstva, in sicer podjetje Dalmine, ki proizvaja nevarjene jeklene cevi. Upravni svet grupe Ilva, ki je sicer v procesu likvidacije in nadzira 84 odstotkov družbe Dalmine, je včeraj sprejel sklep o prodaji jeklarskega podjetja navezi, ki jo sestavljata družba Techint iz grupe Rocca in Hanca di Roma. Pogodbena cena znaša 301, 5 milijarde lir, sporazum pa predvideva tudi nacrt za izravnavo finančnih terjatev v znesku 530 milijard, ki jih ima Ilva do družbe Dalmine. To naj bi dosegli z razpisom javne prodaje delnic, ki so v tržnem obtoku. Pred objavo vesti o prodaji, je borzna komisija (Consob) začasno prekinila trgovanje z delnicami Dalmine, ki so že ob odprtju trga napredovale za veC kot dva odstotka. Uro kasneje, po sporočilu upravnega sveta Ilve, da je bila ponudba za nakup sprejeta, pa se je trgovanje nadaljevalo po tečaju 307 lir, kar je 0, 75 odstotka veC kot dan prej. Prvo polovico lanskega poslovnega leta je Dalmine zaključila s 16, 3 milijard lir neobdavčenega dobička (ki je prvo polletje 1994 znašal komaj 1, 2 milijarde), fakturirala pa je 830, 3 milijarde, kar je za skoraj 20 odstotkov veC kot leto prej. Postopek za prodajo jeklarske družbe se je zaCel novembra 1993, vendar je bil kasneje spremenjen v zasebna pogajanja, kar je v začetku lanskega decembra konCno obrodilo prve rezutate. Družba Dalmine, eden od zgodovinskih akterjev italijanskega jeklarstva, nosi ime po istoimenskem kraju v neposredni bližini Bergama, kjer je sedež njenega prvega obrata. Na borzi je Dalmine prisotna že več kot 70 let, uradno pa je bila ustanovljena leta 1920, Čeprav so njene korenine še 14 let starejše. Nemški kolos Mannesmann je namreč v Dalmineju že leta 1906 zgradil obrat za proizvodnjo jeklenih cevi, ki je po prvi vojni prešel v italijansko last in postal eden od stebrov jeklarstva v državi. Danes zaposluje Dalmine približno štiri tisoč delovnih moCi, pod okriljem državnega koncerna IRI pa je bila vse od leta 1937, ko jo je le-ta rešil iz hude krize, v katero so bili zašli dotedanji zasebni lastniki. Predsednik grupe IRI Michele Tedeschi je ob sklenitvi pogodbe za prodajo družbe Dalmine izrazil veliko zadovoljstvo, saj je to po njegovih besedah zgodovinski trenutek za IRI, ki mu je uspelo privatizirati jeklarski sektor v manj kot dveh letih. Prodaja »državnega jekla« zase-bnikoTn je po njegovi oceni navrgla veC kot sedem tisoč milijard lir dohodka in hkrati pomembno prispevala k zmanjšanju stroškov likvidacije jeklarske finančne družbe Ilva. Tedeschi je v svoji izjavi podčrtal tudi dejstvo, da * prodaja Dalmine ni samo uspešna finančna operacija, ampak je pomembna tudi zato, ker zagotavlja podjetniško kontinuiteto in ohranitev delovnih mest. Državni koncern IRI je od leta 1992 prodal veC kot tri tisoC podjetij z raznih sektorjev in iztržil zanje približno 20 tisoC milijard lir. Od tega znaša iztržek od prodaj v jeklarskem sektorju sedem tisoC milijard. Lira se ob pomoči dolarja še krepi Pričakovanje trgov za podatke o inflaciji MILAN - Lira še napreduje, pri Čemer ji zdaj pomaga tudi dolar, ki se je krepko ovrednotil na vseh mednarodnih trgih. Marka se je morala tako potuhniti in v Italiji je včeraj izgubila še dve liri ter po tečajnici Banke Italije veljala 1.089,5 lire. Takega razmerja lira do marke ni imela že od srede lanskega septembra. Za razliko od borze, ki je še naprej medla z zelo skopim obsegom poslov, na liro kot vse kaže tacaš nimajo pomembnejšega vpliva notranjepolitična dogajanja. Tuji analitiki menijo, da so mednarodni trgi prepričani v Di-nijev obstanek na krmilu vlade do izteka italijanskega semestra v Evropski uniji. Kar zadeva zeleni bankovec gre zabeležiti, da je v Tokiu presegel vrednost 105 jenov, kolikor ni veljal že od marca 1994, analitki pa napovedujejo, da se bo ta ugodni trend nadaljeval pod vplivom velikega zanimanja azijskih investitorjev za valutne in fi- nančne trge ZDA. Na italijanskih trgih je včeraj vladalo veliko pričakovanje za današnje dokončne podatke o decembrski inflaciji, saj marsikdo dvomi v zanesljivost začasnega izračuna, ki tokrat ni bil sestavljen na osnovi podatkov iz vzorčnih mest, ampak je bil zgolj povprečje podatkov, ki so jih posredovale najveCje občine. Po teh naj bi decembrska inflacijska stopnja nihala med 5,7 in 5, 8 odstotka. ZUNANJA TRGOVINA / ITALIJA - HRVAŠKA Italijani prvi izvozniki Prehiteli so tradicionolno močne Nemce TRST - Trgovinska menjava med Hrvaška podjetja so v Evropski Italijo in Hrvaško je bila v prvih deve- uniji kupila veliko strojev in naprav tih mesecih lani vredna skoraj dve za opremo tovarn in tudi veliko vozil, milijardi dolarjev. Italijanska podjetja kar odkrito pa se govori, da so bila so na Hrvaško izvozila blago v vred- med njimi tudi »strateška«, kar pome-nosti 1.107 'milijonov dolarjev, Hr- ni, da je na Hrvaško šlo tudi blago, ki vatje pa so na italijanski trg plasirali tja ne bi bilo smelo zaradi embarga. 5S 2M8KM; p „-SsRtS prišlo pa je tudi do izrednega uspeha do nje prišlo v času, ko še ni bil rešen v hrvaškem izvozu. Na italijanski trg problem kninske Krajine. Trgovci in so Hrvatje izvozili za kar 36,4 od- industrijci se nadejajo, da se bo že le- stotka več blaga kot v enakem raz- tos normaliziralo poslovanje s tistimi dobju leta 1994. kraji na Hrvaškem, ki so bili doslej Kar italijanske izvoznike posebno nedostopni. Pripravljajo se na ponov-veseli. je dejstvo, da so po izvozu prvi no zavzetje hrvaškega trga, kjer so bili na hrvaškem trgu. Sicer so bih Nemci v Časih pred vojno vidno zastopani, v lanskih prvih devetih mesecih tik Nekatera velika italijanska podjetja so za Italijani: njihova menjava z Zagre- se že utaborila v Zagrebu, kot na pribora je bila vredna 1.880 milijonov mer avtomobilski koncem Fiat, ki je v dolarjev. Tudi v tem primeru je Hr- hrvaški prestolnici odprl predstav-vaška plačilna bilanca deficitarna, saj ništvo in se pripravlja na prodajo vo-so iz Nemčije uvozih blago v vredno- zil takoj, ko se bodo razmere pomirile 1 sti 1,1 milijarde dolarjev. Hrvaški iz- in normalizirale V ta okvir nedvom-voz v Nemčijo pa je narasel za 25,6 no sodi tudi pobuda tržaške banke odstotka. V celoti se je hrvaški izvoz CRT, ki je v Zagrebu ustanovila svojo latu povečal za 21,2 odstotka, med- banko in si za delničarje izbrala tem ko je uvoz narasel za kar 73,4 od- podjetja in poslovne ljudi iz raznih stotka. Hrvaški zunanjetrgovinski pri- hrvaških pokrajin. Banka bo začela manjkljaj presega dve milijardi do- poslovati v tem letu. larjev. Marko VValtritsch IZ SLOVENIJE Istrabenz začel javno prodajo delnic LJUBLJANA - Koprski Istrabenz je včeraj zaCel javno prodajo delnic, v okvira katere bodo za certifikate in gotovino namenili 55 odstotkov premoženja podjetja, ocenjenega na 4,471 milijarde tolarjev. Skupina Istrabenz, katere nominalni osnovni kapital je v začetku leta 1993 znašal 5,18 milijarde tolarjev, ostaja v 13,33-odstotni lasti države, interno razdelitev in notranji odkup so že končali, javna prodaja pa bo potekala do 4. marca. Ocenjena vrednost trgovskega podjetja z naftnimi derivati in plini Istrabenz, v okviru katerega deluje pet hčerinskih družb (OMV Istra, OMV Umag, Istragas, Instalacija in Marina Koper), je 1. januarja 1993 znašala 6,777 milijarde tolarjev, od tega je bilo za 1,597 milijarde tolarjev rezerv. V lasti države ostaja vrednost podjetja v višini 690, 5 milijona tolarjev, v postopku interne razdelitve in notranjega odkupa pa so že razdelili za približno dve milijardi tolarjev premoženja. Istrabenz bo v okvira javne prodaje za gotovino in certifikate razdelil za približno 2,5 milijarde tolarjev premoženja podjetja. Nominalna vrednost delnice je tisoC tolarjev, za gotovino pa jih bodo prodajah po 1.824 tolarjev. Skupina Istrabenz je leta 1994 po višini dobička zasedla osmo mesto med slovenskimi podjetji, za minulo leto pa napovedujejo še boljše rezultate. Razmere na deviznem trgu se umirjajo LJUBLJANA - Po decembrskem šoku na menjalniškem deviznem trgu se razmere umirjajo, ugotavljajo izvedenci, ki napovedujejo, da bo nedavni poseg centralne banke normaliziral položaj na deviznem trgu,.tako da bodo gibanja spet usklajena s siceršnjimi gibanji v gospodarstvu. Po njihovi oceni je bilo nedavno dogajanje na menjalniškem trgu bumejše od premikov, ki bi jih pričakovali glede na razmere v gospodarstvu. V letu 1995 je nenehno naraščal primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino, hkrati pa je tudi presežek v plačilni bilanci kopnel. Pri vse višji ravni mednarodne menjave je tako začelo postajati očitno, da se presežna ponudba deviz obraCa v presežno povpraševanje, zato se je avgusta lani leto in pol trajajoča precenjenost tolarjevega teCaja, zaradi katere so stokali izvozniki in se veselili uvozniki, končala. Se julija lani je bil povprečni tečaj Banke Slovenije za marko pod 81,5 tolarja, septembra se je dvignil na 83,09 tolarja, oktobra pa je znašal že 84,96 tolarja. Sprememba strukture in obsega povpraševanja po tujih valutah v menjalnicah, kamor se je presedlo pričakovanje skokov teCaja, je povzročila živčnost, zato so te povišale prodajno teCaje deviz. Ker ni bilo ne makroekonomskih ne monetarnih razlogov za skok teCaja, je BS sprejela ukrep o izravnavi tedenskih nakupov in prodaj deviz v menjalnicah. Ul ^ m z u < 5 < II o o Ul Ul 06 Oč V * eš 1“ ca h- 4. JANUAR W6 v URAH i valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1549,00 1597,00 nemška marka 1075,00 1107,00 $ francoski frank 314,00 324,00 ^ P" holandski gulden 959,00 988,00 P .O. belgijski frank 52,00 54,10 g I funt šterling 2407,00 2481,00 M cj> irski šterling 2482,00 2558,00 ti danska krona 277,00 286,00 grška drahma 6,40 6,90 kanadski dolar 1145,00 1180,00 1? japonski jen 14,70 15,30 !$ švicarski frank 1332,00 1373,00 5.§ avstrijski šiling 152,60 157,30 norveška krona 244,00 251,00 if švedska krona 234,00 242,00 $ ji, portugalski escudo 10,30 10,70 - španska pezeta 12,70 13,30 i avstralski dolar 1156,00 1191,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,70 12,50 S hrvaška kuna 265,00 290,00 4. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1548,00 1593,00 nemška marka 1079,00 1109,00 francoski frank 314,00 324,00 holandski gulden 957,00 982,00 belgijski frank 52,10 53,90 funt šterling 2401,00 2481,00 irski šterling 2476,00 2571,00 danska krona 277,00 287,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1142,00 1177,00 švicarski frank 1336,00 1364,00 avstrijski šiling 152,20 156,70 slovenski tolar 11,50 12,40 r 4. JANUAR 1996 v LIRAH I valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1578,920 — ECU — 2012,330 — nemška marka — 1089,510 — francoski frank — 319,260 — funt šterling — 2448,480 — holandski gulden — 973,200 — belgijski frank — 53,015 — španska pezeta — 12,954 — danska krona — 281,620 — Irski funt — 2521,380 — grška drahma — 6,629 — portugalski escudo — 10,487 — kanadski dolar — 1167,840 — japonski jen — 15,900 — švicarski frank — 1350,890 — avstrijski šiling — 149,000 — norveška krona — 247,360 — švedska krona — 238,380 — finska marka — 361,890 — avstralski dolar 1177,560 FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 4. JANUAR 1995 v nEM v uem valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4437 14477 1.4517 funt šterling 2.2366 2.2436 2.2506 irski funt 2.3046 2.3116 2.3186 kanadski dolar 1.0635 1.0695 1.0735 nizozemski gulden 89.218 69.328 89.438 švicarski frank 123.97 124.07 124.17 belgijski frank 4.8561 4.8661 4.8761 francoski frank 29.244 29.304 29.364 danska krona 25.788 25.848 25.908 norveška krona 22.648 22.708 22.768 švedska krona 21.808 21.868 21.928 italijanska lira 0.9146 0.9186 0.9226 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1858 1.1898 1.1938 portugalski escudo 0.96 0.963 0.966 japonski jen 1.3658 1.3673 1.3688 finska marka 32.14 32.22 33.3 DRAMATURGIJA w%iri Med tistimi, ki so oblikovali podobo tržaškega slovenskega gledališča, je bil od leta 1957 do 1981 tudi Josip Tavčar. Pristopil je kot dramatik, ki se želi dejavno vključiti v svoj prostor. Njegov slovenski prvenec Prihodjo nedeljo je SNG v Trstu premiersko uprizorilo 9.11.1957, zaradi izrednega navdušenja občinstva pa je igro ponovilo kar petinštiridesetkrat. Danes se zdi delo v ekspoziciji preenostavno, v razpletu preveč pouCno, v zgradbi ponekod pomanjkljivo, toda TavCar je želel v njem nakazati predvsem bistvene sestavine miselnega in kulturnega razvoja tržaškega Slovenca. Uporna preteklost ni mogla glavnega junaka obvarovati pred pastmi zahodnega sveta, ki ga je potiskal v objem potrošništva in odvračal od osnovnih vrednot. Poleg posrečene tipizacije oseb je Tavčar v svojo igro vnesel elemente italijanske gledališke tradicije, iz katere je po izobrazbi in izkušnjah sam izhajal. Polnokrven tržaški Slovenec je v italijanskem gledališkem načinu doživljal tragiko vsakdanjega življenja v komičnih situacijah. Kar je bilo prej nedopustno, je postajalo v takratnih politično že izdelanih razmerah normalno. V Tavčarjevi igri sta odrska situacija in junak odražala svet, v katerem je živel gledalec, ki se že davno ni več prepoznaval v stereotipnem prikazovanju trpečega in pomilovanega zamejca. Tavčar se je pri ustvarjanju likov in odrskega dogajanja ravnal po svojem počutju. Iz svojega zornega kota je obravnaval ozek tržaški prostor kot del sveta, Slovence v njem pa kot ljudi, ki se spopadajo z najširšo problematiko. Po povojnem nekritičnem navdušenju je bil stik z dejanskim stanjem nujno potreben: med ustvarjalci in občinstvom se je postopno vzpostavil odnos, podprt že prej z odpr-tejšim repertoarnim načrtovanjem. Zunanje okoliščine so zahtevale, da se je pojmovanje o namembnosti gledališča hitro spreminjalo. V tistih letih so namreč politiki razmišljali o ukinitvi tržaškega SNG, kulturniki pa so se borili za njegov obstoj; za ohranitev ustanove je bilo treba poskrbeti z reorganizacijo, ki se je morala uskladiti z novimi državnimi predpisi. Pri tako pomembnih spremembah je bil Josip TavCar vsestransko prikladna oseba: poznal je italijansko kulturo in kulturnike, svetovnonazorsko je bil napredno usmerjen, vendar strankarsko nevezan, v sodbah uravnovešen in sposoben kritičnih analiz. Zato so ga pritegnili v vodstvo in mu naložili del odgovornosti pri upravljanju gledališča. TavCar se temu ni izmikal. Poglabljal je svoje presoje in za vsako krizo iskal najprikladnejši izhod. Pri tem je skušal upoštevati zadrege in potrebe vseh gledaliških sotrudnikov. Spoznal je v podrobnostih celotno strukturo in vzpostavil z igralci spodbuden odnos. Celotna gledališka ustanova je postala del njegovega ustvarjalnega naboja in vplivala na njegov dramski opus. V 50. in 60. letih je nova miselnost obrodila sadove in presegla vse zapreke. V iskanju svoje specifike se je gledališče odpiralo in postajalo zanimivo v takratnem jugoslovanskem in italijanskem prostoru. Laskava priznanja pričajo o posebni razsežnosti, ki jo je tržaško gledališče vnašalo v širši kulturni prostor in ustvarjalo pogoje za lastno javnopravno ureditev. Tavčarjevo delovanje je bilo zelo opazno: znotraj gledališča je usklajeval različne dejavnike, izven pa je tudi v nelahkih trenutkih suvereno predstavljal ustanovo. Poleg tega je s svojimi gledališkimi deli skušal vnesti v slovensko dramatiko utrip t.im. mediteranskega duha. Na odru tržaškega gledališča je zaživelo devet Tavčarjevih del. Vsako je po svoje doprineslo k umetniškemu razvoju ansambla in k vzponu ustanove. S fantazijo Pekel je vendar pekel, ki so jo krstno uprizorili 11.3.1959, pa je SNG doseglo takrat najvidnejša priznanja. Uvrstitev tega dela v jubilejni repertoar SSG bo tržaškemu občinstvu v poseben užitek in primeren trenutek za razmislek o pomenu te ustanove za kulturni razvoj Slovencev v Trstu. Bogomila Kravos rF LIKOVNA UMETNOST Vecchietovi lesorezi v ljubljanski galeriji Kompas V galeriji Kompas v Ljubljani razstavlja v tem obdobju likovni umetnik Franko Vecchiet. Razstava, ki so jo odprli 20. decembra in bo odprta do 20. januarja, je bila že deležna pohval. Depliant, ki je izšel ob tej priložnosti, podaja kar bogato sliko umetnikove ustvarjalnosti, od njegovih sodelovanj na raznih skupinskih razstavah, do osebnih razstav. Slednjih je bilo že nad 15, in po raznih krajih, npr. v Ascoli Picenu, Spetru v Beneški Sloveniji, v Rimu, Beogradu, Ljubljani, Trstu, Kopru, Benetkah, Bitoli, Begunjah, Skopju, Gorici, Padovi itd. Franko Vecchiet poučuje lesorez na Mednarodni Soli v Benetkah, je tudi avtor umetniških izdaj: likovno-pesniške knjige Sredozemlje in Ludens ter igre Suite in serije Flux. Leta 1989 je prejel nagrado iz Prešernovega sklada, redno pa sodeluje na mednarodnih razstavah in grafičnih bienalah. - Navedli smo le nekaj podatkov o Vecchietovi ustvarjalnosti, a to samo zato, da osvežimo našim bralcem spomin na njegovo dejavnost, ki je več kot bogata in uspešna. Za ogled tokratne razstave je seveda treba potovati v Lju- bljano, do nas v Trstu pa prihajajo mnenja in kritike o umetnikovi najnovejši seriji lesorezov, s katerimi je prijetno presenetil vse tiste, ki sledijo njegovi ustvarjalnosti. S serijo lesorezov, ki jih razstavlja umetnik v Ljubljani, je pokazal, da izredno dobro obvlada tehniko lesoreza in da so prav ti lesorezi pot, po kateri namerava v bodoče še nadaljevati, še razvijati svojo ustvarjalnost. Lesorezi so v Cmo-beli barvi, kar dopušča umetniku kombinacijo vrezanih linij, ki spoštujejo strukturo lesa, istočasno pa mu omogočajo, da materializira v njih svoja notranja Čustva, svoje zamisli in podzavestne vzgibe, ki vodijo njegovo roko pri njihovem ustvarjanju. Kdor si je že ogledal to serijo Vecchietovih lesorezov, bo prav gotovo pritrdil mnenju umetnostnih kritikov in recenzentov, da leti ne potrebujejo kakšne posebne razlage, temveč povedo s svojo tehniko in načinom ustvarjanja vse, kar je želel in želi umetnik preko njih povedati in sporočati. Razstava je tako za Vecchieta lep uspeh, kot je tudi za vso slovensko ustvarjalnost v Italiji. Neva Lukeš ____KNJIGE___ emmini »mftfi 1 III li "11 ilrlJ gubami« Med gubami. Tun, v brazdah, ki so jih na stare obraze natisnila leta, skrbi in muke, so napisani številni fragmenti malih zgodb. Med gubami starega, razritega obraza, razgorelega zaradi sončnih Žarkov, ki so bili nekoč bolj topli kot danes, in vetra, ki je bil nekoč močnejši kot danes. Prav tam, med gubami, je nastala knjiga, ki jo je s tem naslovom izdala tržaška italijanska založba LJnt. Gre za zbirko krajših novel, črtic in ene poezije, katerih avtorji so znani italijanski literarni ustvarjalci (med temi naj omenimo le dve imeni: Claudia Magri-sa, priznanega germanista in tržaškega senatorja, in Susanne Tamaro, ki je pred kakim letom zablestela z romanom Va’ dove ti porta il cuore). Pisatelji so to pot črpali iz sveta, ki se vedno bolj siri, sveta »ostarelih«. Imenujmo jih tako, čeprav zna sodobna kirurgija pregnati marsikatere fizične sledove staranja, čeprav se je povprečna življenjska doba dvignila že tja krepko čez sedemdeseto. Toda ostareti iz te knjige so ohraniti nakaj tiste pristnosti, ki jo včasih zasledimo prav v (bolj ati manj realistični) božični ikonografiji -med kroniko in kičem. Italijanski naslov (Trn le rughe) se morda zdi na prvi pogled nekoliko banalen. Preočitno posnema šablono "brati med vrsticami (leggere tra le righe) Toda dejansko je naslov primeren za delo, čeprav se zdi med stikanjem po poticah v knjigami predvidljiv in puščoben. Črtice, pripovedi in novele so vendarle res kot drobci, pobrani tu pa tam v kakem starem stanovanju; znojne kapljice, ki se zasvetijo na koži sivkasih obrazov. “Med gubami se ustavijo spomini, čustva, izkušnje življenja, "pravi kratka obnovica na zunanji strani platnice. V te spomine, ta čustva, te izkušnje so segli avtorji. Osemnajst zbranih odlomkov so književniki napisati na prošnjo Združenja Goftfedo de Bantield, ki se vrsto let ukvarja s pomočjo in podporo ostarelim. Avtorske pravice dela so vsi avtorji darovati Združenju. Knjiga torej prepleta kulturno poslanstvo slehernega literarnega dela (ki seveda zasluži to ime) in etično poslanstvo dobrodelne pobude, čeprav v tem primeru posredne in svojevrstne. Povedati smo par besed o predvidljivem naslovu, ki šele potem, ko knjigo preberemo, zadobi resnično veljavo, ki mu gre. Povejmo še nekaj o vsebini literarnih sestavkov, ki se morda (vsaj nekateri) zdijo prav tako predvidljivi, kot da bi iskati medli odsev lahkega učinka. Prelahko, morda, pisati o temi, ki si zlahka utre pot v občutljiva srca bralcev. A vendar: nekaj originalnega je v teh starcih, morda nekaj tistega, kar umetniško delo lahko doda suhoparni kroniki in razneženim opisom. Ostaja, to vsekakor, neka otožna, sladka melanholija, ki jo prede počasni ritem pripovedovanj, domači izraz, za katerega so se odločiti številni pisci, dobrohotna naklonjenost, ki se ji ne morejo odpovedati. In ta otožnost ovije tudi predmete in situacije iz sodobnega življenja: televizijo, reklamo, veleblagovnice. Kdo so ljudje s srebrnimi lasmi, ki živijo okoli nas? Kako doživljamo njihove postave in njihova življenja, njihove pripovedi in tu pa tam že zmedene spomine, ki jih načenja zob časa? Včasih z zamahom roke, včasih z naglico, ki je njim tuja, nam pa nuja. Tako, kot piše v knjigi Tra le rughe, pa jih spoznavajo sodobni literarni ustvarjalci. Matejka Grgič LONDON / PO PISANJU DAILY EXPRESSA Diana bo privolila vrazporoko Do tega sklepa naj bi prišla »po dolgem razmišljanju« na počitnicah na Bermudih LONDON - Princesa Diana je pripravljena na razporoko s princem Charlesom in bo torej ustregla pisni zahtevi kraljice Elizabete. Tako poroča dnevnik Daily Ekspress, ki se sklicuje na »Dianine svetovalce«. »Lady Di« sicer Se ni uradno odgovorila na kraljičino zahtevo, vendar je sklenila, da jo sprejme, po dolgem premišljevanju med pravkar končanimi počitnicami na Bermudih. Diana bo vsekakor tudi postavila nekaj pogojev, piše dalje londonski dnevnik: poleg finančnega dogovora in priznanja pravice, da redno videva sinova, naj bi ji tudi zaupali neko »javno funkcijo« ter naj bi z njo ravnali kot »princeso in materjo prestolonaslednika« . Princ Charles, ki tačas preživlja počitnice s sinovoma na švicarskih smučiščih, ni hotel komentirati vesti in zaprosil novinarje, naj ga vsaj med počitnicami pustijo pri miru. Na sliki AP princesa Diana ob povratku z Ber-mudov. ALARM IZ ZDA IN VEL BRITANIJE Naša Zemlja postaja iz leta v leto toplejša NEW YORK -Pravkar minulo leto je bilo rekordno glede temperature Zemlje, kar naj bi potrdilo napovedi izvedencev, da postaja naš planet vedno toplejši zaradi izgorevanja foksilnega goriva. Tako piše New York Times, ki se sklicuje na dva različna i znanstvena vira, enega ameriškega in enega I britanskega. Britanski podatki, ki sta jih nudila Briti-sh Meteorological Office in University of Easr Anglia, govorijo o poprečni temperaturi 14, 84 stopnije Celzija za leto 1995, ameriški pa, ki prihajajo iz j uglednega newyorške-j ga Nasa Institute for Space Studies, govo-j: rij o celo o 15, 38 stopinje poprečne tempe-« ra ture. Razlika v podatkih je posledica J drugačnih kriterijev I meritev, obe vira pa i soglašata, da je bilo | minulo leto najto-| plejše od srede prejšnjega stoletja, ko so začeli tovrstne meritve opravljati. NY Times v tej zvezi citira ravnatelja inštituta Goddard Jamesa Hansena, ki po eni strani predvideva, da se bo še pred koncem stoletja temperatura še zvišala, po drugi pa poudarja, da otoplitvi botruje predvsem človeška dejavnost, predvsem uporaba goriv, kot so premog, petrolej in les. Na otoplitev Zemlje opozarja tudi prestižni Worldwatch Institute in VVashingtona, ki pa ima spet nekoliko drugačne podatke. Po njegovih meritvaj je bilo najtoplejše leto 1990, ko so izmerili poprečno temperaturo 15, 47 stopnije Celzija, kar je torej za malenkost več tudi v primerjavi z britanskimi podatki. VVashingtonski observatorij za okolje je v tej zvezi priporočil močno zajezitev fok-silnih goriv. NOVICE Iz Tokia novi uspehi v boju proti aidsu TOKIO (STA/AFP) - Skupina japonskih znanstvenikov je sporočila, da so odkrili protitelesa, ki uničujejo celice okužene z virusom HTV, kar bi lahko onogočilo nove načine zdravljenja obolelih z aidsom. Protitelesa so našli v krvi sedmih oseb, ki so že 12 let okužene z virusom HIV, a se pri njih ni pojavila bolezen. Znanstveniki menijo, da bi lahko bila protitelesa, če bi jih uspeli reproducirati, učinkovito zdravilo proti aidsu. Eden od znanstvenikov je našel serum, ki uničuje celice HIV, oziroma preprečuje njihovo nastajanje. V serumu so bila omenjena protitelesa, ki jih ima sicer le zelo omejeno število ljudi. Gre za ljudi z določenimi značilnostmi, ki pa jih znanstveniki še niso uspeli določiti. Sobo vreme v Mehiki že povzročilo sto mrtvih CIUDAD MEXICO - Iz Mehike prihajajo vse bolj vznemirljive vesti o nenavadnem mrazu, ki je že povzročil sto smrtnih žrtev. O največ žrtvah in hudi škodi poročajo z dežele Tamaulipas, ki je popolnoma odrezana od sveta. Vlaki in avtobusi ne vozijo, ujma pa je porušila tudi nekatere mostove. Tako nizkih temperatur v Mehiki ne pomnijo v zadnjih štiridesetih letih. Potres v Azerbcajdlafiu MOSKVA - V Azerbajdžanu na meji z Iranom so včeraj zabeležili potres četrte stopnje po Richterjevi lestvici. Vest je sporočila ruska tiskovna agencija hi-terfax, ki ne poroča o morebitnih žrtvah in tudi ne o gmotni škodi. Epicenter potresa je bil približno 160 kilometrov od Bakuja, občutili pa so ga posebno v mestih Lenkoran, Massaly in Astara. OdloSi vzlet rcikete Ahčine PARIZ - Zaradi nekaterih tehničnih težav so odložili vzlet prve rakete v letu 1996 iz programa Ariane. Na vrsti je bil tokrat malezijski satelit za telekomunikacije. Pred njim je poletelo v vesolje že 81 podobnih satelitov. PRIMORSKI DNEVNIK - P R E D N A R O Ć N I N E 1996 Spoštovani bralci, letošnje leto je za naš dnevnik poteklo v znamenju negotovosti in težav, ki so močno bremenile naše delovanje. Primorski dnevnik se je moral ravno ob svoji 50 letnici soočiti z zahtevno nalogo, kako zagotoviti svoj obstoj, ki je za našo skupnost v Italiji življenjskega pomena. Kljub težki okrnitvi, ki jo ravno v tem času doživlja zaradi izvajanja načrta za premostitev kriznega stanja, gledamo v novo leto z zaupanjem in prepričanjem, da bomo, tako kot v težavnih okoliščinah v preteklosti, uspeli premostiti vse ovire in zagotoviti našemu časniku normalno življenje. Ob tem želimo poudariti, da naša prizadevanja ne bi bila uspešna brez Vašega doprinosa in razumevanja. Prepričani smo, da boste, kot vedno doslej, izkazali zvestobo svojemu dnevniku, ki Vas bo še naprej spremljal z vsakdanjim poročanjem o dogajanju po svetu in doma in obnovili naročnino, ki bo tudi letos ostala nespremenjena. Ob tem pa še iskreno voščilo za srečno in uspehov polno leto 1996! Noj dnevnike Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1996 nudimo vrsto ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1996 bo naročnina brezplačna Do 37. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ pri vseh raznaSalcih Primorskega ~ dnevnika na Tržaškem in Goriškem MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Muslimanski civilisti so spet na prostosti Napete razmere ovirajo delo Iforja v Sarajevu in Mostarju SARAJEVO (Reuter) - Sarajevski Srbi so včeraj do 16. ure izpustili vseh šestnajst muslimanskih civilistov, ki so jih zadrževali od božiča. Na Srbe so pritisnile Združene države in Severnoatlantska zveza, ki se v Sarajevu in Mostarju spopada z naraščajočo napetostjo. Neki ostrostrelec je ranil italijanskega stražarja v srbskem predelu Sarajeva, streljali pa so tudi na britansko transportno letalo. Izpustitev Muslimanov je preprečila zaostritev prve krize, potem ko so sile zveze Nato za uveljavljanje miru (Ifor) prevzele mandat od mirovnih enot Združenih narodov. Srbi so dopoldne izpustili tri pretepene ujetnike, preo- stalih trinajst, med njimi sta bila tudi dva otroka, pa so popoldne predali francoskim vojakom Iforja v bližini sarajevskega letališča. Predstavniki Iforja so ugrabitev ocenili kot ostro kršitev daytonskega spora-zuma, saj je s tem kršena BITKA ZA ŽUPANSKI STOLČEK V ZAGREBU Vlada predlaga Tuđmanu, naj vnovič zavrne Graniča ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj predsedniku Franju Tuđmanu predlagala, naj zavrne potrditev člana opozicije, liberalca Gorana Graniča za zagrebškega župana. Vladajoča stranka se torej Se vedno ne more sprijazniti z volilnim porazom v hrvaški prestolnici in nadaljuje politično krizo, ki grozi, da se bo razširila na celotno državo. Glede na to, da vlado sestavljajo izključno člani vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti, ki ji predseduje Tuđman, bo ta najverjetneje zavrnil potrditev Graniča za župana. V skladu z zakonodajo mora mestna skup- ščina izbrati novega župana, in če tudi ta ne bo dobil podpore predsednika republike, bo moral Tuđman imenovati svojega pooblaščenca za župana. Opozicijski mestni svetniki so že napovedali, da bodo v tem primera vrnili svoje svetniške mandate in internacionalizirali ta primer očitne kršitve demokratičnih načel. Ker je jabolko spora le izvolitev župana, ki ga koalicija zmagovalnih strank noče prepustiti HDZ, bo za morebitno rešitev krize treba počakati na nove volitve. Tudi predstavniki vladajoče stranke predlagajo nove volitve, ki naj bi jih imeli letošnjo pomlad. Gordana Gojak ena temeljnih človekovih pravic, to je pravica do gibanja. »Če dovolimo kršitve pravice do gibanja, bomo s tem spodkopali temelje daytonskega dogovora in kompromitirali najpomembnejšo nalogo Iforjevih enot v Bosni,« je dejal neki predstavnik zveze Nato. Predstavnik za tisk ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns pa je dejal, da je »svoboda gibanja najpomembnejša točka mirovnega sporazuma«. Ugrabitelji so ujetnike obtožili »izvajanja nezakonitih dejavnosti« in so jih nameravali postaviti pred sodišče. Čeprav so Srbi trditi, da so biti med zadržanimi Muslimani črnoborzijanci in uniformirani vojaki, je muslimanska vlada ocenila, da so hoteli sarajevski Srbi le preizkusiti popustljivost Iforjevih enot. Srbi so že zagrozili, da bodo popolnoma porušili predele mesta, ki jih morajo predati hrvaško-musli-manskim oblastem, ki so obtožile Ifor, da je preveč popustljiv. Zveza Nato je zato pritisnila na srbskega predsednika Miloševiča, ki lahko po njenem mnenju edini zagotovi srbsko spoštovanje mirovnega sporazuma. Muslimanska mladina je v Mostarju s kamenjem obmetavala osebne avtomobile s hrvaško registracijo in tako še zaostrila medetnična nasprotja v mestu, ki je pod upravo Evropske unije. »To ni bilo politično, temveč van- dalsko dejanje, a kljub temu se napetost v mestu močno povečuje,« je dejal predstavnik Zahodnoevropske unije Hovvard Fox. Incident naj bi bil odziv na umor nekega Muslimana, ki so ga minuli konec tedna ustrelili hrvaški policisti, ker se ni hotel ustaviti na nadzorni točki. Med obmetavanjem s kamenjem ni bil nihče ranjen. Predstavnik Evropske komisije Nico VVegter je dejal, da ugrabitve 16 Muslimanov ni mogoče obravnavati ločeno od pomoči EU za obnovo Bosne. »Če ne bo prišlo do določenih sprememb, dela pomoči ne bomo poslali,« je dejal VVegter. Predstavniki ZN pa so ustavili prevoz humanitarne pomoči v osrednjo Bosno, ker so jo oblasti bosanskih Hrvatov hotele obdavčiti. Predstavniki sprtih strani so se pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na Drmaju sestali na pogajanjih o krepitvi zaupanja. »Pogajanja so se začela in zastopane so vse strani,« je dejal predstavnik OV-SE. Na pogovorih naj bi predstavniki nasprotnim stranem zaupali položaje svojega težkega orožja ter lokacijo vojaške industrije in vojaških vadbišč. Pogajanja, ki jih bo vodil madžarski diplomat Istvan Gyarmati, se bodo osredotočila tudi na zmanjšanje obsega vojaških vaj in vrnitev vojakov v svoja oporišča. ZRAČNI MOST ZA SARAJEVO Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je zračni most s Sarajevom vzspostavil 3. julija 1992.8. oktobra 1993 je po trajanju presegel berlinski zračni most, ki je bil vzspostavijen v letih 1948 in 1949. Zračni most za Sarajevo je doslej najdlje delujoči zračni most v zgodovini, uradno pa naj bi ga ukinili naslednji teden. DiEiliZEIT la RepubMfca Newsweek franffurierAllpteine i^Guardian 3L| TJ T TJ CT E C5 Po novem smejo biti Italijani spet »Contra Osimo« Za geslom, ki se pojavlja na pročeljih tržaških hiš, se skirva dolgo tabuizirana zahteva: Istra naj bo znova italijanska TRST, LJUBLJANA - Dve besedi, en svetovni nazor, zapisan na steni hiše nekje v Trstu: »Contra Osimo.« Za tem geslom se skriva zahteva, ki je bila v Italiji dolgo tabuizirana in jo je zdaj predvsem v bližini slovenske meje čedalje pogosteje slišati: Istra naj bi znova postala itabjanska. Ta nacionalni poziv preseneča v mestu, ki velja za odprto: na tržaških ulicah živijo italijanski, slovenski, nemški jezik, prav tako tudi kultura teh narodov. Več kot pet stoletij je mesto sodilo k avtro-ogrski monarhiji. Tržaško pristanišče tesno sodeluje s slovenskim Koprom in hrvaško Reko. Avstrija in Madžarska, ki nimata lastnega izhoda na morje, imata koristi od teh pristanišč na Jadranskem morju. Toda kljub temu: »Contra Osimo.« Dežela Furlanija-Julijska krajina, katere glavno mesto je Trst, nudi domovino različnim etničnim manjšinam. Na vzhodu se ta regija razteza tudi v Slovenijo in na Hrvaško. Tudi tam še vedno živijo Italijani. Približno tri tisoč Italijanov se je po drugi svetovni vojni uprlo pregonu, ko je Istra pripadla Jugoslaviji. Oni in pregnanci, pa tudi njihovi potomci, sovražijo besedo Osimo. To ime namreč pomeni priznanje povojnega stanja. V vasi Osimo sta Tito in Aldo Moro leta 1975 podpisala sporazum, po katerem je Istra dokončno del Jugoslavije. Takrat v rimskem parlamentu le neofaši-sti niso dali soglasja k sporazumu. Prebival- stvo je osimski sporazum le tiho kritiziralo, saj ljudje niso želeli, da bi jih šteli k privržencem Mussolinija. Danes, ko je Nacionalno zvezništvo zaradi začasnega sodelovanja v italijanski vladi pridobilo ugled, lahko ljudje spet javno nasprotujejo Osimu, tudi zaradi tega, ker ima Italija na voljo vrsto nevojaških sredstev za pritisk. Tako je Rim doslej uspešno preprečeval pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji. »Očitno je, da v italijanski politiki obstajajo sile, ki želijo spremembe mej,« spor komentira slovenski vicekonzul v Trstu Tomaž Pavšič. Iz Istre pregnani Italijani so v izgnanstvu že izvolili svoje istrske župane, ki imajo v Trstu simbolične urade, toda (seveda) nimajo nobenih uradnih pooblastil. Po mnenju Pavšiča je to neke vrste nostalgija, katere pa se ne boji. Več skrbi mu povzroča zahteva Rima po naselitvi Itabjanov v Istri. »Tako bi se izboljšati izhodiščni pogoji za zahtevo po vrnitvi celotnega polotoka,« svari vicekonzul Pavšič. In prav takšne izjave je že bilo slišati iz ust neofašističnega italijanskega poslanca Tremaglie: na istrsko zemljo se bo Italija prej ati slej vrnila - je bilo nato mogoče prebrab v italijanskem tisku. Spor na tromeji se tiče tudi Avstrije, katere najjužnejša zvezna dežela Koroška neposredno meji na Italijo in Slovenijo. Predstavnik približno petnajst tisoč koroških Slovencev Marjan Pipp je v skrbeh zaradi zaostritve odnosov med južnima sosedama: »Italijanska vlada je slovenskim podjetjem že začela vsiljevati italijansko upravo.« V okvira nove italijanske geopolitike Istra velja za »sporno ozemlje«, ki pripada Italiji. Poskusi razlage, zakaj ima Rim po novem tako oster ton, segajo od prilagajanja standardom EU do želje, da Italija dobi v Istri možnost nakupa zemlje in nepremičnin. Te možnosti tujci, kar vključuje tudi pregnance, doslej niso imeti. Toda zahtevi Rima po spremembi ustave je slovenska stran nedavno že popustila - in zdaj se širi bojazen pred razprodajo Zahodu. Se ena sporna točka bo morda že v bližnji prihodnosti rešena: suverenost Slovenije in Hrvaške naj bi ustvarila novo »nepravično mejo« skozi Istro, ki bi jo bilo mogoče odpraviti tako, da bi ustvariti avtonomno območje Istre - takšno je-stališče Italije. Obe državi naslednici nekdanje Jugoslavije pa tako ati drugače želita že zaradi lastnih interesov čim bolj sprostiti promet prek meje. »Naše skrajno desničarske stranke ne morejo ovirati nadaljnje integracije Evrope,« napoveduje Giorgio Do-minese, član Italijanske ljudske stranke (PPI -nekdanji krščanski demokrati). In ko bodo nekega dne Italija, Avstrija, Slovenija in Hrvaška združene v Evropski uniji, bodo meje v Istri tako ati tako izgubile pomen - prav tako, kot geslo »Contra Osimo« na stenah hiš v Trstu. Guido Meyer, Die Welt IfmliMaifrihmip globus nOJlMTHO VJESNIK Večernji list NOVICI Perry prispel v Ukrajino KIJEV (Reuter) - Včeraj je ameriški obrambni sekretar VVilliam Perry prispel v glavno mesto Ukrajine, kjer se bo z ukrajinskim in ruskim kolegom pogovarjal o jedrskem orožju in mirovni operaciji v Bosni. Obrambni ministri treh držav naj bi se dogovorili o skupnih vojaških vajah in postopnem uničenju ukrajinskega jedrskega orožja. Danes bodo vsi trije ministri odleteli v nekdanje sovjetsko jedrsko oporišče v Pervomajsk, kjer bodo s pritiskom na gumb z dinamitom razstrelili podzemeljski sistem za izstrelitev raket. Perry je novinarjem med drugim povedal, da nenavadno tristransko srečanje na vrhu kaže na otoplitev odnosov med ZDA, Rusijo in Ukrajino, čeprav razprava med slednjima dvema o lastništvu nekdanje sovjetske črnomorske flote v Ukrajini še ni končana. Eksplozija bombe na Korciki AJACCIO (Reuter) - Bomba, ki so jo podtaknili korziški separatisti, je včeraj v glavnem mestu tega francoskega otoka razdejala dve nadstropji zgradbe, kjer ima prostore lokalni vladni urad. Napad, ki je bil že peti v tem letu, k sreči ni zahteval žrtev, povzročil pa je precejšnjo materialno škodo. Odgovornost je nemudoma prevzela prepovedana Korziška nacionalna osvobodilna fronta (FLNC), ki je v sporočilu zapisala: »Država mora takoj začeti razpravo o naših zahtevah za večjo avtonomijo otoka.« Gotovo ni naključje, da najnovejši val nasilja sovpada s pripravami na obisk francoskega notranjega ministra Jeana Louisa Debreja, ki naj bi kmalu prispel na Korziko. Nekateri krogi domnevajo, da se vlada v Parizu in predstavniki zmernih separatističnih organizacij že nekaj mesecev v naj strožji tajnosti pogajajo o reformi korziške zakonodaje, ki bi otoku dala več pristojnosti pri odločanju na notranjepolitičnem in gospodarskem področju. LJUBLJANA - V Sloveniji na leto umre veC moških kot žensk, ki imajo tudi daljšo življenjsko dobo, umrljivost dojenčkov je zelo nizka, v letu 1994 pa je bil naravni prirastek vendarle pozitiven. To so le utrinki iz analize umrljivosti v letu 1994 v Sloveniji, ki so jo v zadnji lanski Številki revije Zdravstveno varstvo, ki jo izdaja Institut za varovanje zdravja RS, objavili Jožica Selb, dr. Miloš Kravanja in Anica Ficko. Prvo poročilo o zdravstvenem stanju prebivalcev, ki je izhajalo iz življenjske statistike, kamor sodi tudi umrljivost, je pri nas pred 102 letoma napisal okrajni zdravnik dr. Franc Zupanc z zdravstvenega oddelka Deželne vlade. Podatki o umrljivosti pa so eni najzanesljivejših v zdravstveni statistiki in pri nas, kot navajajo avtorji analize, tudi eden pomembnejših podatkov, na podlagi katerih lahko grobo ocenimo zdravstveno stanje prebivalstva. Po navajanju podatkov opozarjajo, da so s to analizo uspeli izločiti samo skupine prebivalcev po starosti in spolu, ki so v posameznih regijah na podlagi kazalcev umrljivosti potrebne in-tezivnejše dejavnosti pri preprečevanju smrti, naslednji korak v prizadevanju za preprečevanje prezgodnje umrljivosti pa je analiza vzrokov smrti. Sele z obdelavo teh podatkov bo baza podatkov o umrlih izčrpana kot vir informacij o zdravstvenem stanju prebivalstva. Predlani je v Sloveniji umrlo 19.359 ljudi, kar je slabih deset odstotkov na tisoč prebivalcev. Od tega 9815 moških in 9544 žensk. Po ugotovitvah avtorjev analize je petdeset odstotkov moških umrlo mlajših od 67,7 let, polovica žensk pa mlajših od 79,6 let, kar pomeni, da ženske v povprečju živijo dvanajst let dlje. Kazalci o umrljivosti v posameznih bioloških starostnih skupinah pa pričajo, da je umrljivost sorazmerno visoka v prvem letu življenja - v starosti manj kot leto umre 126 otrok, nato strmo pada in doseže najnižjo vrednost v šolskem obdobju, zatem počasi doseže hitrejšo rast po 40 letu življenja. Tudi v posameznih bioloških skupinah je umrljivost pri moških večja kot pri ženskah, razen med dojenčki. Selbova, Kravanja in Fickova navajajo, da je najvišja razlika v starostnih skupinah od 15. do 64. leta. Od 15. do 29. leta znaša celo več kot dvesto odstotkov, nato se v starosti do 65. leta zmanjša na 150 odstotkov, zatem pa je odstotek vedno nižji. Po umrljivosti je na prvem mestu Murska Sobota, kar avtorji analize delno pripisujejo staremu prebivalstvu, vendar je zelo visoka tudi pri mlajših skupinah. Na drugi strani pa kombinacija kazalcev umrljivosti v regiji Nova Gorica napeljuje na sklep o najugodnejšem zdravstvenem stanju tamkajšnjega prebivalstva v primerjavi z drugimi re- Nekateri šo prepričani, da bo podaljšanje porodniške rešilo vse težave (Foto: Uroš Potočnik) gijami po državi. Posebno poglavje je umrljivost dojenčkov, ki se deli na zgodnjo, torej do konca četrtega tedna, in pozno - od petega tedna do konca prvega leta starosti. V letu 1994 je bila najvišja v mariborski regiji, in sicer več kot dobro tretjino višja kot v Sloveniji, najnižja pa v regiji Nova Gorica, kjer je bila kar več kot polovico nižja kot drugod. Analiza poudarja, da so absolutne številke umrljivosti dojenčkov v nekaterih regijah zelo nizke in, izražene v relativnih številkah, predmet velike variabilnosti. Zato bi bilo za kolikor toliko verodostojne primerjave potrebno združiti vsaj podatke za petletno obdobje. Izračun iz enoletnih števil pa kaže, da je bila umrljivost predlani najnižja v Novi Gorici in Ljubljani, najvišja pa v Mariboru in Kopru. Tudi sicer, za Slovence pa sploh, so zanimivi in pomembni podatki o naravnem prirastku. Pri nas se je v letu 1994 število prebivalcev povečalo za 0, 05 na tisoč, še leto prej pa smo imeli negativni prirastek. Največ »zaslug« za pozitivno številko imajo v regijah Kranj, Ravne na Koroškem, Ljubljana in Novo mesto, najmanj pa v murskosoboški regiji. Glede na to, da je bil prirastek pozitiven le v štirih regijah, avtorji analize opozarjajo, da bi šele pregled večletnih trendov rodnosti in umrljivosti pokazal, ali je pozitiven naravni prirastek zgolj rezultat slučajne nižje umrljivosti v letu 1994 ali resnično večje rodnosti. (KaN) ZLSD / O DELU STRANKE V VOLILNEM LETU Koalicija naj čimprej prepreči brušenje strankarskih nožev Ob koncu pomladi načrtujejo začetek predvolilne mikrokampanje LJUBLJANA - Vodja poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov Miran Potrč je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da so opozicija in občasno tudi Slovenski krščanski demokrati kot koalicijska stranka v zadnjih mesecih skušali izrabiti vse možnosti, da bi otežili delo državnega zbora. V volilnem letu je mogoče pričakovati le še stopnjevanje in zaostritev teh metod, zato bo ZLSD kmalu predstavila nekaj predlogov in zamisli, kar naj bi zagotovilo normalno delo parlamenta vsaj do poletnih počitnic. Eden od teh bo po besedah Potrča predlog dogovora o oblikovanju prioritetnega zakonodajnega programa. Ce vsaj pribli- žnega soglasja ne bo mogoče doseči, ga bo treba doseči vsaj znotraj koalicije, meni Potrč in dodaja, da bodo koalicijske stranke morale težiti k zmanjšanju napetosti v državnem zboru ter se izogniti medsebojnim sporom in dodatnemu povečevanju napetosti ter polarizacije. Po Potrčevem mnenju bi se o prednostih morali dogovoriti tudi v vladi, saj ministrstva velikokrat neusklajeno oblikujejo zakonske predloge in jih brez dogovora znotraj koalicije pošiljajo v parlamentarno proceduro, kar delo državnega zbora dodatno otežuje. Med konkretnimi zadevami, ki jih bo državni zbor obravnaval v naslednjih dveh mesecih, je Potrč kot prednostne za stranko omenil razpravo ob sprejemanju proračuna, vprašanje denacionalizacijskih postopkov in šolsko zakonodajo. Glavni tajnik stranke Dušan Kumer je govoril o poteku priprav stranke na parlamentarne volitve, ki so se jih lotili že po kongresu ZLSD v Slovenj Gradcu. »Ob koncu pomladi načrtujemo začetek intenzivne predvolilne mikrokampanje, kot vladna stranka pa bomo pri tem ostro ločevali delo v državnem zboru in predvolilne dejavnosti.« (V. V.) Sporazum je sporen Iz rok izpuščamo suverenost in zaslužek LJUBLJANA - Sporazum med Slovenijo in zvezo NATO o tranzitu je sporen v vseh točkah, ravnanje vlade pa je protiustavno in brez pravne podlage, je včeraj povedal predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič. Sporazum je 22. decembra v Bmslju v imenu vlade podpisal vodja slovenske misije pri Evropski uniji Boris Cizelj, dan prej pa ga je na interventno zahtevo vlade podprl parlamentarni odbor za mednarodne odnose. Jelinčič je včeraj poudaril, da prehod Natovih enot v okvira operacije Ifor poteka na podlagi omenjenega sporazuma, ki ga parlament sploh ni ratificiral in katerega dokončna vsebina sploh ni znana. Predsednik SNS je včeraj povedal, da smo z omenjenim sporazumom popustili pri varovanju slovenske suverenosti in iz rok spustili precejšenj zaslužek Jelinčič je povedal, da je odbor za mednarodne odnose na seji 21. decembra dobil le slovenski osnutek sporazuma z obrazloženo pobudo, vendar ta ni dokončen in je zelo ohlapen. Predsednik SNS je včeraj tako ocenil, da sporazum potiska »... Slovenijo v podrejen položaj v odnosu do zveze Nato in Evropske unije, saj je njegovo besedilo enako kot v sporazumih s Hrvaško, BiH in ZRJ.« Sporazum predvideva prost prehod osebja, tovora, blaga in streliva skozi Slovenijo, ki pa mora biti najavljen dan pred prihodom. Pri prehodu sile zveze Nato lahko uporabljajo pristanišče, letališča in ceste brez plačevanja cestnin, pristojbin, taks in dragih dajatev. To pa se zdi Jelinčiču sporno. Uniformirano osebje Nata lahko nosi orožje, s čimer se Jelinčič tudi ne strinja. Vsebini sporazuma predsednik SNS nasprotuje tudi zato, ker širi pooblastila na vse, ki imajo kakršnokoli zvezo z Natom in pripadnikom Nata celo dovoljuje morebitno uporabo orožja. »Sporazum pomeni neskončno neumnost slovenske vlade in gre v škodo Sloveniji,« trdi Jelinčič. Menil je tudi, da sporazum ni časovno omejen, kar lahko pomeni zastonjske prehode tujih sil v neskončnost in velike možnosti za tihotapljenje. Slovenska policija v takih primerih sploh ne bo mogla ukrepati, saj pripadniki tujih enot za morebitna kazniva dejanja ne bodo odgovarjali v Sloveniji. Mateja Bertoncelj Pojasnilo MZZ o prehodu sil iforja prek slovenskega ozemlja LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo je poslalo sporočilo o prehodu sil Iforja prek slovenskega ozemlja, v katerem uvodoma ugotavlja, da je Slovenija 22, decembra z zvezo Nato podpisala sporazum o tranzitu, M ureja način prehoda teh sil prek ozemlja Slovenije. Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je pobudo za sklenitev sporazuma na predlog vlade podprl na svoji seji 21. decembra. Prvi prehodi sil Borja prek slovenskega ozemlja so potekali konec leta, letos pa se nadaljujejo, Vse tranzite nadzoruje slovenska policija. Sporazum o tranzitu se sklicuje na določbe večstranskega sporazuma zveze Nato o statusu sil Sofe, ki ga je državni zbor ratificiral 18. decembra in velja med državami članicami zveze Nato, zdaj pa se mu pridružujejo tudi države podpisnice programa Partnerstvo za mir. Določila sporazuma so redproena,'torej enaka določila veljajo tudi za vojake slovenske vojske na ozemlju drugih držav. Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) pojasnjuje, da »tranzitni sporazumi, ki so jih podpisale države, prek katerih poteka prehod, zato predpisujejo, da so sile Borja pri prehodu oproščene plačevanja taks in pristojbin v državah prehoda To velja tudi za Slovenijo.« (B. K.) Bitka m »naše« vrelce Robert Mecilosek Pred približno šestimi meseci je v javnost prvič prodrla novica, da v Rogaški Slatini razmišljajo o prodaji tamkajšnje polnilnice mineralne vode. Takrat so omenjali neko tuje podjetje in zasebnika iz okolice; v tamkajšnjem zdravilišču takrat ni prišlo do ogorčenja, ki smo mu priCa sedaj, ko je vrelce kupila ljubljanska Kolinska, ki ima paC to smolo, da je podjetje, ki »ni naše«. Lahko bi torej ugotovili, da gre za tipično slovensko majhnost in precej svojstveno razumevanje procesa lastninjenja našega gospodarstva. F primeru Zdravilišča Rogaška Slatina gre namreč za podjetje, ki je zašlo v težave predvsem zaradi lastnih napak. Agonija v tem zdravilišču se je začela takoj po osamosvojitvi Slovenije, ko je postalo jasno, da v Rogaški Slatini ne bodo veC mogli vztrajati na razvojnih naCrtih, Id so nastajali v povsem drugačnih pogojih in so do takrat temeljili predvsem na vsem dobro znani JinanCni telovadbi s preprodajo deviznih pravic. Poleg tega so v zdravilišču sprejeli tudi več razvojnih odločitev, ki so skoraj vse temeljile na napačnih domnevah, da bodo v Rogaško Slatino pritegnili veliko tako imenovanih »boljših« gostov, za kar pa niso zagotovili potrebnih pogojev. Okvir za zgodbo torej ni nenavaden in je paC primer, ki je v poslovnem svetu povsem običajen. Primer iz Rogaške Slatine je poučen bolj zaradi pri nas večno prisotne želje, da bi napake v vodenju in upravljanju pripisati nekakšnim skritim silam, v tem primeru je to Sklad za razvoj, ki naj bi domnevno imel drugačne interese kot jih imajo v Rogaški Slatini. Za vse tiste, ki so bolj ali manj krivi za svojevrsten zaton Zdravilišča Rogaška Slatina, sta Sklad za razvoj in Kolinska seveda dobrodošla kot opravičilo za napovedovanje najbolj Cmih scenarijev. Zanimivo ob tem pa je, da v mestu in kolektivu ni pretirane zagnanosti, da bi se jasno izrekli o vsem tistem, kar je botrovalo sedanjim razmeram. Imajo pa v zdravilišču že novo idejo, ki se popolnoma ujema z dosedanjimi razmišljanji: izvrtati naj bi si »svojo« vrtino! POSTOJNA / MEHANO IN UNIKA TTI Trg sprejema le kakovostne igrače Unika TTI bo odslej prodajala igrače izolskega Mehana Postojnsko podjetje Unika TTI, eden največjih grosistov igrač v Sloveniji, je z letošnjim letom prevzelo prodajo in promocijo igrač izolskega Mehana na slovenskem tržišču. Omenjeni podjetji sta pogodbo, ki je rezultat petletnega sodelovanja, podpisali konec lanskega leta. Za postojnsko podjetje je sodelovanje z Mehanom, ki se je s svojimi dobrimi igračami uveljavil ne le v Sloveniji, ampak tudi na zahtevnem ameriškem tržišču, izraz zaupanja, obenem pa potrditev uspešnega petletnega dela. Unika TTI je bila ustanovljena 1990 z večinskim deležem pivškega Javorja. Začetna prodajna usmeritev je bilo pohištvo in »vse za dom«. Potrebe trga in predvsem osamosvojitev Slovenije pa so podjetje Unika TTI popeljali v svet Igrače zanimajo zlasti najmlajše potrošnike (Foto: Boban Plavevski) Izolska Mehanotehnika, danes Mehano, se je na domačem in tujem tržišču uveljavila s paleto dobrih igrač; njihov ameriški program vlakcev je postal paradni konj Mehanotehnike in je Se danes eden najuspešnejših programov tovarne. Kasneje je postal svetoma uspešnica tudi otroški telefon, dobro znani pa so tudi pisalni stroji, daljinsko vodeni avtomobili... igrač. Leta 1994 je šest zaposlenih podjetje odkupilo in postalo 90-odstoten lastnik, desetino pa je obdržalo podjetje Javor. Danes je Unika TTI eden največjih grosistov igrač v Sloveniji in se lahko pohvali s 26-imi ekskluzivnimi pogodbami s svetovnimi proizvajalci igrač, tudi z Daljnega Vzhoda. »Naš cilj je letno pridobiti vsaj dva nova proizvajalca in s tem Siriti ponudbo. Petletno zahtevno delo na domačem trgu nas je privedlo do spoznanja, da je slovensko tržišče osveščeno in zelo zahtevno, zato sprejme samo kakovostne igrače,« je povedal direktor podjetja Unika TTI Simon Premrl. Unika ima stalno na zalogi okoli dva tisoč različnih igrač, med katerimi jih ima doslej 85 znak »dobra igrača«. Podjetje Unika TTI, ki ima danes dvajset zaposlenih in spada po realizaciji med srednje velika podjetja, ima za prihodnje leto precej drzne načrte. Med bližnje in najbolj otipljive spada preureditev njihovih sedanjih skladiš- čnih prostorov pod železniško postajo v Postojni in sodobna poslovna zgradba, kamor se bo njihova dejavnost v celoti preselila v drugi polovici letošnjega leta. Tu naj bi postopno nastajal zabavni center za otroke z igralnico, slaščičarno, frizerjem za otroke itd. Z dobrim delom in kakovostno ponudbo želijo prodreti prek meja, kar jim sicer delno uspeva že zdaj, do leta 2000 pa hočejo doseči od 35- do 40-odstotni tržni delež v Sloveniji. Mateja Godejša NOVICE Javna obravnava trase avtoceste spomladi VIPAVA - Medtem ko so v ajdovski občini obravnavali osnutek lokacijske dokumentacije trase avtoceste po Vipavski dolini v decembru, bo v sosednji vipavski občini ta predvidoma v marcu po uskladitvi še zadnjih stališč med občino in resornimi ministrstvi. V občini so se z načrtovalci in usklajevalci dogovorili, da bi pri Podnanosu potekal pokriti vkop v dolžini 435 metrov. (A. L.) Novoletni koncerti se iztekajo PIVKA, KNEŽAK - S koncertoma v Pivki in Knežaku se ta konec tedna iztekajo božično-novoletne prireditve na Pivškem in Postojnskem. Nocoj ob 19. uri bodo v avli OS Pivka ponovili novoletni koncert, ki so ga za postojnsko občinstvo priredib na praznični 26. december. Na njem sodelujejo Moški pevski zbor Slavina, Komorni mešani pevski zbor Postojna in Postojnska godba. Komorni mešani pevski zbor Postojna bo nastopil tudi v soboto po večerni maši v cerkvi v Knežaku. Pod vodstvom prof. Iva Jelerčica se bo predstavil s pesmimi z božično tematiko. To je tudi zadnji od božičnih koncertov te postojnske pevske skupine. (M. G.) Srečanje Krkinih upokojencev OTOCEC - V športni dvorani na Otočcu bo danes tradicionalno novoletno srečanje upokojencev Tovarne zdravil Krka, na katerem se bo generalni direktor Miloš Kovačič 42 delavcem, ki so se upokojili lani, zahvalil za prispevek pri razvoju podjetja. V kulturnem programu pa bodo sodelovali Kamniški koledniki in ansambel Lojzeta Slaka. Krka svojim upokojencem, skupno jih je 876, vsako leto izplača regres - lani so prejeb osem tisoč v času letnih počitnic in še deset tisoč ob novem letu. Vsi upokojenci imajo tudi možnost letovati v Krkinih zdraviliščih s posebnim popustom in obročnim odplačevanjem. Lani je tako ugodno možnost letovanja izkoristilo skoraj tristo Krkinih upokojencev. (J. Ž.) Koledovanje v Šentjerneju ŠENTJERNEJ - Občinski odbor SKD Šentjernej bo drevi ob 18. uri na dvorišču pri občinski stavbi organiziral prireditev Koledovanje treh kraljev. Koledniške skupine iz šentjernejske doline bodo na izviren način predstavile stari običaj koledovanja, ki je bilo včasih v teh krajih zelo raznovrstno in bogato. (J. Z.) H LJUBLJANA / TRGOVINE Redkokotere trgovine so »zaprte zaradi inventure« Ob koncu vsakega leta opravljajo večje trgovine in blagovnice popis blaga, ugotavljajo razlike v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah in ocenjujejo, kaj se prodaja in kaj jim ostaja še na policah, ali drugače - inventuro. To je navadno tisti čas, ko ti doma pregori varovalka, žarnica ali se pokvari kakšna malenkost, ki jo lahko kupiš samo v večjih trgovinah, ne da bi zaradi tega klical serviserja. To je čas, ko je na vratih trgovin listek »zaprto zaradi inventure«. Vendar pa Slovenija počasi že koraka vštric z Evropo tudi na tem področju, saj je redko katera trgovina zaradi inventure zaprta v rednem obratovalnem času. Pravijo, da izgubljeni dan ne prinaša dobička. Pač „pa so razprodaje oziroma posezonska znižanja obutve in konfekcije tista, ki prinašajo denar in jih trgovine ponavadi pripravijo v prvem mesecu novega leta. Večina veletrgovin in blagovnic je inventuro opravila že lani ali pa v prvih prazničnih dneh letošnjega leta. V Maximarketu so popis blaga izvedli že novembra, v veletrgovini Astra sredi decembra, v vseh trgovinskih družbah, kisov sestavi poslovnega sistema Mercator, pa so inventuro opravili že lani ali na dragi praznični dan letošnjega leta, v Emonini blagovnici Bežigrad pa prvi letošnji torek. V veleblagovnici Nama in v Metalki se bodo popisa blaga lotili v soboto in nedeljo, v obeh zunaj obratovalnega časa. (B. S.) LJUBLJANA / PARKIRNA MESTA Kje pustiti jeklene konjičke pozimi? Javna parkirišča in parkirne hiše v središču mesta so v teh dneh polno zasedeni V že tako prometnem središču Ljubljane, ki se ob delavnikih kar duši od parkirane pločevine, je zadnje sneženje povzročilo še dodame težave pri parkiranju. Zaradi kupov snega v modrih conah in drugod so si vozniki poiskali parkirne prostore na javnih parkiriščih in v parkirnih hišah. Tako sta čez dan polno zasedeni parkirni hiši pri Maamarketu in na Trdinovi, kjer stane osemurno parkiranje približno 600 tolarjev. V parkirni hiši pod Metalko, ki je namenjena predvsem kupcem blagovnice, vozniki Se vedno parkirajo za krajši čas, kar upravitelji stimulirajo tudi tako, da vračajo neizkoriščeni del parkirnine. V teh dneh so polna tudi vsa javna parkirišča pod upravo javnega podjetja Parkirišča, kjer je skupno prostora za več kot tisoč petsto vozil. Po besedah vodje komercialno-operativnega sektorja pri Parkiriščih Marjana Škrjanca so vsa ta parkirišča očistili že pred prvim delovnim dnem. Glede na prioritetno lestvico so z nekaterih parkirišč v strogem centru sneg tudi odvažali, drugod pa so ga le odrinili na robove, s čimer so sicer izgubili nekaj parkimfh mest, a sredstva, ki so jih namenili za zimsko službo, niso tako visoka, da bi odvoz organizirali povsod. Vsi tisti, ki ostanejo pred vhodom na zasedena parkirišča in parkime hiše, si pomagajo, kakor vedo in znajo. Zato ni čudno, da se morajo prometni policisti odzvati na klice jeznih voznikov, ki jih je nekdo zaparkiral ali kako drugače oviral promet. Po mnenju ko-madirja ljubljanske prometne policije Alojza Senčarja vozniki, ki so že prej nepravilno parkirali na pločnikih ali dragih neprimernih mestih, zdaj parkirajo tako, da ovirajo druga vozila. Posledica intervencij policije v teh primerih je seveda odstranitev avtomobila s pajkom, kar stane sedem tisoč tolarjev, sledi pa še kazen za prekršek, ki znaša 2250 to- larjev. Z dvema pajkoma lahko na dan odpeljejo od 24 do 30 avtomobilov. Policisti in pajki imajo največ težav z jeklenimi konjički, ki parkirajo na Poljanskem nasipu prav na mestu, kjer tovornjaki odlagajo v Ljubljanico odvečni sneg z ulic. Tam je namreč parkiranje v zimskem času strogo prepovedano. Nadzor nad mirujočim prometom opravljajo tudi mestni redarji, mestni inšpektorji pa skrbijo za to, da so pločniki in glavne mestne ulice vsaj za silo očiščeni ter da promet poteka brez težav. Po besedah vodje inšpekcijskih služb so Ljubljančani kar pridno počistili pred svojimi pragovi. Sicer pa se bomo morali do prve odjuge vsi skupaj privaditi na »izredne« razmere in pokazati nekoliko večjo mero strpnosti v prometu kot sicer. Glede parkiranja v zasneženi Ljubljani pa tole: zrinite se na mestni avtobus in stisnite zobe. Tanja Urdih Parkirno mesto je Se zlasti pozimi izjemno dragoceno (Foto: Uroš Potočnik) PTUJ / VERITASOV VINSKI NAKUPOVALNI VODNIK Ocenjevanje vin za potrošnike Vino meseca januarja je merlot prestige letnik 1990 iz kleti Vinakoper Slovenska vinska akademija je ob obletnici izhajanja mesečnika Veritas začela objavljati prvi slovenski vinski nakupovalni vodnik. Gre za praktično obliko svetovanja potrošnikom, bralcem mesečnika Veritas, kateri nakup žlahtne pijače je najboljši in najbolj ekonomičen, poleg tega pa integriteto tovrstnega svetovanja Veritas gradi še na tem, da vse polnitve za nakupovalni vodnik vzame iz prodajne mreže. Vina bo vsak mesec v različnih krajih Slovenije ocenjevala posebna komisi- Sprejeli predlog finančne konstrukcije za gradnjo šole VIPAVA - Naložba v dograditev vipavske osnovne šole naj bi se preVidoma začela po pridobitvi potrebne dokumentacije v februarju letos. Predračun skupaj z zunanjo ureditvijo znaša 350 milijonov tolarjev, od tega naj bi 52 odstotkov prispevala občina. Ker občina bremena-180 milijonov tolarjev ne zmore, je občinski svet sprejel predlog občinske uprave, naj se naložbo izpelje v več zaporednih proračunskih letih, vključno z lanskim, ko so za šolo iz proračuna namenili dvajset milijonov, petnajst pa jih je odobrila država. Solo naj bi zgradih v dveh fazah: najprej naj bi končali gra- dbeno-obrtniska dela z instalacijami brez zunanje ureditve, kar naj bi znašalo približno 280 milijonov tolarjev oziroma bi proračun obremenilo za 145 milijonov. Po sprejeti finančni konstrukciji naj bi občina letos iz proračuna zagotovila 40, z najemom posojila pa Se dodatnih 45 milijonov tolarjev, medtem ko naj bi ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport zanjo namenilo 120 milijonov. V prihodnjem letu bo proračun za naložbo zagotovil Se 40, država pa 35 milijonov. V naslednjih letih bo morala občina zagotoviti Se dodatnih 35 milijonov za opremo sole. (A. L.) ja strokovnjakov, pridelovalcev vina, vinskih trgovcev, predstavnikov javnosti in potrošnikov. Prvo ocenjevanje vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik je bilo že v začetku decembra lani, rezultate pa objavlja januarska številka mesečnika Veritas. Po posebnem desettočkovnem ocenjevalnem sistemu sta se najboljše odrezali polnitvi šipona suhega jagodnega izbora Čurin Prapotnik s Koga, letnik 1993, in merlot prestige iz Vinakopra, letnik 1990. Ker v sistemu Veritasovega vinskega nakupovalnega vodnika poleg kakovosti igra pomembno vlogo tudi maloprodajna cena vina, je med najbolje ocenjenima vzorcema (oba sta bila vzeta iz prodaje v Vinoteki Bradeško v Ljubljani) ugodnejše razmerje pripadlo koprskemu merlotu. To vino je torej Veritas razglasil za vino meseca, kar pomeni, da je njegovo kakovost mogoče dobiti za najbolj sprejemljivo ceno. Na osnovi statistike najboljših razmerij med kakovostjo in ceno, bo Veritas ob koncu vsakega koledarskega leta razglasil tudi slovensko vino leta. Na ocenjevalni lestvici, ki jo je posebej za Veritasov vinski nakupovalni vodnik pripravil italijanski enolog svetovnega slovesa Gaspare Buscemi, lahko svoje ocene kakovosti vina izrazijo tako enologi kot laiki. Tako je Veritasovo ocenjevanje, ki sicer ne konkurira nobenemu vinskemu ocenjevanju pri nas, ampak predstavlja izvirno obliko svetovanja in pomoč pri dobrih vinskih nakupih, ob strokovnem mnenju pridobilo tudi mnenja potrošnikov. (S. K.) SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 5. januarja, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma PETEK in IZVEN. Jutri, 6. januarja, ob 19.30: LO SCRITTORE. Levi oder Danes, 5. januarja, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Jutri, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Sreda, 10. januarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI C in IZVEN. Mala scena MGL L. VVilgon: ZAŽGI! Danes, 5. januarja, ob 19. uri. Gostovanje v Murski Soboti. Četrtek, 11. januarja, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. ČlkMiKti O : x«'XcS-XJ> V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva I Jules Massenet: MANON. Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. Dirigent Marko Letonja, režiser Zvone Šedlbauer. ŠENTJAKOBSKO GliDAUSČE Krekov trg 2. Liubliana J. JurCiC-A. Inkret: ZGODBA O DESETEM BRATU Jutri, 6. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Nedelja, 7. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE. Vesela igra za otroke. B. Minoli: VILINCEK Z LUNE Petek, 12. januarja, ob 9.30. ZAKLJUČENO! Nedelja, 14. januarja, ob 16. uri, za IZVEN. Petek, 12. januarja, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Harold Pinter: PREVARA, Danes, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK 1 in IZVEN. Jutri, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 7. januarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana BUTTERENDFLV. Režija M. Pograjc. Glasna Demolition Group. Danes, 5. januarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Tra E. Kardelja 5. Nova Gorica M. Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA Danes, 5. januarja, ob 20. uri za abonma PETEK in IZVEN. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA Nedelja, 14. in 21. januarja, ob 19. uri (v angleškem jeziku). Sobota, 27. januarja, ob 20. uri (v slovenskem jeziku). Nedelja, 14. januarja, ob 21.15 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOW YOUR ENEMY! FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1., 19.00 (red A); Četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigionie-ro della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 6. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delte mogli«. Režija Cristina Pez- zoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni. V nedeljo, 7. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«: nastopilo bo Slovensko stalno gledališče z delom »Peter in volk«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. ČEDAD Gledališče Ristori Jutri, 6. t. m., ob 15. uri »Dan emigranta«. Na sporedu bo glasbeni program pod vodstvom Valterja luretiga, »Juhica an Arpit« - beneška pravljica in nastop Beneškega gledališča s predstavo »Vsak minut je na palanka«. Slavnostna govora bosta podala prof. Sergio Cecotti in Igor Tuli. KOROŠKA CELOVEC - Dom sindikatov: danes, 5. t. m., ob 20. uri 44. slovenski ples. Igrata ansambla Big band RTV Slovenije in Franca Miheliča. SENTPRIMOŽ ■ Kulturni dom : jutri, 6. t. m., Novoletni koncert z ansamblom Korotan, MePZ Danica itd. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM ■ Farna dvorana: jutri, 6. t. m.„ ob 19.30 - Koncert MePZ Iz Sel. ŠENTJAKOB V ROŽU - Kulturni dom: V nedeljo, 7. t. m., ob 14.30 - Novoletni koncert z MePZ Rož, Smrtnikovimi fanti in tamburaši iz Šentjanža. ŠMARJETA V ROŽU - Farna dvorana: V nedeljo, 7. t. m., ob 15.00 - Premiera igre J. Milčinski »Marjetica in zmaj». Premiera filma NEVARNA SRCA Kino Radovljica, Radovljica: 5. januarja. Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Jutri, 6. januarja, ob 10. uri: Gledališče JAZ IN TI: Kužek postružek na obisku. Sobota, 16. januarja, ob 10. uri: Lutke Cez cesto: Neroda. Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: Lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in Kalicopko. litima Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). Od 3. januarja do nedelje, 7. januarja, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma: DUHOVNIK, film Antonie Bird. Ne pridiga in ne politični govor, ampak samoizpoved sodobnega človeka, ki želi hkrati ostati zvest veri in samemu sebi. SILVO TERŠEK, avtor knjige Iskanja, bo na svoj(ski) način obarval vstop v novo leto z nadihom umetnosti; ob njem pa bodo nastopili tudi Katja Levstik, Meta Malus, Dominik Krt, Neža Maurer, Tone Pavček, Ivan Cimerman in Tone Ftičar. Razstavišče Veronika, Kamnik. Danes, 5. januarja, ob 19. uri. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Danes, 5. januarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent John Neschling; solistka Dilber. Program: G. Bizet, A. Copland, R. Glier, J. Golob. Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi, Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor: S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora ZreCe. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 5. januarja: MISKATONIC UNIVERSITY. Petek, 12. januarja: DEAD IDE AS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERV in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. CLUB MAONA Arze 5. Piran Sobota, 6. januarja: Nastop skupine BLUES POVVER iz Zagreba. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene Sole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 15. januarja: Joo Ann Koh, klavir. Program: Debussy, Rahmaninov, Szymanovski. SLOVENIJA FJK MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23, Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakseta . MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Studenec 2q V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je do 7. januarja na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995 Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava-slik in skulptur Viljema Jakopina. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajsko 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni tra 4. Kranj 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. GALERIJA MAJOLKA Maistrova I. Kamnik V galeriji je do 14. januarja na ogled razstava slik DuSana Lipovca Impresije slovenske pokrajine. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava grafik Adriane Maraž. TRST Kulturni dom V nedeljo, 7. t. m., ob 18. uri - Novoletni koncert Tržaške kreditno banke, v organizaciji Glasbene matice. Nastopil bo orkester Cameral;i Labacensis. Dirigent Miroslav Ho-men. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti Jutri, 6. t. m., ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Tiziana Severinija, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor »Piccoli cantori della citta di Trieste«. Predprodaja vstopnic pri UTATv Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. t. m., koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Kavama Tommaseo V nedeljo, 7. t. m., glasbena matineja. Nastopili bosta Franca in La ra Sciarretta. Na programu Chopin, Brahms, Kreisler, Gershvvin in Paganini. GORICA Kulturni dom V soboto, 13. t. m., ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma novoletni koncert, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju s KD Gorica. Nastopil bo orkester Big Band pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri KD Gorica, Ul. Brass 20 (tel. 0481-33288). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Trgovsko srediste »II Giulia«: do 13. t. m. je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7. t. m. je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovma . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - do 7. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 10. t. m. razstavlja fotograf Flavto Mosetti. Galerija Katoliške knjigarne: do 10. t. m. razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Lju-belj-sever»; Hanzi VVeis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE: Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Šasla. ALPSKO SMUČANJE / PRED »ZLATO LISICO« Slovenke računajo zlasti na nedeljski slalom Danes na Pohorju veleslalom iz Kanade Prireditelji deležni velikih pohval MARIBOR - Pohorje se že vrsto let ponaša s smučarskim Stadionom, prireditelji ženskih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju mu vsako zimo dodajo kaj novega, tako da tekmovalke z vsega sveta sploh niso več presenečene, prav tako ne številni prijatelji smučanja, ki pridejo vsako leto proslavljat mariborski smučarski praznik. Za 33. Zlato lisico so prireditelji spet poskrbeli za presenečenje. Pogled na pohorski snežni štadion je čudovit. Za udobje gledalcev so postavili tribuni, k prekrasni podobi pa prispeva tudi prava zimska pravljica: snega je na pretek, tekmovalne proge pa so izvrstno pripravljene. To so potrdile tudi prve izjave tekmovalk, ko so včeraj zapuščale pohorske strmine po prostem treningu na veleslalomski progi pred današnjo tekmo, ki jo svetovni pokal dolguje Se iz Kanade konec novembra lani. A ne samo reprezentantke iz 16 držav, tudi pri Mednarodni smučarski zvezi so nadvse zadovoljni z vsem, kar so doslej pokazab prireditelji zadnjega klasičnega tekmovanja v ženskem alpskem smučanju te sezone. Direktor svetovnega pokala za ženske, Avstrijec Kurt Koch, je ves zadovoljen zatrdil, da že dve leti ni naletel na tako izvrstno pripravljeno tekmovališče. Ob vseh teh pohvalah je kajpak najbolj zadovoljen predsednik prireditvenega odbora tekmovanja za Zlato lisico Dušan Senčar, ki tudi v velikem smučarskem svetu slovi kot eden najbolj prizadevnih slovenskih smučarskih delavcev. Organizacijski uspeh je Zlati lisici potemtakem že vnaprej zagotovljen. Vendar to ni dovolj, za popoln uspeh prireditve na slovenskem snegu je potreben tudi uspeh domačih reprezentantk. Za nedeljski slalom ne bi smelo biti preveč strahu, čeprav je bilo prav na zadnjih slalomih svetovnega pokala na Semmeringu nekaj spodrsljajev, vendar je slalomska zmagovalka Maribora 1994 Urška Hrovat spet velika favoritinja, prav tako lokalna matadorka Katja Koren. Enakih mi-sli je tudi vodstvo slovenske ženske reprezentance, medtem ko je za veleslalom bolj v skrbeh. »Kaj hočemo, naša veleslalomska vrsta je zdesetkana. Tudi če bi Spela Pretnar na Pohorju že lahko Startala, nanjo ne bi mogli veliko računati, saj je zaradi zloma noge izgubila vse pripravljalno obdobje. Mojca Suhadolc pa je dokazala, da se nanjo lahko zanesemo na specifičnih progah,« je pred današnjo veleslalomsko predigro Zlate lisice povedal vodja slovenskih ženskih selekcij Jaro Kalan. Upati je le, da bo proga, ki se konča na nadmorski višini 362 m, se pravi najnižje v svetovnem pokalu, pogodu domačim tekmovalkam. Povejmo še, da bo na Pohorju po dolgem času danes spet tekmovala tudi Deborah Compagnoni. Jože Dekleva SMUČARSKI SKOKI / TURNEJA INTERSPORT h Goldberger zmagal v Innsbrucku, VVeissflog vodi po treh tekmah Odličen nastop Slovenca Peterke INNSBRUCK - Šestnajstletni Moravčan Primož Peterka je na svoji prvi tekmi v karieri na novoletni skakalni turneji Intersport zasedel 8. mesto in s tem dosegel tudi najboljšo uvrstitev slovenskih skakalcev v letošnji zimi. Na turnejo je prišel kot zamenjava Dejana Jekovca, ki mu skoki niso uspevali. Zmagal je lanski zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldberger, kar so njegove prve stopničke za zmagovalce v letošnji sezoni. Drugi je bil Nemec Jens VVeissflog, tretji pa Japonec Hiroja Saito. Nemec Jens VVeissflog je po treh tekmah skakalne turneje Intersport (Oberstdorf, Gar-misch-Partenkirchen, Innsbruck) zanesljivo na prvem mestu s 701.1 točke. Na drugem mestu je Finec Ari-Pekka Nikkola (673.8) pred Japoncem Hirojo Saitom (659, 9). Včerajšnji zmagovalec Avstrijec Andreas Goldberger je na 10. mestu. Najbolje uvrščeni slovenski skakalec je Jure Radelj na 31. mestu (371.9). V skupnem seštevku svetovnega pokala smučarskih skakalcev je prišlo do spremembe na vrhu. Poškodovanega Finca Miko Lai-tinena je prehitel rojak Ari Pekka Nikkola, na tretjem mestu pa je Se vedno tretji Finec Jarme Ahonen. Primož Petrtka se je z osmim mestom prebil na 45. mesto in je najboljši Slovenec (32 točk). Zadnja tekma novoletne turneje bo jutri v Bischofshofnu. VVeissflog, ki je po letošnji zimi napovedal skakalno slovo, ima veliko možnosti, da kot prvi skakalec v zgodovini doseže četrto zmago v skupnem seštevku turneje. Slavil je že v sezonah 1983/84, 1984/85 in 1990/91. Izidi: 1. Goldberger (Avt) 238.8 (111.5, 109.5), 2. VVeissflog (Nem) 230.9 (110,108), 3. Saito (Jap) 229.5 (103, 117), 4. Nišikata (Jap) 228.8 (108,108), 5. Nikkola (Fin) 228.6 (109.5, 107.5), 6. Duffner (Nem) 226.3 (112.5, 106), 7. Soininen (Fin) 217.8 (104, 107), 8. Peterka (Slo) 216.9 (104, 106.5), 9. Kasai (Jap) 216.8 (103, 108), 10. Bredesen (Nor) 215.9 (101.5, 109), 11. Malysz (Pol) 215.4 (104, 106.5), 12. Schvvarzenberger (Avt) 214.1 (109.5, 100), 13. Siegmund (Nem) 210.6 (101, 106), 14. Ahonen (Fin) 205.7 (104.5, 102), 15. Thoma (Nem) 198.3 (98,103), 31. Zonta 163.4 (94.5, 91), 38. Gostiša 78.3 (91), 46. Meglič (vsi Slo) 64.8 (86). NOVICE Podvig Oriolija MAVRETANIJA - Furlanski motociklist Edy Orioli je na rallyju od Granada do Dakarja poskrbel za velik podvig. S premočno zmago v 6. etapi od Smare do Zouerata (620 km) se je povzpel na prvo mesto skupnega vrstnega reda. Dovčerajšnji lider dirke Francoz Peterhansel je zaradi okvare zastal na progi 40 km pred ciljem, v Zouerato pa prispel z 2 urami 49 minutami zaostanka za Oriolijem. Do spremembe je prišlo tudi na lestvici avtomobilistov. Zdaj vodi Francoz Pierre Lartigue (citroen). Etapo je osvojil njegov rojak Fontenay (mitsubishi), Finec Vatanen pa je zdrknil na 4. mesto. Zadnjih 140 kilometrov je prevozil s preluknjano gumo. Zdravstveno stanje motociklista Rannoua, ki je v sredo težko padel, se izboljšuje. Hrvaška prvi finalist PERTH - Reprezentanca Hrvaške je prvi finalist Hopmanovega pokala, kljub temu da je izgubila zadnje srečanje skupine A proti Južnoafriški republiki. Možnost za prvo mesto v skupini so imeli tudi Američani, vendar so imeli ob istem številu točk slabšo razliko v posameznih igrah, tako da so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Izida zadnjega kroga v skupini A: Južna Afrika - Hrvaška 2:1 (Amanda Coetzer - Iva Majoli 6:4, 3:6, 6:1, Wayne Ferreira - Goran Ivaniševič 4:6, 3:6, Coetzer/Ferreira - Majoli/Ivaniševič 4:6, 6:3, 7:5), ZDA - Francija 2:1 (Chanda Rubin - Catherine Tanvier 6:2, 6:2, Richey Reneberg - Amaud Boet-sch 6:4, 4:6, 1:6, Rubin/Reneberg - Tanvier/Boet-sch 6:2, 7:5). Vrstni red skupine A: Hrvaška in ZDA po 4, Francija in Južna Afrika po 2. V B skupini je Švica z 2:1 premagala Nizozemsko in bo danes igrala z Nemčijo za 1. mesto. Izidi: Martina Hingis (Svi) - Brenda Schultz McCarthy (Niz) 6:3, 7:5; Marc Rosset (Svi) - Richard Kraji-cek (Niz) 6:4, 6:4; Richard Krajicek-Brenda Schultz McCarthy (Niz) - Marc Rosset-Martina Hingis (Svi) 6:3, 2:6, 7:6 (7:0). Korać: italijanska derbija Četrtfinalne tekme v košarkarskem Koračevem pokalu bodo 17. in 24. januarja, na sporedu pa bosta kar dva italijanska in en turški derbi. Zanimivo je, da se v to fazo niso uvrstila nobena grška in španska moštva. Četrtfinalni pari so sledeči: Fenerbache Istanbul - Efes Pilsen Istanbul; Cagiva Varese - Stefanel Milan; Alba Berlin - Villeurban-ne; Scavolini Pesaro - Teamsystem Bologna. Beckler izločen DOHA - Na teniškem turnirju v tem kraju je v osmini finala izpadel Nemec Brois Becker. V dvoboju s samimi podaljšanimi igrami ga je premagal Venezuelec Pereira. Izidi: Pereira (Ven) - Becker (Nem) 7:6 (7:4), 6:7 (4:7), 7:6 (7:59; Prinosil (Nem) - Alami (Mar) 6:3, 6:4, El Aynaoui (Mar) - Enqvist (Sve) 3:6, 6:3, 6:4, Raoux (Fra) - Volkov (Rus) 6:3, 4:6, 6:3. Četrtfinalom pari: Muster (Avt) - Voinea (Rom), El Aynaoui - Raoux, Larssen (Sve) - Korda (Ceš), Prinosil - Pereira. 1 s imui KOŠARKA / 6. KOLO V EVROPSKEM KLUBSKEM PRVENSTVU Benetton na dobri poti Buckler pa vse bolj tone Treviso je z dobro obrambo premagal Olympiakos Bolonjčani izgubili s točko razlike v Barceloni TREVISO - Benetton je po sinočnji zmagi nad 01ym-piakosom vse bližji uvrstitvi v finalno fazo košarkarskega evropskega prvenstva, državni prvak Buckler pa v »euro-clubu« vse bolj tone. Moštvo iz Trevisa je s požrtvovalnim nastopom premagalo okrnjene Grke (brez Barryja), pri katerih je blestel le odlični organizator igre Rivers (30 točk, 8:11 za dve točki, 4:5 za tri), delono pa reprezentan Fas-soulas. Benetton si je v zadnjih minutah prvega polčasa z VVilliamsonom priigral prednost sedmih točk, potem ko so bili Grki večji del polčasa v rahlem vodstvu. Od 30. minute (55:54) pa je bilo srečanje spet izjemno izenačeno in kazalo je že, da bodo zmagali gostje, ki so z River-som spet dosegli prednost treh točk. Toda v končnici so gostitelji s Pittisom, VVilliamsonom in Bonom le zaigrali bolj prisebno. Benetton je dobro igral v obrambi, v drugem delu pa tudi v napadu, čeprav so imeli gostje na koncu boljši odstotek v metih.. Bolonjčani so imeli v Barceloni smolo. Kljub požrtvovalni igri (Moretti 30, Koma-zec 27 točk) so proti Spancem (Kamišovas in Godfread 22, Femandez 19) izgubili s točko razlike. Sinočnji zidi: Skupina A Benetton - 01ympiakos 80:77 (42:34) Benetton: Bonora 15, Gra-cis 3, Pittis 20, Rebrača 9, Via-nini 5, Pessina 4, VVilliams 25, Ambrassa 2. 01ympiakos: Bakatsias 3, Sigalas 5, Papanikolaou 2, Soulis, Nakič 17, Fassoulas 11, Tomič, Tarlac 9, Rivers 30, Papadakos. Tri točke: Benetton 6:18, 01ympiakos 4:9, PM: Benetton 27:32; Olvmpiakos 17:26. Ostali izidi 8. kola: Iraklis - Ulker 65:74, Malaga - Antibes 92:79, Cska - Leverkusen 94:73. Vrstni red: Cska Moskva in Benetton Treviso 12 01ym-piakos Pirej 10, Ulker Istanbul 8, Bayer Leverkusen, Antibes in Malaga 6, Iraklis Solun 4. Prihodnje kolo (11.1.): 01ympiakos - Cska, Ulker -Benetton, Leverkusen - Malaga, Antibes - Iraklis. Skupina B Barcelona - Buckler 89:88 (50:51) Ostali izidi 8. kola: Pau Ortehz - Makabi 90:66 (41:33), Real Madrid - Pa-nathinaikos 83:70 (44:36) n.p., Gibona - Benfica 64:59 (31:30). Vrstni red: Panathinaikos 12, Barcelona, Gibona in Real Madrid 10, Makabi Tel Aviv in Pau Orthez 8, Buckler Bologna 6, Benfica 0. Prihodnje kolo (11.1.): Makabi - Rea, Buckler - Gibona, Benfica - Orthez, Panathinaikos - Barcelona. SMUČANJE / ZDRU2ENA EKIPA ESEB EIE! samezmki v kategorijah. Mateja Paulina sta Naši smučarji iz treh smučarja, od katerih pri . društev, ki bodo zastopali Devmu pričakujejo naj-zamejsko smučanje na več, brat in sestra Bogateč deželni ravni, se temeljito pa bosta skušala čimbolj pripravljajo in prav te dni uveljaviti ime društva "Srsssst tične domovine. Zadnja z jutrišnjim slalomom na vest je prav ta da so Piancavallu pričnejo tok- £S,B,t5Ss" SiSSSEt; vorih našli skupno pot. dmiov. Dan potem se bo-tako da bo letos ekipa ob- do v istem kraju pomerili stajala s skupnimi moč- babv in cicibani v velesla-mi. predstavitev pa bo 10. lomu, medtem ko bodo januarja v Gregorčičevi pionirji merili svoje moči glavni aduti te zamejske EJM Bonora (Benetton) ni igral dobro, a je proti Grkom dosegel odločilne koše NAMIZNI TENIS / 3. KATEGORIJA Krasove igralke bodo na turnirju v Bergamu nabirale točke za DP V nedeljo v Trstu turnir za 4. kategorijo Po krajšem premoru, ko so se Krasovi pingpon-gaši pripravljali individualno, so se že drugi dan novega leta spet resno lotili dela. Vrnili so se za zeleno mizo v zgoniški telovadnici, kjer se v peturnih vsakodnevnih treningih pripravljajo na bližnja tekmovanja in seveda na povratni krog v ekipnih prvenstvih. Poelg ekipnih obveznosdti pa namiznoteniški igralci svoj napredek utrjujejo tudi na individualnih preizkušnjah. V nedeljo bodo tako v novo leto Startali na dveh turnirjih. V Bergamu bodo nastopile Krasove predstavnice na tretjem turnirju, ki je rezerviran za igralce tretje kategorije in veljaven za uvrstitev na državno prvenstvo v tej kategoriji. Krasove igralke (Ivana Stubelj, Irena Rustja, Daša Bresciani, Nina in Martina Milič) so na prejšnjih turnirjih dosegle že pomembne kvalifikacijske točke in upajmo, da jim bo to uspelo tudi v Bergamu. Turnir velja tudi za nabiranje točk za vsedržavno nagrado Mario Cini, ki jo dobi najboljše namiznoteniško društvo v Italiji, v poštev pa pridejo tudi tekme dvojic na tem turnirju (Stubelj/Rustja, Milič/Milič). Istočasno bo v San Benedettu del Tronto potekal podoben turnir za južno Italijo. Pet Krasovih igralcev in tri igralke se bodo udeležili v nedeljo na tržaškem sejmišču tretjega deželnega turnirja za četrto kategorijo, ki ga pripravlja US Chiadino. Na prejšnjem je v celoti slavila Krasova ženska vrsta. JJ. ODBOJKA / NA PREDNOVOLETNEM TURNIRJU V CITTA Dl CASTELLO Mlada ekipa Vala prispela do finala V finalni tekmi boljši C2 ligaš Marsciano - Na turnirju 16 ekip - M. Tomšič najboljša podajačica Mlade odbojkarice Vala (ekipo so sestavljale predvsem igralke do 16 in celo do 14 let) so pod vodstvom trenerjev Zorana Jerončiča in Joška Prinčiča tudi letos sodelovale na tradicionalnem prednovoletnem turnirju za »Memorial France-sce Fabri« v kraju Citta di Castello. Turnir je bil že 20. po vrsti, posvečen pa je spominu preminule odbojkarice Francesce Fabri. Nastopilo je 16 ekip, kakovostna raven pa je segala do C2 lige, večina sodelujočih pa je bila na ravni solidne prve divizije. Poleg Vala je na turnirju sodelovala tudi ekipa Dobrova s slovenske Goriške. Za turnir je vladalo precejšnje zanimanje, pa tudi časopisje je manifestaciji namenilo precej prostora in posebej omenilo tudi, da ekipa Va- la predstavlja slovensko manjšino v Italiji. Prvo mesto je osvojila ekipa New Volley Marsciano, ki nastopa v C2 ligi. V finalu je igrala proti ekipi Vala (Goričanke so bile tudi lani v finalu), ki je pred tem brez izgubljenega seta premagala vse nasprotnike v svoji skupini. Prav gladke zmage so bile odločilne za uvrstitev v finale, saj so finaliste določili na podlagi razlike v setih v predtekmovalnih skupinah. Pri tem sta bili daleC najuspešnejši ekipi Vala in Mar-sdana. Ekipa Dobrova pa je izgubila v predtekmovanju samo s kasnejšim zmagovalcem, vendar je ob tem v ostalih srečanjih izgubila še en set, zaradi Cesar je nato igrala samo srečanje za 7. mesto, Čeprav bi po kvaliteti sodila nekoliko više. Toda nekoliko Čuden sistem tekmovanja ni motil nikogar, saj turnir ni bil izrazito tekmovalnega značaja. Srečanja so bila na vrsti samo dopoldne (turnir je potekal od 28. do 30. decembra), popoldnevi pa so bili namenjeni družabnostim in tudi obiskom raznih krajev (Assisi, Gub-bio in drugi), kjer so si ogledali tudi kulturne spomenike. Finalno srečanje je bil izreden družaben dogodek, ki so ga na tribunah spremljali vsi nastopajoči in Številni drugi gledalci. Valovke so v prvih dveh setih zaigrale izredno dobro in drugi set tudi dobile, v nadaljevanju pa so popustile in zmaga je nato zasluženo pripadla mnogo bolj izkušeni ekipi Mar-sciana. Na nagrajevanju so med drugim za najboljšo po-dajaCico proglasili valovko Manuelo TomSiC (na sliki). Izidi Valovih tekem Predtekmovanje: Val -San Lorenzo Padova 2:0 (15:4, 15:13), Val - Htl Le Mura C. di Castello 2:0 (15:7,15:5), Val - Villanova Bologna 2:0 (15:0, 15:7), Val - Pierantonio 2:0 (15:4, 15:7). FINALE: New Volley Marsciano - Val 3:1 (15:11, 12:15,15:4,15:4) POSTAVA VALA: Bri-sco, Ambrosi, Danielis, Uršič, Kocjančič, Zuccari-no, TomSiC, Kovic, Braini, Cemic, Zavadlav. KOŠARKA / JUTRI V C2 LIGI ODBOJKA / NA GORIŠKEM Dosedanji obračun slovenskih šesterk je res zelo spodbuden Najuspešnejše so mladinske ženske postave Vala, ki so vse na vrhu lestvic - Prvi še Espego Z začetkom prihodnjega tedna se bodo na Goriškem nadaljevala pokrajinska odbojkarska prvenstva. Dosedanji obračun naših šesterk je več kot zadovoljiv, naravnost navdušujoč pa je za Odbojkarski klub Val, ki je v vseh ženskih mladinskih prvenstvih na vrhu lestvice, med mladinci pa premočno vodi tudi združena ekipa Espego, ki deluje pod okriljem istega društva. Naj omenimo še, da je Naš prapor v 1. moški diviziji v dosedanjih štirih kolih izgubil le en set. POPOLNE LESTVICE 1. moška divizija: Naš prapor, Corri-doni in VBL Cormons 8, Torriana 6, Lih. Turriaco 4, Oljmpia, Fossalon in Intre-pida 2, Acli Ronchi in Mossa 0. Prihodnje kolo: Cormons - Naš prapor (13.1); Fossalon - Oljmpia (13.1.). 1. ženska divizija: Staranzano 8, Mon-do Computer, Pieris, Cormons in Azzur-ra 6, Val 4, Intrepida in Villesse 2, Torriana in Acli Ronchi 0. Prihodnje kolo: Azzurra - Val (13.1). Mladinci: Espego 10, Oljmpia 8, Tor- riana 6, Grado 4, Finvolley 0. (Torriana ima tekmo manj). Prihodnje kolo: Espego - Finvolley (23.1.), Mossa - Oljmpia (25.1). Mladinke: Val in Mercato di Selz 6, Azzurra 4, Torriana 2, Staranzano in Grado 0. Prihodnje kolo: Val - Mercato di Selz (9.1.). Deklice, skupina A: Val 10, Farra 8, Lih. Gorizia 6, Caffe Morocco 4, Adria Azto 01ympia 2, VBL Cormons 0. Prihodnje kolo: Val - Caffe Morocco (10.1.), Adria Auto Oljmpia - Lih. Gorizia (11.1.). Skupina B: Mercato di Selz in Torriana 10, Fincantieri in Pieris 6, Lih Villesse 4, Acli Ronchi in Etsi Gorica 2 (Mercato di selz in Villesse imata tekmo manj). Naraščajnice, skupina A: Val Dom 23, Farra 22, Villesse 18, Pro Romans 10, Lih. Gorizia A 8, Intrepida 6, Capriva 4, Soča 2. Prihodnje kolo: Intrepida - SoCa (10.1.), Val Dom - Villesse (13.1.). Skupina B: Staranzano 23, Grado 20, Torriana 16, Acli Ronchi 14, Pieris 11, Lib. Gorizia B 7, VB Monfalcone 5, Fincantieri 0. Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Na dveh dirkah v Trstu sta glavna favorita Olmo Brazza in Outrage 1. dirka (Bologna): Prelu-dio (1) ima najboljšo štartno številko, vendar pa bo moral paziti na Ora del Reno (X) in tudi na Pay me back (2); 2. dirka (Milan): Pillia (2) prav lahko dobi to dirko. Opozarjamo pa še na Oden-sio (X) in Ronnija Fb (1); 3. dirka (Firence): možnost baze s Patmosom Dei (2). V boj za vrh pa se lahko vključi Olinski Ben (X), medtem ko lahko presenečenje pripravi Orione Sal (D: 4. dirka (Trst): Olmo Brazza (X) je v izvrstni formi, toda Olaf Om (1) bo prav gotovo dostojen nasprotnik. Oba pa ne smeta pozabiti niti na Olari di Segrel (2); 5. dirka (Trst): Outrage (1) bo prav gotovo med protagonisti. Našo pozornost pa zaslužita tudi Metallo Ks (X) in Pvlovvnia Mn (2); 6. dirka (Turin): Ribes Ve (X) je glavni favorit, če bo takoj povedel. Vendar pa ne smemo pozabiti na Lega-spija (2) in Ragguaglio (1). Dirka Iris (Neapelj, galop 17.30) NASI FAVORITI: 1. Johnny Stecchino, 2. Mes-sala, 14. Jolly Kirk; ■ DODATEK ZA SISTE-MISTE: 9. Love Secret, 6. radames, 7. King of Taber- Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 12 X 2 XI 2 IX XI 2 XI 2 X 12 KOŠARKA / Vil. KOLU V D LIGI Za Cicibana, Dom in Kontovel povsem dostopni nasprotniki Cicibonaši računajo na nadaljevanje pozitivne serije Viktor Tomšič (Cicibana) Božic in praznovanje novega leta sta že mimo in tudi za košarkarje naših treh peterk, ki nastopajo v D ligi, je že napočil čas, da pozornost ponovno usmerijo k prvenstvenim nastopom. V letu 1995 so ekipe odpravile prvo tretjino prvenstva, ki je že postregla z nekaj ugotovitvami: Dom in Kontovel, ki sta prvenstvo pričela na spisku najbolj resnih kandidatov za napredovanje, nista izpolnila napovedi in sta doživela že preveč porazov, saj že krepko zaostajata za prvimi (Dom za 8 in Kontovel za 12 točk). Zato pa se je odlikovala Cicibona, ki šeni utrpela poraza in že nestrpno pričakuje spopada z ostah-ma dvema kandidatoma (Goriziana in Cus) za mesto na prestolu. V jutrišnjem 11. kolu ni tako imenovanih velikih dvobojev, saj se bodo najboljše ekipe pomerile z ekipami iz sredine lestvice. To velja tudi za Cicibono, ki bo gostila Libertas. Na domačih tleh bo igral tudi Dom, ki bo preveril, če je Momo Gib res tako soliden kot kaže, Kontovel pa bo odšel v Gorico, kjer bi moral opraviti lažji trening proti peterki Senators, ki se nahaja na zadnjem mestu. Cicibona: Bliža se čas prvih odločilnih tekem (čez dva tedna proti Cusu) in doma pri plavobelih vsi marljivo trenirajo, saj se zavedajo, da imajo pred seboj res lepo priložnost, ki je ni vredno zamuditi. Pred tem pa je na vrsti svetoivanski derbi z Libertasom, ki se sicer nahaja na sredini lestvice, zna pa biti trd oreh, Ce se ga bodo Furlanovi fantje lotili s podcenjevanjem. Libertas nima kakovostnih posameznikov, glavni karakteristiki belordecih pa sta borbenost in velika zagnanost, ki bi ob popustljivem sojenju lahko postali nevarni. Trener Luka Furlan pa mimo pričakuje jutrišnji spopad, saj se je po mesecu odsotnosti vrnil Marko., Possega (poškodba gležnja je končno mimo) in vsi posamezniki so nared. Dom: Mianijevi fantje so leto 1995 sklenili s tesno zmago proti Legi Nazionale in tako preki-nili Cmo obdobje zaporednih porazov. Ce pa je kriza mimo, bo možno spoznati že jutri, ko se bo v Gorici predstavilo doslej najbolj ugodno presenečenje prvenstva, novinec Momo Gib. Brata Gobbi, hitra plajmakerja in robati Spolao-re so bili doslej trn v peti za vsakogar, kar pomeni, da bodo morah Corel in ostah zaigrati z veliko pozornostjo v obrambi in odločno v napadu. Kontovel: Z novo negativno serijo treh zaporednih porazov so se ambicije in motivacije Kontovelcev najbrž dokončno podrle, saj niti najbolj pesimistični navijač plavobelih ne bi napovedal kar šest porazov v prvih 10 tekmah. Trener Tolo Starc je najbrž ostal že brez nasvetov (predsednik Milic pa brez solz in glasu). Prvenstvo pa se nadaljuje in med voščili je bilo vsaj omenjeno, da je treba sezono izpeljati z dvignjeno glavo. Kontovelci se bodo jutri odpravili v Gorico, kjer imajo priložnost, da se razigrajo proti moštvu Senatore, ki »slovi« po naj-slabsi obrambi ,v figi, zmaga pa je za Kontovel že imperativ. Napoved ostalih tekem 11. kola: Cus - Grado +9, L. Isonzo - Santos +4, Acli'Ts - Acli Ronchi -8, Mer 1904 - Goriziana -13, Scoglietto - Lega Nazionale -5. Vanja Jogan Danes igra za vas Totocalcio Atalanta-Juventus X Bari - Inter 12 Cagliari - Padova 1 Milan • Sampdoria IX Napoli - Lazio 1X2 Piacenza - Udinese X Roma - Fiorentina IX Torino - Parma X2 Vicenza - Cremonese 1 Chievo - Bologna X Palermo - Salernitana X Livorno - Triestina 1X2 Taranto - Catanzaro X Gorazd Husu (letnik 1978) je s sedmimi leti začel igrati nogomet pri cicibanih Primorja, kjer igra še danes v mladinski ekipi. Od vsega začetka je bil vratar, kdaj pa kdaj je po potrebi okrepil tudi napadalne vrste. Največji uspeh je dosegel drugo leto svojega igranja, ko so bili cicibani Primorja če-treti na Tržaškem. Poleg nogometa stalno spremlja vsa ostala športna dogajanja na krajevni in vsedržavni ravni, od ostalih športov pa mu je še najbolj všeč košarka. Gorazd Husu Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v Ravasclettu - Zoncolan od 14. januarja dalje. Vpisovanje Se DANES na ZSSDI. Vabljeni! SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih FJK ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja. Informacije za ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ali Franc (tel. 200782) Petek, 5. januarja 1996 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO 11111 Horoskop ■ fc* i SZSZil KSSŽfKŽ zeodilo nebiS )pnpofl da se bodo " vase san* iSkrile S KRIŽANKA «\ k «<. M IM iv M Vodoravno: 1- žival, žrtvovana na oltarju, 6. belgijsko zdravilišče, 9. prevara (zast), 10. nitasti izrastek na glavi Človeka, 11. pripovedno literarno delo v verzih, 12. pristanišče v Italiji, na južni obali Sicilije, 13. ozek prehod, 14. kitajsko ime portugalske kolonije Macao, 15. začetnici slovenskega popevkarja'Leskovarja, 16, hrvaški pisatelj in dramatik (Miroslav, 1893-1981), 17. ime švedskega kemika, izumitelja dinamita, Nobla, 19. kraj v severnem Banatu, na levem bregu Tise, 20. kit ubijalec, 24 nesamostojen, zelo zahteven otrok, 26. žitne luskine, 29. različna soglasnika, 30. razmočena zemlja, 31. boginja življenja v grški mitologiji, 32. ena najvažnejših evropskih rek, 33. naj višja plemiška stopnja v Franciji in Angliji, 34. alpske reševalne sani, 35. nemški slikar in grafi, s pravim imenom Hansen (Emil, 1867-1956), 36. mongolski vladarski naziv, 37. površina, območje. Navpično: 1. kdor igra na piščal, 2. zdravilišče na severnoitalijanski rivieri, 3. Čebelji samec, 4. pivski vzklik, 5. začetnici italijanskega pisca tragedij Alfierija, 6. vrh strehe, 7. vročina, pripeka, 8. položaj telesa v jogi, 12. italijanski komediograf (Carlo, 1707-1793), 14. alpski smučarski center na Švedskem, 16. izredna lepota, 18. začetnici umrlega trobentača in humorista Koširja, 21. začetnici radijskega spikerja Casla, 22. zvezda v Kefeju, 23. slika, izdelana z vodnimi barvami. 25. narod v Nigeriji, 26. tvorba, ki nastane zaradi zgoščevanja vodnih hlapov v vodne kapljice pri temperaturi ro-sišča, 27. delo tlačanov, 28. verski učitelj pri Judih, 31. slovenski režiser (Jože), 33. povrtnina), 35. kemijski znak za natrij. (M. D.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 e 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •pare ‘umj ‘apjojsi ‘p[B ‘ned ‘yqer] ‘eag ‘0}Ejq ‘Ad ‘Rono ‘qoouis ‘eqio ‘BqoQ ‘parqy ‘eza|r>[ ‘qq ‘uara -oy ‘)B§ ‘b|3Q ‘soda ‘SB| ‘b^jba ‘Bdg ‘Aayz :ouABJopOy\ AajJSSH ŽIVLJENJE J. PAULA GETTVJA Slava se zažre v obraz Krivili so ga za nesrečo potomcev John Updike je nekoč pripomnil, da se ti slava zažre v obraz. Ta oznaka še posebej drži za naftnega mogotca J. Paula Gettyja, ki so ga v življenju kar trikrat umetno pomladili. Po zadnjem, povsem neposrečenem posegu, je Getty ostal groteskna spaka. Leta 1957, ko ga je revija Fortune razglasila za najbogatejšega živečega Američana, je Getty zaslovel po vsem svetu. Pred tem je dvajset let preživel v evropskih hotelih. Njegova družina je nenadno slavo občutila kot nasilni poseg v njihovo življenje. Don DeLillo je za Great Jones Street zapisal, da za slavo veljajo enaki zakoni kot za samouničenje, saj slednja pomeni pretiravanje na vseh področjih, kar lahko uniči še tako močno osebnost. Čeprav so novinarji Paula Gettya označili za najbolj mrkega multimilijonarja, John Pearks meni, da je Getty v resnici na skrivaj užival življenje in do leta 1957 igral skrito igro proti svetu zabave in zadovoljstva, Čustvene vrzeli pa zapolnil z denarjem in številnimi ženskami. Getty se je rodil leta 1892 kot edini otrok poslovneža, ki je obogatel z oklahomskimi naftnimi vrelci, in preveč zaščitniške matere. 2e s 23-imi leti je obogatel z nakupom naftnih delnic. Denar ga je tako prevzel, da je ob smrti leta 1976 njegovo zasebno premoženje znašalo milijardo dolarjev, nadaljne štiri milijarde pa je nakopičil v skladu Sarah Getty Trust (imenovanem po njegovi materi). Kot ostali magnati je imel izredno dober spomin in se večkrat hladnokrvno spustil v tvegane posle, ki so spravljali v obup njegove svetovalce v finančnih zadevah. Getty je bil obseden s podrobnostmi in je uresničeval tisto, za kar so drugi trdili, da je nemogoče. Zaradi njegove slabosti do rosno mladih deklet je propadlo kar pet zakonov. Oce, ki je odločno nasprotoval prešuštništvu, je neugnanega ženskarja celo razdedinil. Kasneje je Gettyev okus postal bolj prefinjen, tako da se je v šesdesetih ponašal z razmerjem z vojvodinjo, vojvodovo sestro in sestrično ruskega carja. Menil je, da so številna razmerja za podjetnega poslovneža primernejša kot monogamija: podrobno izdelan nacrt in brezkompromisen boj, ki sta potrebna za vzdrževanje veC razmerij naenkrat, naj bi moža prekalila v uspešnega poslovneža. Getty ni klonil pod bremenom slave. Slabše se je godilo njegovim potomcem, saj so vnuka Jean Paula IH. leta 1973 ugrabili in muCili italijanski gangsterji, od leta 1981 pa je po dolgi komi za- radi odpovedi jeter ostal paraliziran. Naravnost grozljive so zgodbe o tem, kako nerad je Getty plačal odkupnino za vnuka, in o posledicah, ki jih je imel dogodek za prizadete. Zaradi neljubih dogodkov so starcu pripisah marsikatero nesrečo njegovih potomcev. Pearson meni, da pri tem zlahka pride do pretiravanj in vtisa, da ljudje nimajo svoje lastne volje in da nadaljujejo vzorce obnašanja iz svojega zgodnjega otroštva ah se podrejajo željam drugih. Tako Gettyijev Četrti sin Gordon in veliko njegovih vnukov živi svoje lastno življenje. Zadnje poglavje biografije Painfuhy Ricft (Bolestno bogat) opisuje okrevanje njegovega tretjega sina- soimenjaka, ki se je dolga leta vdajal heroinu. Leta 1985 je Paul Getty ml. londonski narodni galeriji podaril 50 milijonov funtov. V zahvalo ga je obiskala hvaležna Margaret Thatcher in ga povišala v viteza. Paul je s tem pridobil samozavest in v kampanji, v kateri je javnost opozoril na dobrodelno dejanje, obsodil svoje nasprotnike. R. Davenport-Hines MODRE MISLI Kdor je kot tele blejal, Nihče ni tako star, kot vol ne bo rjovel. da ne bi mislil še ka-Nemška ko leto živeti, in nihče ni tako mlad da Kdor je prespal mla- ne bi mogel takoj dost, mora star bedeti. umreti. Nemška Portugalska Kdor v mladosti kraka Kar v mladosti prosi-kot vrana, v starosti ne mo, to v starosti zame-bo prepeval kot slavec. tavamo. Nemška Ruska X OSEBA, KI SE (RADA) SPAKUJE STRANICA NASPROTI PRAVEMU KOTU ROMAN FR. PISATEUA CHATEAUBRIANDA STRASNE, MRAČNE BOGINJE V GR.MIT0L. NOVINAR REPUBLIKE (MILOŠ) LITERARNO DELOV PROZI IN VERZIH PAUL NEVUMAN BASKOVSKA TERORIST. ORGANIZAC. TOPNIŠTVO GRŠKI PISATEU (EMMANUIL) JAPONSKA ZNAMKA TISKALNIKOV AVTOR: MARKO DRESCEK ODPRTINA NA SPOD. DELU OBRAZA IZRODEK STAREJŠA DOSTOJAN- STVENA ZENSKA ERNST BLOCH DEJAVNOST PRAŠIČA V BLATU DRAMA HENRIKA IBSNA JUNAKINJA ROMANA »APRIL« NASLOV MONGOL VLADARJEV NAJVECJI ANGLEŠKI DRAMATIK (VVILLIAM) NAPRAVA ZA PRETVAR. IZMEN. V »SMER. TOK IZUMRLI ČLOVEČNJAK IZ SRED. PLEISTOCENA 5 RASTLINA Z MODRIMI CVETOVI V GLAVI STROJ, NAPRAVA LJUBIMEC FRIG.B0G. RFFKIRFIF EGIPT. BOG. MODROSTI LUIGI GALVANI OUEIZ TKIVA KITOV KRU OV IVAN VEZNIK ČLOVEK (OLERICNEGA TEMPERA- MENTA ČAŠČENJE IDOLOV POUSKA VALUTA PREPROST ČOLN IZ -ENEGA DEBLA KRAJIN RECICA BLIZU KOPRA ČEŠKI EKONOMIST SIK i ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA VRSTA BELEGA VINA AFRIŠKI VOJAK V NEKDANJIH KOLONIJAH OSEBNI ZAIMEK DOKTOR (KRAJŠE! ZELEZOV KRSEC KOS POHIŠTVA ODVEČNE STVARI BENETKE PLOŠČIN. MERA V ANGLIJI (40.467 ARAI PAULA ABDUL NARAVNI MATERIAL BOJNO OKLEPNO VOZILO ANTIČNI BEOTUEC ZGORNJI DEL STOPALA TEKOČINA V ŽILAH RIBIŠKA VRVICA VOZILO NA NOŽNI POGON NORV. REKA IN FJORD KRONIKA, LETOPIS PROSTOR V CERKVI, ZBOR NE. POMORŠČAK (ABELI GOS. MORJA VNORD.MIT. RF7A ZADETEK PRI ROKOMETU PRODAJALEC ČEBULE (NAR.) BRISAČA ELDA VILER ALOI PODOBNA RASTLINA JUDOVSKI PREROK V BABILONSKI SUZNOSTI OKANENELA SMOLA TERCIARNIH IGLAVCEV OBSEŽNO LITERARNO DELO DRŽAVA, KI JI VLADA CAR GLAVNO MESTO TURCUE DELO TLAČANOV, RABOTA vwn ‘vtrraNV ‘OMSHVD ‘NVtNOtt ‘HVJNVl ‘THD0Z3 ‘VAV3V "mvtnio ‘aram ‘zaa ‘NVNSVJ. ‘aoa ‘nvNV ‘taa ‘NOV ‘san ‘Vd ‘HA ‘Ha ‘HNO ‘ONITZIH ‘VIO ‘VllHlVHOOI ‘HIHHHOM ‘NVHJ, ‘4.01 'SLIV ‘IVHVdV ‘vzoiaras ‘doaiNraaiid ‘HINHHtNSn ‘HHVHdSHHVHS :OUABJOpOy\ :A3JJS3X ® RA1 1 ' RETE 4 6.45 9.35 11.10 12.25 12.35 13.30 14.05 14.40 15.10 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 Jutranja oddaja Unomat- ' tina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dne\uiik, 7.35 gospodarstvo Film: La bella favola di Timkoel’ orsa(pust.) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik; Slvle, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giodii Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Variete: LunaPark Aktualne teme: II falto Variete: Regato di Natale - Božično darilo (vodi Mara Venier) Dnevnik Novoletni koncert: Orkester Wienerphilarmo-niker (dir. L. Maazel) Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme Videosapere RAl 2 8.30 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.00 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 23.00 23.45 0.10 0.20 Oddaja za najmlajše, vmes risanke Potrebujem te (Rubrika o aktualnih temah: Fuori dar denti Oddaja o izletih in potovanjih Seremo Variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Potrebujem te, 14,10 Rubrika o branju knjig " Variete: I fatti vostri Nad,: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L* Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Ponoči, na trgu Italija Filmske novosti M RAI 3 8.30 9.55 11.00 12.00 12.15 12.55 13.45 14.00 14.50 15.15 16.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.05 22.30 22.55 23.50 0.30 Oddaja Videosapere: Robinson in Petek SP v smučanju Videosapere: Islam, Italija na kolesu, Filozofija, Media/Mente, itd. Dnevnik Rubrika Telesogni SP v smučanju Aktualno: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nan.: I mostri Sport: hokej na ledu Nan.: Vita da strega Aktualne teme ob 17. uri Dok, Geo: Rdeče morje Nan,: Bine jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, Blob Film: La legge del san-gue (dram., ZDA ’92, i. Mia Korf, C. Johnson) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Nan.: La legge di Bird Pubblimania-Carosello Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme 6.00 7.30 13.30 14.00 15.15 17.10 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 Nan.: Nevarne ženske, 7.00 Jefforsonovi Nad,: Piccolti amoro. 8,00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Val orla in Massi-miliano, 12,30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Nad.: Sentieri Nad.: La torza deli’ amo-re, 16.15 Un volto, dne donhe Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno ; per giorno - Dan za dnem | Dnevnik Tg4, vreme [ Variete: Le pid belle scene da un matrimonio TV film: Rapita (dram., ZDA ’91, i. D. Morse, Tom Atkins, D. Soul) Film: Wagon lits con omicidi (krim., ZDA ’76), vmes (23,30) dnevnik CANALE 5 6.00 8.45 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi 14.45 16.00 18.00 18.00 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 Variete: Časa Castagna ! Otroška oddaja I TG 5 Flash - Kratke vesti i Kviza: Ok, il prezzo e igiustol, 19.00 La ruota ! della fortuna i Dnevnik TG 5,20.25 Stri-I scia la notizia Variete: Tl meglic di «Scherzi a parte» (vodijo, T. Teocoli, Massimo Lo-pez, S. Ventura) Večerni dnevnik TG 5 j Variete: Maurizio Costan-I zo Shovv, vmes (0.00) [ nočni dnevnik Tg5 j Sgarbi quotidiani ITALIA 1 6.30 9.30 11.25 11.30 12.25 12.50 13.00 15.00 16.00 16.15 18.30 18.45 19.05 20.30 22.30 0.30 0.45 1.55 | Otroški variete | Nanizanke ! Aktualno: Village Nan.: Le strade di San i Francisco - Rdeča tarCa ! Odprti studio i Sport studio ! Otroški variete I Variete: Generazione X Aktualno: Village I Nan,: I ragazži della pra-I teria, 17.15 Družina Ad-! dams, 17.45 Primi baci I Odprti studio, vreme j Sport studio | Nan.: Baywatch, 20.00 II j principe di Bel Air j Film: Pocahontas - Legenda (pust, ZDA ’94, i, I S. Holt, M. O’Keefe) Nan.: Gabra investigazio-ni, 23.30 Streetjustice Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Guerra del mondi # TELE 4 13.30 20.30 22.05 19.30, 22.20, 0.25 godki in odmevi Film: Jeaulousy Gospodarstvo Do- ® MONTECARLO 14.00 14.10 9.50 20.30 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La collina della felicita (kom., ZDA ’51) 12.45 SP v smučanju Film: Appuntamento con la marte (krim., ZDA ’88) RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisane risanke TV dnevnik Iz dogajanja v letu 1995. Posebna oddaja uredništva slovenskih poročil (ponovitev) IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor: Mali Čarovnik in snežinka Otroci: sirnega sveta, amer. dok. nanizanka Anne Murray v novi Škotski, kanadska glasbena oddaja Crkni, Fred, amer. film Poročila Kolo sreče Videostrani Slovenska klavirska glasba, 1. del Zvoki godal, 1. del Svet v letu 1995, pon. TV dnevnik 1 Zlati prah: Sest služabnikov, l. del HealhclifT. 18. del risane serije V najboljših družinah, 2. del norveške serije Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Grace na udaru, 18. del amer. nanizanke Podarim dobim E Poglej in zadeni: Otvoritev zlate lisice TV dnevnik 3, vreme Sport B Cmera, ameriški film Poročila Rffl Tv jutri, videostrani fr* SLOVENIJA 2 9.50 11.15 12.50 13.45 14.15 15.00 16.00 16.30 18.00 19.25 20.05 20.35 21.20 22.40 23.05 Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (2), 1. tek, prenos Ne mefi’te so stran, ponovitev amer. filma Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (2), 2. tek, prenos V žarišču Umetniški večer Slovenci za obzorji: Argentina, L del Analitična mehanika Redovnica Bemardica Jure-tič v boju z mamili Po Sloveniji Pasje mesto, 3. del kanadske risane nanizanke V žarišču Iste krvi: Umor v družini, 1. del amer. serije Studio city Nor na reklame, 1. del Euronews KANAL A Novice Novice A-Shop Fresno, 5. del Pika na A Vreme Družina Adams, 5, del To trapasto življenje, 16. zadnji del am. nanizanke Devetdeseta, oddaja o Stilu Časovni stroj, ameriški film Euronevvs Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Peter Pan, otroška oddaja Euronews »Quarantotti Gambini« posebna oddaja Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA - košarka Ko pride sodnik, ital. TV nanizanka pEE Avstrija 1 9.50 11.25 12.50 13.25 14.40 15.05 15.25 15.45 16.30 17.15 17.40 18.10 19.00 19.30 SP v alpskem smučanju: veleslalom (Z), prenos 1. teka iz Maribora Princ Valiant, amer. Sim, 1954 SP v alpskem smučanju: veleslalom (Z), prenos 2. teka iz Maribora Otroški program; Confetti Paletti Alfred j. Kwak Popajeve dogodivščine Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Jaz sem Hugh A-Team: Goreča skupnost Zlata dekleta: Prijateljice v stiski, 2. del Kdo je šef?. Pečeni poljub Dr. Quinn. Na življenje ali smrt Pri Hmctablovih, Peto kolo na vozilu Cas v sliki, kultura 19.53 Vreme 20.00 20.15 21.40 23.20 23.55 1.20 2.05 3.05 5.05 Šport Beethoven ameriška komedija, 1991 Režija: Brian Levent Onstran nedolžnosti, amer. triler, 1993, režija Sidnov Lumot Šport Nori safari, amer. pustolovski film Santa Barbara - Kalifornijski klan, pon. Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Števen Spielberg predstavlja: Fantastične zgodbe (MF Avstrijo 2 Videostrani Vreme Bogati in lepi, pon. Vreme Cas v sliki Pravica do ljubezni, 156. del Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogled s strani Derrick, nemška kriminalistična serija: Druga krogla Halo, stric zdravnik! Umetna napaka Cas v sliki Modem times The Beatles, 1. del dok, serije Pogledi od strani VideonoC Slovenija 1 5.00. 6.00, Ć.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19,00, 21.00. 23.00,Poročita; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje In Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20,30 Slovencem po svetu; 23.05 Ute-, rarni nokturno. 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Falk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15/17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Sport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL žur. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 9.30, 12.30 Veleslalom; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb. tradicija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Hamlet; 20.00 4. koncert Simfonikov RT Slovenija; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30. 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Muzak; 19,30 Večerni pr, z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir dTtaly; ,11.00 Med vrsticami; Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13,05 Kadar boš na rajZo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček> 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 11.00 Preklop; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi (Metelkova); 15.00 OF; 17.00 Civilno-družbene skupine: Ženske v Off-u; 19.00 T8: Anna Pupedan; 21.00 Okopi slave A. Svar-cenbeja!; 22.00 Idealna godba Z. Pistotnika Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Obiomov (r. M. Prepeluh, 15. del); 10.30 Intermezzo; 11,45 Okrogla miza; 12.30 MPZ G. Matice: A Ceremony of Carols; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 15 samospevov (G. Viozzi); 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. 20 Petek, 5. januarja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI J_ . SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA S 'z/~'xv~v>: l " VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi v nižjih zračnih plasteh doteka nad naSe kraje hladen in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1000' SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Golte Rogla Kope Cerkno Kranjska Gora Kanin Ivarcko-Osven Na omenjenih smučiSCilTnaprav^ obratujejo. Notna smuka: Ivartko-Os-ven in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje od 14.30 do 19. ure. Sankališča: Vogla, Ivarcko Osven, Soriška planina in Kalit. Tekaške proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje, Rogla, Golte, Kranjska Gora, Cerkno, Soriška planina, Kalit, Sodražica, Vogel in Ivartko-Osven. Za dostop do Kop, Mariborskega in Ribniškega Pohorja ter Rogle je potrebna zimsko opremo. y. VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C -3 1000 m -5 80 cm 1500 m -6 30-50 cm 2000 m -8 2500 m -10 160-185 cm 2864 m -11 Tveganje pred sim veliko. Naj večje je v gorskem svet zahodne Slovenije, kjer je zapadlo največ novega snega. Na območjih, kjer so velike kohcine napihanega snega, je tveganje lokalno 4. sto- —-- —-------1 visokogorju 3. stopnje ‘ * iški lestvici, kogorja niso primerne. Obeti: V nedeljo bo pretežr oblačno, popoldne bodo pon ežno nekod manjše1 padavine, na Primorskem kot rahel dež. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE ■ Tokio: aplavz za uspešno poslovanje blagovne borze TOKIO - Zenske v pisanih kimo- Aplavz uslužbenk in uslužbencev nih so uslužbenke tokijske blagovne velja poročilu o poslovanju borze v borze, ki je šele včeraj obnovila po- lanskem letu, ki je bilo še posebno slovanje po novoletnih praznikih, uspešno. (Telefoto AP) »Vanovo pošast« ujeli na TV kamero ANKARA -»Vanovo pošast«, ki po številnih očividcih domuje v velikem in odročnem jezeru na jugovzhodnem delu Turčije, kjer sicer prebivajo samo Kurdi, so celo posneli na filmski trak in ga predvajali po televiziji. Jasno je, da so posnetki nejasni, kot je v teh primerih obvezno: jezero se namreč razteza na 3500 kvadratnih kilometrih na 1700 metrih nadmorske višine, pozimi pa poledeni. Vendar pa se na posnetkih le vidi nekaj velikega in temačnega, ki se na valovih premika; zato bi lahko bila prav ona: pošast, neke vrste vodni jeti, kot sicer marsikdo zagotavlja, ali pa dinozaver, ki naj bi mu uspelo preživeti. Televizijska hiša »Star« pa je vsekakor nasedla v dokajšnji meri, saj je za kar spodobno vsoto 40 tisoč dolarjev od amaterskega snemalca odkupila televizijske pravice in posnetke predvajala ob uri, ko je pred televizorji največ gledalcev. Ne sa-: mo: na kraj »odkritja«je j odposlala novinarja, ki je i sicer poznan po svojih, I večkrat senzacionalistič-: nih oddajah. Slednji je v j neposrednem prenosu ! svečano sporočil, da je na ježem videl ne samo eno, ampak kar tri- pošasti in da jih je, seveda kot vestni novinar, takoj ujel na filmski trak. Televizijska hiša pa je vsekakor zagotovila, da bo posnetke kaj kmalu predvajala. Dolgo se že dogaja, da prebivalci dežele na meji z Iranom, ki je pozimi skoraj odrezana od ostalega dela države, opozarjajo na prisotnost pošasti. Lansko poletje je dvojico gigantskih in kosmatih bitij opazil celo neki poslanec in seveda tudi njegova žena. Tudi sam viceguverner pokrajine je nato izjavil, da se je srečal, seveda na razdaljo, s »čudovitoim bitjem«. Zaradi vseh teh govoric je bila ustanovljena parlamentarna komisija, ki pa, kot kaže, ni zbrala pomenljivih dokazov; dvomov ni razjasnila, tako da je vse ostalo v največji skrivnosti. Po pričevanjih naj bi šlo za pošasti, eno moškega, drugo pa ženskega spola, ki naj bi v dolžino merili od 6 do 8 metrov, v vodi pa naj bi se premikali z veliko hitrostjo. Bili naj bi tudi »simpatičen« in vse prej kot napadalen. Viceguverner Betsami Alkan je celo sprožil akcijo, da bi bitjema, kot se spodobi, dali primerni imeni. Jezero Van, ki je naj-večje v Turčiji in ga domačini imenujejo »Jezero viharjev«, se nahaja na približno 1720 metrih nadmorske višine, na njegovih bregovih pa lezi istoimensko mesto, ki je bilo nekdaj prestolnica skrivnostne kraljevine Uraratu, ki je bila ustanovljena leta 850 pred našim Štetjem. Juha mu ni feknitež hišo je sežgal, snahinjo pa ubil VVASHNGTON - HiSo je sežgal, snahinjo pa ubil, ker mu mesna juha ni teknila: 29-letni 2i Yimg Ye se bo moral zagovarjati pred obtožbo umora, za katero ga dolži sodišče iz San Francisca. Zgodba se je začela na večer 23. decembra, ko je Zbija po večerji s tasti na njihovem domu zajela slabost. Prepričan je bil, da so ga namerama zastrupili, zaradi česar se je naslednji večer, na božično viljo, vrnil na njihov dom in podtaknil ogenj v stanovanju. V požaru je svakinja umrla, tast in tašča ter ostali sorodniki pa so se skupno z ženo in sinčkom rešili. Zi Yung Ye je seveda zanikal obtožbo, da je odgovoren za za umor in namerni požig hiše. Testiranje mačk LONDON - Kaj kmalu se bo zgodilo, da si bodo vsi tisti, ki si za družbo iščejo mačka, lahko izbrali živalico z zaželjeno osebnostjo, ki je bila seveda ugotovljena s testiranjem. Tako zagotavlja britanska znanstvena revija »New Scientist«, ki dodaja, da je skupina živinoz-dravnikov z newyorSke univerze Comell usposobila sistem, po katerem bomo laliko že v mali muci spoznali osebnost, ko bo postala starejša. Loto po internetu VADUZ - V ozemeljsko mali, a zelo močni kneževini Liechtensteina so si izmislili svoj loto, ki ima v svojem nagradnem skladu kar 850 tisoč dolarjev; na tak način želijo pridobiti stotisoče uporabnikov, ki se poslužujejo Interneta. Gotovo je, da uspeh lota ne bo odvisen od 30000 prebivalcev kneževine, ampak od vseh tistih, ki se bodo z vsega sveta (razen iz Švice) vsak četrtek zvečer povezali in stavili vsaj dve stavi pd pet frankov z lastno kreditno karto. Organizatorji upajo, da bodo na tak način vsak teden privabili vsaj milijon navdušencev lota. Psica prehodila 500 km, da bi našfagespodarja BEOGRAD - Psica Dana je v Štirih mesecih in pol prehodila 500 kilometrov iz Petrinja (60 kilometrov jugovzhodno od Zagreba) pa do begunskega taborišča v Rumi (50 kilometrov zahodno od Beograda), da bi našla svoja gospodarja, ki sta pobegnila ob izbruhu hrvaške ofenzive v lanskem poletju. Ko se je podala na pot je tehtala 37 kilogramov, po dolgi poti pa je shujšala za 22 kilogramov. Pn 100 letih tmmsm pasici >tidc$en< BERLIN -15. januarja bo dopolnil 100 let, pred sedmimi leti pa je na Frankfurtski univerzi diplomiral s tezo o srednjeveškem vinogradništvu. Sedaj pa namerava postati »doktor«; pripravil je že tezo o romanticizmu ob Renu v 19. stoletja; gre za obdobje, v katerem je živel in mu je zato tudi tako pri srcu, da je o njem pripravil doktorsko tezo.