Stev. 207. V Lfnbljanl. v soboto, dne 11. septembra 1909. Leto XXXVII. na Velja po pošti: es U celo leto naprej . K 2B-— • 13'-» 6-50 2'20 za pol let« P< za četrt » » sa en meseo » ■a Nemčijo oeloletno » 29-— ta ostalo Inozemstvo » 35-— e V upravništvo: s Za oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » 11-20 » 5-60 » 1-90 P1 ■a četrt » sa en meseo » Za po{ll)anJe na dom 20 v, na tneaec. — Posamezne Stev. 10 v. SL0VEN mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah Ste*. 6/01. Bokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma m ces sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm Političen list za slovenski narod. ===== Inseratl: ■ Enostolpna petltvrsta (72 mm): ia enkrat......po IS t za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavijenjn primeren popnst. vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob 5. uri popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. B. i = Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. ■ '" Upravniškega telefona štev. 188. == Današnja številka obsega 18 strani. Razvoj naše ljudske izobrazbe. O tem predmetu je na občnem zboru S. D. Z. v Ljubljani predaval cand. iur. Franc Kovač. Iz njegovega referata, ki je splošnega pomena za našo javnost, posnemamo te-le temeljne misli: Zgodovina ljudske izobrazbe med Slovenci se da razdeliti v tri dobe. Prva doba se začne s pokristjanje-njem Slovencev in traja do nastopa vlade Marije Terezije. Ko Slovenci med leti 568 in 595 pri-dero v naše kraje, so še pogani, in se pečajo z obdelovanjem polja in sorodnimi strokami. Prvi novi kulturni vpliv pride do njih po krščanstvu, ki se razširi med Slovenci iz Solnograda, Ogleja in nekoliko pozneje iz stolice velikomoravskega in panonskega nadškofa Metoda. Krščanstvo trajno zavlada med Slovenci v devetem stoletju. V političnem oziru reši narod uničenja po Frankih, v kulturnem pa postavi temelj nadaljni ljudski izobrazbi. Predavatelj definira izobrazbo kot poznanje zakonov, katerim se mora pokoriti narava, po katerih pa se mora — dasi prostovoljno — ravnati tudi človek, ako hoče služiti namenom in ciljem človeštva. Čimbolj .prodre poznanje teh zakonov med ljudstvo, o tem večji ljudski izobrazbi moremo govoriti. Glavna zasluga krščanstva je, da je prineslo našim prednikom najvišje verske in nravne resnice, ki so bile potrebne za nadaljni harmonični razvoj ljudske izobrazbe. Pa tudi sicer je krščanstvo veliko storilo za ljudsko izobrazbo. Predavatelj omenja župnijske in samostanske šole, ki so bile edine šole na Slovenskem v srednjem veku. Razpravlja o izobraževalnem vplivu cerkvenih govorov in krščanskih naukov, cerkvenih slik, pobožnega petja, procesij, zlasti velikonočnih, s katerimi so sčasoma združili pasijonske igre, in končno o pomenu romanj za razširjenje obzorja preprostega ljudstva. Tudi za ma-terielno izobrazbo je cerkev storila mijo-go. Samostanski redovniki so prinesli v slovenske kraje celo vrsto novih sadežev in žit; z racionelnim obdelovanje.m polja so povzdignili v deželi kmetijstvo.. Cerkveni shodi in romanja so nudila najboljšo priložnost za trgovino. V cerkvi imajo izvor stanovske bratovščine, iz katerih so se razvile pozneje mogočne rokodelske zadruge. V 16. stoletju se jame širiti med Slovenci nemški protestantizem, ki pa med ljudstvom ne more dobiti tal. Vsled energičnega postopanja notranjeavstrijskih vojvod in domačih škofov, zlasti Tomaža Hrena, pa popolnoma izgine protestantizem iz slovenskih dežel. Edino, kar Slovencem zapusti, je tisk, katerega so protestanti med Slovenci izrabili v razširjanje svojih nazorov. Vendar je ta tisk ostal večinoma med plemstvom in meščanstvom, nekoliko tudi med duhovščino; med kmečko ljudstvo pa ga ni zašlo skoro nič. Edina knjiga, ki se je med narodom nekoliko razširila, je cerkvena pesmarica. Po uničenju protestantizma se povrnejo v splošnem prejšnje razmere. Drugi glavni činitelj ljudske izobrazbe je v tej dobi stoletja stara narodna tradicija, ki se podeduje od roda do roda v narodnih pesmih, pripovedkah in pravljicah. Vera in narodno pesništvo sta do srede 18. stoletja edina vira ljudske izobrazbe. Šola se smatra bolj za cerkveno ustanovo. Izobrazba se širi večinoma po ustmeni tradiciji. Z nastopom Marjje Terezije (1. 1740.) se začne nova doba, katero lahko zaključimo z letom 1848. Za vlade Marije Terezije pride tudi v Avstriji do veljave prosvetljerii absolutizem, ki med drugim naloži državi skrb za izobrazbo vseh njenih članov. V smislu teh idej proglasi cesarica Marija Terezija leta 1770. šolo za »pojiticum« — za državno zadevo, pri kateri nima cerkev nič govoriti. Po načrtu saganskega opata Fel-bigerjfi, potrjenem 1. 1774., ukaže cesarica, da se morajo po vseh avstrijskih deželah osnovati ljudske šole, ki naj se dele po svojem obsegu v enorazredne trivijaike, dva- in trirazredne glavne šole in štiriraz-redne normalke, s katerimi je združen tudi pedagogični tečaj za učitelje. Kdor ni naredil skušnje na normalki, ne sme učiti. »Zakotne šole« morajo prenehati. Predavatelj govori nato o ustroju teh šol in o ovirah, ki so branile, da se niso mogle razviti. Praznota v državni blagajni, revščina in nezaupljivi konservatizem pri ljudstvu in germanizatorična tendenca šol. Pri organizaciji šolstva so se posebno odlikovali Slovenci: dr. Jos. Špendov, Blaž Kumerdej in Jur. Japelj. V dobi prosvete se med ljudstvom lazširi tudi tisk. Značilno je zlasti izdajanje poučnih knjižic; knjige za zabavo so bolj postranska stvar. Ze o. Marka Po-'hlin dela na tem polju, še večjih zaslug si pridobi Val. Vodnik, ki nastopi najuspešnejšo pot z izdajanjem Vel. Pratike (1795. do 97.). Leta 1797. je rojstno leto slovenskega časopisja. Vodnik začne — zopet po nasvetu barona Cojza — izdajati »Lub- lanske Novice«, podobne našim političnim listom. Niso pa smele pisati o politiki in so stale pod strogim nadzorstvom cenzure in bralcev samih. Vsled raznili tež-koč prenehajo »Novice« leta 1800. Po-| božno slovstvo se dvigne do viška v iz-i daji slov. prevoda sv. pisma (1784. do 1802.). Za strokovno gospodarsko izobrazbo na Kranjskem je precejšne važnosti kmetijsko družba, ustanovljena leta 1767., ki pa preneha že leta 1787. V tej dobi je tudi začetek slovenske dramatike. Z letom 1809. pride večinoma slovenskega ozemlja pod francosko oblast. V francoski dobi se nadaljuje delo avstrij* skih prosvitljencev. Novo je, da pride slovenščina do veljave v šoli in uradu. V Ljubljani se začns med slovensko inteligenco živahno gibanje. Vsled vednih vojsk pa ne pridejo reforme Francozov do veljave. Za ljudsko izobrazbo nima francoska doba nobenega posebnega pomena. Po odhodu Francozov (1813) se začne doba reakcije, ki traja do leta 1848. Kmet pride zopet pod oblast graščaka. Z naj-pretiranejšo cenzuro se ovira duševno gibanje. Tudi šola se ne more razviti. Bati se je, da slovenski kmet pod pritiskom materialnih neugodnosti in pomanjkanja izobraževalnih vplivov popolnoma otopi in se potujči. Toda pod vplivom romantike se rodi ilirizem, ki sicer med Slovenci propade, toda silno povzdigne narod, zavest na Štajerskem in Koroškem. Predavatelj sg peča z ustanovitvijo Slomškovih »Drobtinic« in Blei\veisovih »Novic«, ki so se med ljudstvom jako brale. — V drugi dobi se je ustanovila javna ljudska šola, tisk se je razširil tudi med ljudstvom. Poleg nabožnih in drugih poučnih knjig je nastopilo tudi časopisje. Leta 1848. napoči tretja doba v razvoju naše ljudske izobrazbe, katere znak je organizacija. Delimo jo lahko v dobo narodne probuje (1. 1848. do 1888.) in v dobo katol. renesance (1888. do danes). Leto oseminštirideseto osvobodi kmeta in ga pahne v javno življenje. Ljudska šola se zboljša in izpopolni. Prodre načelo, da bodi v ljudski šoli učni jezik materinščina. Organizira se tisk. Leta 1853. potrdi vlada pravila društva sv. Mohorja za izdajanje leposlovnih in poučnih knjig za ljudstvo. Društvo se leta 1860. preosnuje v cerkveno bratovščino — družbo sv. Mohorja. Referent govori nato o velikih zaslugah Mohorjeve družbe, ki je ljudstvu priljubila tisk in mu dala celo vrsto leposlovnih in poljudno-znanstvenih del velike vrednosti. — Poleg Mohorjevih knjig se med ljudstvom bero tudi beletristični listi »Glasnik«. »Dunajski Zvon«, »Kres«, prvi letniki »Ljubljanskega Zvona« in posebno »Dom j in Svet«. Precej razširjene so zabavne in Knezove knjižice Matice Slovenske. — Za časopisje nastopi z odpravo cenzure nova doba razvoja, katero govornik na kratko oriše. Z letom 1861., ko je bila »klicana ustava, je dan praktičen cilj organizacijam. Leta 1861. se ustanove prve čitalnice v Ljubljani in Mariboru, nato tudi po vseh diugih mestih in trgih slovenskega ozemlja. Kmalu za njimi se osnujejo sokolska društva, leta 1868. pa prvo »Narodno politično društvo« v Ljubljani. Leta 1869. je ustanovno leto »Katol. družbe« v Ljubljani, za katero se ustanovita tudi podobni društvi v Gorici in Mariboru. Glavni del organizi^ancev spada v krog inteligence, vendar se iz društev širi med ljudstvo narodna zavest in izobrazba, največ po društvenih prireditvah, izmed katerih so največje velikanski politični shodi, tabori (1868 do 71). Ljudstvo se osvobodi tujega jerobstva v svoji domovini, s tem pa tudi mine doba velikih narodnih manifestacij. Čitalnice in druga narodna društva se ne znajo prilagoditi izpremenjenim razmeram in postanejo brezpomembne za ljudsko izobrazbo. Pokažejo se prvi pojavi protiverskega gibanja. V tem nastopi leta 1888. v Gorici dr. A. Mahnič z »Rimskim Katolikom«, ki začne z vso brezobzirnostjo boj proti tem pojavom in kaže na večna načela krščanstva. Zadene na odpor pri konservativcih, na jezo in posmeh pri nasprotnikih. Toda on ne odneha, polagoma se začne števi o pristašev »Rimskega Katolika« večati, dr. Mahnič dobi vplivnega in vstrajnega zaveznika v ljubljanskem knezu in škofu dr. Jakobu Missia. Leta 1892. se že vrši v Ljubljani Ij. slovenski katoliški shod, ki proglasi katoliška načela za temelj zasebnemu in javnemu življenju v državi, deželi in občini, zanese mlado gibanje tudi med ljudske množice in s tem neposredno povzroči katoliški preporod slovenskega naroda. Po prvem katoliškem shodu se začne po Slovenskem živahno gibanje. Začne se boj proti nazadujoči narodno-napredni stranki v občinah, ob deželnozborskih in državnozborskih volitvah, ustanavljajo se politična in izobraževalna društva, posojilnice, konsumna društva in vsake vrste za-di uge, snujejo se strokovna društva. Prva pri tem delu, je duhovščina, pomagajo ji nekateri učitelji, odvetniki, dijaki, najbolj pa ljudstvo, ki zaupno sledi svoji duhovščini na poti boja in organizovanja. Nad vsemi neštevilnimi delavci, ki kakor mravlje pridno znašajo gradivo za ponosno stavbo ljudske izobrazbe, stoji dr. Krek, miren in zaupajoč v moč katoliške ideje, hvali drzne, izppdbuja omahljive, LISTEK. Slovansko pismo. Boj proti češkim lepakom. — Kako se v Avstriji goji patriotizem. — Iz trpljenja ogrskih Slovakov. — Poročilo o mažarl-zaciji Slovakov. — Vzoren šolski pouk. — Zguba poljskega ozemlja. — Reforma koledarja na Ruskem. — Ruski čaj. — $port na Bolgarskem. Mestni svet v Modlingu pri Dunaju je naznanil c. kr. glavarstvu, južni železnici in tvrdki Kellner, ki v mestu oskrbuje plakatiranje, da ne trpi drugih lepakov nego nemške. In ker češki lepaki niso bili hitro z voglov ulic odstranjeni, bili so od nemških fanatikov strgani. Mati Germa-nija se je nasmehnila in spodnjeavstrijsko nemštvo je bilo zopet za nekaj časa rešeno. • * * Kako se goji v avstrlji patriotizem, o tem poročajo češki listi iz Znojma. Kakih 150 učiteljev, ki so v Znojmu pri vojaških vajah, je hotelo na dan cesarjevega rojstva udeležiti se veselice, ki jo je znojem-ska češka Beseda priredila na čast cesarjevega rojstva, a v zadnjem trenutku se je vsem učiteljem odreklo dovoljenje »čez čas«, ker m< ;tni nemški svet jc pri c. in kr. poveljništvu »vmes posegel«. Češki učitelji-vojaki niso se smeli udeležiti cesarske veselice samo radi tega, ker je bila slavnost — češka. * * * Urednik slovaških »Narodnih Novin« g. Svetozar Hurban Vojansky je zopet v sodnijski preiskavi, ker je bojda ščuval zoper mažarsko narodnost. — Jožef Ci-par se je te dni vrnil iz vacovske ječe, kjer je bil zatvorjen štiri mesece rudi istega hudodelstva. Andrej Obneh sedi še v drž. ječi v Segedinu. Eden slovaški rodoljub-mučenik pride iz ječe in dva takoj tja od-vlečejo. Ni konca in kraja trpljenja slovaških narodnih boriteljev in zaman je protestiranje že cele Evrope zo.oer mažarsko tiranijo. * « * Te dni se je vršil v Vrutkah pri Tur-čanskem Sv. Martinu letni občni zbor »Femke«, mažarizacijskega društva za slovaško ozemlje. Iz delavnosti društva navajamo le-te podatke: Društvo vzdržuje 34 otroških vrtcev in je izdalo lani za rr.ažarizacijo slovaških otrok 36.000 kron. Več nego 9000 slovaških otrok sc je tako vzgajalo v protislovaškem duhu. Razun tega jc društvo vzdržavalo 138 ljudslfih niažarskih knjižnic. V mitranskein. tekov-skem in hontjanskem okraju so se priredili mažarski kurzi za slovaške analfabete. V Ni tri je društvo sezidalo »kulturni dom« s pomočjo vlade, ki je v ta namen darovala 300.000 K. Dalje je društvo oskrbelo slovaškim rokodelskim učencem službo pri mažarskih in židovskih mojstrih. Za razširjanje mažarske božje službe je razdelilo veliko število mažarskih molitvenikov in spevnikov. Premoženje društva znaša 350.000 K in lani je izdalo 82.000 K. # * * Zveza poljskih kmečkih društev na Poznanjskem zahtevala je od zahodno-pruske gospodarske zbornice, da naj se nastavi poljski popotni učitelj, ki bi v poljskem jeziku predaval poljskim udom društva. A pruska zbornica je to zahtevo odklonila. Svojo] odklonitev je pa motivirala s tem, da tisti, ki jc vzgojen v pruski šoli, ki se vobče (?) smatra za vzorno, a ne more razumeti poljudnega predavanja v nemškem jeziku, ne bode mogel (?) tudi z uspehom razumeti predavanja o gospodarstvu v poljskem jeziku. Ta odgovor jc gotovo zelo značilen. O * « Prusko-neniški listi so v zadnjem času pisali, da se poljsko ozemlje na Poznanjskem manjša. Po novejših statističnih podatkih inia o Poljaki še v rokah 602.230 ha okraju v bidgoškem okraju samo 197.175 ha. v poznanj. 405.055 ha. Od 1892 do sedaj so Poljaki izgubili na Poznanjskem 100.000 ha ozemlja K temu dejstvu >Dzi- ennik poznanski« omenja: »Res čudno, da šele sedaj pruski listi tako pišejo. Dosedaj so zmirom trdili, da poljsko ozemlje raste. Iz tega je jasno, koliko se je moglo verjeti prejšnjim hakatističnim podatkom. Prejšnje pisarenje je pač imelo svoj namen. Hakatistom se je šlo predvsem za to, da pokažejo »poHsko, Nemcem pretečo nevarnost«, da tako povzročijo izjeme pro-tipoljske postave.« XXX Ruski tisk je v zadnjem času zopet sprožil vprašanje o uvedenju gregorijan-skega koledarja na Rusko, dokazujoč, koliko nepotrebnih sitnosti v vsakem pogledu napravlja raba julijanskega koledarja. Pred kratkim je, o tem vprašanju pisalo »Rusko Slovo« ter razmotrivalo način, kako bi se najlažje prešlo od starega koledarja k novemu. Predvsem list trdi, da bi prej nameravana vpeljava »najnovejšega« koledarja, ki bi bil bolj temeljit nego gregorijanski (da bi ne bilo treba sprejeti gregorijanskega. ki je v zvezi s kat. tradicijo), napravila nove težkoče in bi sc na ta način Rusija zopet oddaljila od ostalega omikanega sveta. Koledar gregorijanski je dosti natančen, vobče se je sprejel in zato je treba pri njem ostati. Zdaj pa je vprašanje, kako naj se uvede na Rusko. Upeljava se more izvršiti na dvojen način: gregorijanski koledar se vedno sam v prvih vrstali v podiranju slabega in. vstvarjanju dobrega. Ko pa so bili ustanovljeni posamezni organizmi, se strnejo v mogočne skupine. Leta 1897. se ustanovi »Slov. kršč. socialna zveza«, leta 1905. »Slov. dijaška zveza«, za tema pa leta 1909. najmlajša hčerka S. K. S. Z. zveza Orlov, up in ponos slovenskega katoliškega ljudstva. Poleg strogo izobraževalnih organizacij se razvijeip tudi Gospodarska in Zadružna zveza ter politična organizacija Slovenske Ljudske Stranke, vse nastale iz krščansko-socialnega gibanja. Najožje je z . društveno organizacijo spojena organizacija katoliškega tiska. Že leta 1871. se je ustanovilo Katoliško tiskovno društvo v Mariboru, leta 1887. mu sledi K. T. D. v Ljubljani, pred leti pa ono v Trstu. Katoliška tiskovna društva so postala izvečine lastnik katoliškega časopisja. Obenem so si pa tudi pridobila veliko zaslug z izdajanjem poljudnega be!o-irističnega in poučnega slovstva. Organizacija na katoliškem tuiK. slavi pri nas zmagoslavje. Zmagala jc v svojih članih sebičnost, dvignila njihovo samozavest, razširila duševno obzorje. Zato je označba današnje dobe ta: Sio-vensko ljudstvo izobraziijeta poleg šole tiskovna in društvena organizacija, vse pa zajemajo iz enega vira — krščanstva, ki vsebuje najvišje resnice. Naprednjota krščanska misel. IV. Nadaljujemo poročilo o 56. nemškem katoliškem shodu. Nadaljevanje občnega zbora Volksve-reina. Apologetične naloge Volksvereina. O apologetičnih nalogah Volksvereina je prekrasno govoril dr. Donders iz Miinstra. Izvajal ie sledeče: Namen vsega socialnega dela je sreča družbe na podlagi krščanstva. Tesna je zveza, ki vlada med socialnim in apologetičnim delovanjem Volksvereina. To pa zaradi tega, ker je vez med "religijo in sociahiim redom, ki sloni na pravici, avtoriteti in pravem družinskem življenju. Nemogoče je narod kulturno .dvjgniti, ako se obenem v njem ne po-•;glab.ja verskega čustva. Saj je temeljni misel krščanstva, v kolikor se tiče socialnega življenja, ona, ki jo je dr. Tomaž Akvinčan poudarjal po svoje, prestavljeno v moderni jezik: naravo misleče razglabljati, tehnično obvladovati in umetniško oplemenitevati. In nepozabni Leon XIII. je dejal: »Cvet in kultura pozemskih raztner so podoba svetlobe in lepote nebeškega kraljestva.« Zato je najsvetejša naloga Volksvereina, da skrbi, da ob napredku in sijaju modernih kulturnih pridobitev ne bo trpelo religiozno teženje ljudske duše, to tembolj, ker se ne da tajiti, da moderna kultura brez Boga človeštvu ni doprinesla sreče in zadovoljstva, ampak nasprotno raširila svetobolje in strašno praznoto srca. Zato moramo ljudstvu pokazati pot nazaj k Bogu, mu moramo pokazati popolnost življenja, ki je le v Bogu in nikoder drugod. Kaj pa je končni namen vsega socialnega delovanja in napredovanja? Nič drugega kot to, da bi povečanje gmotnih in gospodarskih dobrin kaj doprineslo za srečo posameznikov in cele družbe. Ni zadosti, da tiste, ki jih življenja boj odganja od virov gmotnega blagostanja, učimo, kako bi do njega prišli potom socialne in gospodarske organizacije, ampak to moramo združiti s tem, da tiujamo ljudstvu tudi jasine odgovore, ki jih krščanstvo daje na velika vprašanja Odkod? Zakaj? Kam? V prvi vrsti je treba praktičnega in odločnega krščanstva v mladini! Zlasti pa je treba poudarjati, da moramo to delo v prvi vrsti vršiti na mladini. Mladina mora z jeklenostjo svojih značajev nasprotnikom pokazati, da so še na svetu prepričanja, ki se zlomiti ne dajo! Tako versko prepričanje ne sme biti zaprto samo ined štirimi stenami, krščanstvo ni samo za v nedeljo, ampak vse svoje delovanje moramo s krščanstvom oža-retil Tako moramo vršiti apologjio krščanstva v dejanju — moramo moliti in izobraževalno ter politično delati, da bomo proniknili v vse panoge javnega življenja kot aktivni sodelavci na blagru človeške družbe. To predavanje, ki nas v mnogočem spominja na govor dr. A. Ušeničnika o krščanstvu, prvem faktorju pri sociaiuem delu, na letošnjem kurzu S. K. S. Z. v Ljubljani, je bilo živahno aplavdirano. Ta govor kaže tudi, da hodi slovenska raladeni- ška organizacija izkušena in prava pota. I Edinost. V debato poseže še enkrat kardinal ; Kopp. ki spomni v ognjevitih besedah zbo-! rovalce na Windthorstove besede: Bodi-! te edini! Edinost se je faktično tudi na 56. katoliškem shodu v polni meri dosegla. Ne smemo se sporom med nemškimi katoličani veliko čuditi. Nemški katoličani so združeni v velikanski organizaciji, ki se na vseh poljih socialnega življenja in v vseh panogah človeške kulture udejstvu-je, vsled česar mora do manjših konfliktov vedno priti. Lani se je šlo zaradi Schella, letos je prišel Volksverein na vrsto. Malo kritike pa tudi nič ne škoduje. Kakor se : je na lanskem katoliškem shodu popolen sporazum dosegel, tako da danes živa duša več ne govori o Schellu, v kolikor se je šlo za sporne točke, tako se je tudi letos. | Važna je pri katoliških shodih vsik-dar resolucija, ki se jo sklene glede Svetega Očeta. 56. nemški katoliški shod jo je pri prvem zaključenem zborovanju sledeče formuliral: »Shod slejkoprej za Svetega Očeta kot poglavarja katoliške cerkve zahteva popolno in resnično svobodo ter neodvisnost v izvrševanju najvišje pastirske službe, ker je to neobhodni pogoj tudi za svobodo in neodvisnost katoliške cerkve.« Nemška katoliška mladeniška organizacija bi mogla večja biti kot je, ampak pomisliti moramo, da imajo nemški katoličani svoj naraščaj organiziran v drugih organizacijah, ki so pri nas manj razvite. Tako n. pr. je velika večina mladine združena v rokodelskih društvih, ki so 29. avgusta imela shod, katerega se je: udeležilo 2000 članov. Ravnotako je z meščansko in delavsko mladino. Vendar bi ne bilo nič napačno, če bi kmečko mladino v čisto posebnih društvih splošno združevali — začetek je že narejen in dober. Letos so se mladeniška društva v Vratislavi vprvič korporativno udeležila slavnostne- ga obhoda — bilo je 1600 članov. Rektor Zieschč iz Vratislave je potem pri shodu govoril o nalogah katoliških mladeniških društev v sedanjosti. Cilji katoliškega mladeniča so: Izvrstna strokovna izobrazba, trdnost značaja v zastopaniu krščanskih načel, socialna, družabna ln po-litiška izobrazba združena z globoko praktično izvrševano vernostjo. Govorila sta še dr. Drammer, dekan iz Aaclma in centralni predsednik nemških mladinskih organizacij ter kardinal Kopp. Posnemanja vredno! Centralni odbor za letošnji nemški katoliški shod je sklenil, da izda: 1. Zgodovino kulturnega boja, ki jo piše strokovnjak, pa tako, da bo za najširše sloje, in ki bo v kratkem izšla, nadalje pa 2. Zgodovino katoliških shodov, ki bo nekako zgodovina vsega katoliškega gibanja y verskem, kulturnem iti socialnem oziru sploh. Bilo bi tudi za katoliške Slovence priporočati, da jim kdo, ki ima material na razpolago in je sam osebno preživel dobo katoliškega preporoda v Slovencih, spiše zgodovina te probuje, kar bi mogočno vplivalo zlasti na našo mlajšo generacijo, dijaški in fantovski naraščaj, ki bi se ob zgledih prvoboriteljev za katoliško idejo na Slovenskem še bolj vnel za naše ideale! Prihodnji katoliški shod se bo vršil drugo leto v Augsburgu, kakor se je sklenilo na drugem zaključenem zborovanju, ki se je pečalo z misioai-stvom, kar je za nas manjše važnosti in zato samo registriramo. Nemška nevarnost na Hrvaškem. Medtem, ko se Hrvati razbiti po neštetih strankah trgajo med sabo in izgubljajo v osebnostih, pa se nevaren, lokav sovražnik polašča njih zemlje in raste od dne do dne. Za tega sovražnika ^o Hrvati kakor slepi, dasi jim je že danes nevarnejši, ko Madžari. V Zagrebu sicer obstoji narodno-obrambno društvo Ciril-Me-todovih zidarjev, a njih delo je obrnjeno zgolj proti Italijanom v Istri. Tudi proti madžarski invaziji se slišijo resne svarilne besede; nikoli pa hrvaško časopisje še ni vstalo proti iretjemu sovražniku: Nemcu, ki se je zato v vsem miru že prav globoko zajedel v hrvaško zemljo. Sami nismo mislili,- da bi bili Nemci resna nevarnost za Hrvate v banovini — saj ni bilo skoraj nič čuti o njih. Toda »Freie Stimmen« od četrtka so nas drugače poučile. Tu nahajamo sestavek o napredovanju nemških kolonistov v banovini, ki bi moral brate Hrvate vzdramiti h krepkemu obrambenemu delu. Priobčujemo ga do-slovno, ker je važno, da tudi Slovenci poznamo vse postojanke velegermanskih naklepov na slovanski jug. Slove takole: »Nemci na Hrvaškem. V zadnjih dveh desetletjih je naseljevanje nemških kmetov na Hrvaškem jako napredovalo in se je obenem spopolnila kolonizacija doslej zaostalih pokrajin po švabskih kmetih. Ta etnografiški proces se je pričel tako intenzivno. da sega danes nemško posestno stanje južno od Donave do Drave in Save. ■V številkah je bil ta proces izražen že v uspehih ljudskega štetja leta 1900. Medtem, ko ie znašalo število Nemcev 1. 1890. 5-34% skupnega prebivalstva, t. j. 117.493 Nemcev na 2,201.927 duš, je bilo leta 1900. že 136.121 Nemcev (567%) med 2,416.300 dušami skupnega prebivalstva. Število vseh prebivalcev na Hrvaškem !e torej to desetletje naraslo le za 9.73%, dorastek Nemcev pa je znašal 16-2 odstotka. S svo-jim razširjanjem in z naraščanjem inteligence dobivajo Nemci vedno več vpliva na javne zadeve. Nemški značaj pa se pri njih ne izgublja, jezik, običaji, družinsko življenje se je nepokvarjeno ohranilo. Duševno Življenje Nemcev na Hrvaškem pa seveda še pogreša osredja. Saj je ta pokrajina naravnost meja med Evropo in Balkanom; tu se lomijo valovi evropskih kulturnih koristi. Toda vsa znamenja so tu, da bodo Nemci, zvesti svoji duševni posebnosti, zavedno gojili jezik in izobrazbo. Nekaj časa sem izhajajo tedniki, ki so v službi nemškega jezika, tako n. pr. »Deutsches Volksblatt in Syrmien« v Rumi. Nemški listi izhajajo tudi v Zemunu in Osjeku. Vse to so prve kali kulturnega življenja Nemcev na doslej tuji zemlji, toda ti jezikovni otoki bodo že v nekaj letih merodajen faktor v kulturnem, političnem in socialnem življenju.« Tako »Fr. St.«; ako k temu suhemu in treznemu poročilu prištejemo še intenzivno naseljevanje Nemcev v Bosni ter njih odločno nemško-nacionalno udejstvo-vanje na vseh poljih, potem moramo spoznati, da je ponoči prišel sovražnik in se vrinil pod krov našega lastnega doma. Še dve desetletji naj Hrvatje puste v miru tega sovražnika, da dela po lastni volji — pa jih bo z bičem napodil z lastnega doma, ali jih vsaj v vsem javnem življenju izpodrinil in napravil za svoje hlapce. Potem borno obkoljeni tudi Slovenci in naš boj bo postal boj brez upa zmage. Zato resno in nujno kličemo bratom Hrvatom, naj še o pravem času vstanejo k obrambenemu delu proti germanski nevarnosti ter zasnujejo primerne organizacije. Slovenci v kratkem zberemo vse svoje moči in jih po temeljitem načrtu organiziramo za obrambeno delo; dolžnost bratov Hrvatov je, da se združijo z nami in nam varujejo hrbet, ko bomo odbijali ljute napade oholega sovražnika. Tu pokažimo svoje bratstvo: gre se za skupni rodni krov. Tedenski pregled. Vsako politično oko se obrača sedaj na Dunaj, kjer se vrše konference z namenom, da bi delal češki deželni zbor. Vlada trdi. da se ugodno razvijajo, a politiki pravijo, da ne bo ugodnega uspeha. i Vse vedno bolj misli, da bo zbornica raz- | puščena. 1 Ves položaj je poslabšala čudna zahteva krščanskih socialcev, naj še sankcionira lex Axmann, t. j. odredba, da se narodnostnim manjšinam nei dopuste šole v domačem jeziku. Po tem zakonu bi se na Nižje-Avstrijskem prepovedala 600.000 Cehom ustanovitev lastne češke šole. Glede pogajanj je gotovo to, da držijo trdno skupaj Cehi, radikalci in agrarci, in Slovenci. V Ljubljani so imeli 5. septembra shod svobodomisleci. V »Narodnem domu« ie bilo navzočih 214 oseb; 100 je bilo pravih svobodomislecev, drugi so bili socialni demokrati, radikalni akademiki in Sokoli. Na shodu so povdarjali, da ni posmrtnega življenja, obetali so, da povečajo spolno življenje, da se bodo trudili zapreti cerkve, zahtevali so svobodno šolo, potegovali se za sežiganje mrličev in za vpeljavo nemščine v ljudske šole, zabavljali čez družbo sv. Mohora, proglasili Hribarja za neznačajneža, ker je govoril za svo-i bodno šolo, salezijanski šoli pa izprosil pravico javnosti. Nazadnje so se med seboj zmerjali. Odbora za svobodno šolo more vpeljati polagoma ali pa naenkrat, kakor se je to zgodilo svoiečasno v katoliški cerkvi. Prvi način bi trajal predolgo in bi napravil veliko zmešnjav. Da bi se gregorijanski koledar uvedel naglo, tako, da bi se v enem mesecu naenkrat izpustilo 13 dni, da bi po L sledil jutri že 15., ni mogoče — v Rusiji. Navzlic vsem ukazom bodo vsi sledeči dan imeli za 2. in ne za 15 . Radi tega »Rusko Slovo« predlaga, da naj se reforma uvede v zvezi s pravoslavnimi prazniki začenši z Velikoliočjo. Leta 1912. bode Velika noč po obeh koledarjih (julijanskem in gregorijanskem) isti dan, zato list nasvetuje, da naj se od 1. januarja leta 1912. pri praznikih rabita oba koledarja, a od Velike noči naprej naj se rabi samo nov, gregorijanski koledar. List dalje svetuje, da naj ruska vlada tako stori v sporazumu z balkanskimi državami, da se izprememba izvrši skupno v celi pravoslavtij cerkvi. Ali se bo tako zgodilo, je še veliko vprašanje. Zakoniki načrt o reformi ruskega koledarja se bo že letos v jeseni predložil državni dumi. Vlada je reformi naklonjena, a duhovni krogi so nasproti; le-ti bodo bojda predlogu nasprotovali iz kanoničnih ozirov. X X X Pri strokovnem preiskanju sveta na Kavkazu in Krimu se je konštatiralo, da ima tamošnji svet iste lastnosti, kakor svet na Kitajskfm iu Japonskem in da bi tam mogel ravno tako čaj rasti kakor na Kitajskem. V Rusiji se na leto porabi pol miljarde funtov čaja in moremo si torej misliti, koliko domačega ruskega kapitala gre iz Rusije na Kitajsko. Zato se bode sedaj čaj prideloval tudi na Kavkazu iu Krimu, ali — kakor »Russkoje Znamja« poroča — dobička od tega ne bodo imeli Rusi, temveč Anrleži: S pomočjo angle-ško-ruske trgovske zbornice se je že namreč v Londonu ustanovilo delniško društvo, ki bo prevzelo celo zadevo v svoje roke. XXX Bolgarski listi pišejo, da so se na Bolgarskem v zadnjih letih zelo razširili raznovrstni športi. Razna športna društva imajo že več nego 18.000 udov. Bolgarsko telovadno društvo »Junak« ima 5000 udov. Kolesarsko društvo »Orao« ima že tudi zelo mnogo udov v celi Bolgariji. Ravno tako so zelo razširjena turistična društva. Pred kratkim je turistično društvo »Aleko« obhajalo svojo desetletnico. Bolgarska vlada rade volje podpira razna športna društva. Tako je na pr. pred nedavnim darovala 150.000 kron za ustanovitev strelskih društev, ki se dozdaj na Bolgarskem še niso ustanavljala. Bolgarska vlada je^pred 15 leti poklicala na Bolgarsko iz Švice 15 učiteljev telovadbe, kateri so s pomočjo domačih učiteljev upcljaii telovadbo v vse bolgarske šole. Boltatu Pepe. Svuboda-tnislnast! Ta beseda m gre ceu čas pu glau, kar sa seuta»Naro-dnmo dome« na kungrese t zavle nč skor stepi. Men je ta beseda čist nova. Učaseh smarekltakm ldem, ke jm soiaglauneži še bi mejhn, zdej prauja svubodamisleci, iti če sa bli te sojnglauneži sma uzel brezuka in sma jh tulk časa še-škal, de sma jm sojaglaunast pregnal, ker-ga pa brezuka ni izučila in mu sojaglaunast pregnala, tega je pa u puznejšeh lc-teh, tekat ke je začeu sam soja su zobat, sojaglaunast sama tepla. Kulkr je men znan, sa osli ta nar bi sojaglaun. Ce s en osu enkat u glava ute-pe. de na u pelu, čc ga uprežeš, pa na pele. če ga prou iz šivanka pud rep zba-daš. Ud take uslouske sojaglaunast b vedu velik puvedat hlapec ranega gespuda de-želnga glavarja, Puklukarja, ke je iz oslam iz Dobruve u Iblana rnlek vozu. bodamisln: o ne! Velik je sojaglaunežu glih zatu, ke sa nafrigan in ke čja iz soja-glaunastia al svubodamislnastja voda na soj maln napelavat, al iz dfugem besedam rečen: du dobrga kruhka pridet. Sej don-dons, u čas napredka, ni več tku, de b se usakmu u puznejšeh leteh sojaglaunast utepala. Prou rad se zgudi, de kulkr je več sojaglaunež al svobodamislc, tulk bulš in Iepš košček kruhka mu pumuleja z le-beralne mize. Za tu b lohka tukila našteu ena lepa šuma zgledu, ke jh pa na ptlznam sam jest, ampak še bulš jh puznaja naš štedenti, kokr sm se prepriču unkat, ke sm se usedu pud Tibuli zravn dveh štedentku, ud kereh je mou eden ena bela ponuca na glau puvezuena. ta druh je mou pa klu-buk glih kokr jh punavad nosja kršansk Ide. »Al s biu učeri na svubodamislnem kungrese?« je prašu tist s klubukam ung3 iz ponuca na glau. »Sevede sem biu! Sej tu je vndr naša doužnost, de grema! Zakaj pa tebe ni biu?« • Jest sm se mogu učit in prpraulat za prifnga, ke ja um šou zdej delat na Duni! Jest morm gledat.'de soj učejne hltr kunčam in pridem du kruha, ke nimam pinka!« »Prsmoda! Kua t ie pa treba štederat in prifnge delat. Kdu pa dondotis še gleda na prifnge? Ce jh maš trn; in mn štederaš. a, niso mogli izvoliti, ker že ni bilo več dosti udeležencev. Obletnico Marijinega kronanja so obhajali na Brezjah Orli, ki so imeli nato v Radovljici javno telovadbo. Orel se je ustanovil v Radečah pri Zidanem mostu, na Breznici in v Črnomlju. Ciril-Metodova družba se je udinjala socialni demokraciji, kar se ie pokazalo v Mostah pri Ljubljani. Ljubliianski mesarji uveHo nedeljski počitek tako, da od 1. novembra do 1. apr. ob nedeljah ne bodo prodajali mesa. Prenovljena triglavska koča se je otvorila 8. t. m. Blagoslovil jo je grand-turist g. Mlakar. Kranjska dežela se je razširila za 70 hektarjev zemlje. Zadnje dni so ji namreč priklopih nad polovico onega prepornega sveta med Drago (Kočevje) in Prezidom. Na Dunaju se je vršil pretekli teden velik shod Marijinih družb v namen spo-oolnjenja in delovanja Marijinih družb. Na Štajerskem v Mariboru so ta teden obhajali petdesetletnico, odkar se je preselil škofijski sedež iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. To je izposloval rajni SVnn^ck, ki je 4. septembra 1809 prvič govoril kot knezoškof v prestolnici v Mar oo: u. Spomin na to se je v celi vla-dikov'ij praznoval slovesno. Na Goriškem je v velikem teku vo-livno gibanje. Stara in nova struja S. L. S. sta se združili in nastopati skupno. Po Bosni in Hercegovini vedno bolj stegajo svoje roke Mažari. Izdali so odredbo, da morajo vsi železniški uradniki znati mažarsko. — Ustanovili so tudi v Temešvaru banko za kolonizacijo in zakup, katere namen je naseljevati Mažare v Bosni. — Duhovniki v Bosni in Hercegovini so vložili prošnjo za pasivno vo-livno pravico. Vlada je temu naklonjena. Na Hrvaškem v Ogulinu je divjala velika povodenj, ki je uničila vse kulturne Dridelke. Na Srbskem dela stranka radikalcev za odstranitev sedanje dmastije. Peter sam grozi z odstopom. Na Siciliji je razdajal tak vihar, da je odnesel skoraj vse strehe. Na Moravskem so se začele velike cesarske vaje okoli Velikega Mezeriča. Našemu vladarju dela družbo nemški cesar. Godovi prihodnjega tedna. 12. septembra, nedelte: 15. pobink. Ime Marijino. 113. septembra, ponedeljek: Virgilij, Notburgf. 14. septembra, torek: Poviš. sv. križe. MaterniJ. 15. septembra, sreda: t kvatre. Ni-komefl- 16. septembra, četrtek: - Ljudipila, Kannelij in CIprijan. ' 17. septembra, petek: t kvatre, Lambert, škof. 18. septembra, sobota: % kvadre, Jo- Zanimive ilaHjanske wiasxe vale. Italijanski kraljevi manevri v Lom-bardiji so predmet zanimivim razmotri-vanjem v časopisju. Glede teh vojaških vaj niso na površju toliko vojaška vprašanja kot politična. Že to, da se je izbrala za manevre zgodovinska ravnina med rekama Pad in Mincio med starim trdnjav-skim štirikotom, je vzbudilo v italijanskem prebivalstvu patriotična čuvstva. Kljub trozvezi vidijo v Avstriji Lahi v Zgornji Italiji svojega smrtnega sovražnika, in zato so se za te manevre zanimali vsi krogi. Kot temelj tem manevrom se je vzel upad sovražne vojske v Zgornjo Italijo, ki je zavzela Verono. Italijanska armada (modra stranka, general Incisa di Camerana) skuša zadržati sovražno armado (rdečo stranko, general Ponza di San Martino). Manevri so se začeli za (italijansko) modro armado zelo nepovolj-no. Rdeči so si priborili Peschiera, pobili modro konjeništvo pri Medoli, zapodili pehoto iz Azole in zavzeli važne višine pri Volti, kjer so se Avstrijci in Pijemon-tezi leta 1848 borili med seboj. Med Volto in Solferino pa mora pasti odločitev. — Operacije pri manevrih so vzbudile v italijanskem prebivalstvu veliko presenečenje in v časopisju so se pojavile ostre kritike. Da, za božjo voljo, če že pri manevrih nasprotna stranka vedno zmaga, kaj pa bo, če nastane resna vojna? Kaj bo iz Zgornje Italije, če vzame sovražnik takoj Verono, Peschiero in se morajo Italijani umakniti takoj na nasprotni breg reke Pada? In spričo teh okoliščin naj živi mejno prebivalstvo brez skrbi in v miru? In ogenj in žveplo pada v časopisju na italijanske vojskovodje; govori se o za-grešeni politiki in zanemarjeni deželni brambi. Seveda rimska vlada tudi ne more biti vesela, še manj kot italijanski generali. Ne ve se, kakšno razmerje je nastalo med vlado in vodstvom manevrov, in bržkone se ne bo nikdar zvedelo. Toda pokazale so se očividne posledice. Na predvečer odločilne bitke so se naenkrat razdelile nove dispozicije: Rdeči armadi se je sporočilo, da imajo računati s porazom drugod in so na krilu ogroženi; modri armadi pa še je isto sporočilo v nasprotnem smislu. General Ponza di San Martino je iz novega položaja izvajal presenetljivo hitro konsekvence. Japonski vojaški atašč je karakteriziral stališče generala di San Martino, da je zelo močno in ga je možno vzeti samo z večdnevnimi, velikimi napori in žrtvami. Kljub temu je Ponza zapustil stališče in se umaknil nazaj k reki Mincio, modri pa so mu sledili in sami zavzeli višine pri Volti. Bitka se je morala vršiti tostran reke Mincio prt Valeggiu, vendar je ostala neodločilna in manevri so se končali dan prej, kot se je nameravalo. — Italijani so poparjeni in so bilj ti manevri za njihovo vročekrvnost velik tuš; Avstrijci pa se jim lahko sme-jemo. * Mrliške novice. i Klerikalci so bili vedno proti realki, celo dekan Arko je z grda odpodil slugo, ki je pobiral članarino za dijaško podporno društvo, tako je govoril pri zadnji občinski seji notarski kandidat Tavzes. Mož je še mlad in »Narodovega« kalibra, zato meni, ena laž več ali manj, da se le kaj govori. Resnici na ljubo povemo še enkrat, da je naša stranka že delala na Dunaju za državno nižjo gimnazijo v Idriji, preden je prišla liberalna deputacija se bahat k ministrstvu, da smo zadosti bogati, da vzdržujemo lahko na svoje stroške realko. Vedeli smo, da sedaj z gimnazijo ne bode nič in ker smo želeli dobiti našemu mestu srednjo šolo, nismo hoteli prav nič ovirati ustanovitve realke, dasi bi bili prav lahko preprečili, kakor smo že kak občinski sklep ovrgli.. In ko je realka bila otvorjena, jc zopet naša stranka delala za podržavljenje zavoda, kar pa seveda liberalcem ni bilo prav, saj je še v spominu, kako so v »Slov. Narodu« napadli poslanca Arko, ki je v deželnem zboru govoril za podržavljenje idrijske realke. Tako smo bili klerikalci nasprotni! Ko pa so liberalci osnovali naše dijaško podporno društvo, so nalašč za ustanovni shod odbrali tako uro, ko so vedeli, da je katehet, dekan in druga duhovščina ter ljudje v cerkvi in se ne morejo udeležiti shoda. Naši so tedaj rekli, ne marajo nas, silili se pa tudi ne bomo. Kako grd je dekan Arko nasproti realki, je znano. Dela krstne in rojstne liste dijakom že deveto leto zastonj. Taksa znaša ze vsa-cega 2 K 10 h, kar ima vsak voditelj matic za vzdrževanje pisarne. Za takso ve g. Tavzes, saj se za notarja pripravlja, da jo dekan od dijakov ne tirja, lahko g. Tavzes popraša svoje brate, ki so to ! ugodnost že prejeli. Ako bo notarski kan-i didat Tavzes zračunii, koliko idrijskih dijakov je vstopilo v realko, bo lahko dognal, da nobena oseba ni dala toliko za naše realce, kakor dekan. Je pa tudi javna tajnost, da je podržavljenje realke zelo neljubo našim liberalcem, ker dosedaj so gospodovali nad profesorji, imena dr. Herle, Pirnat, Levičnik to dokazujejo, in druge ugodnosti so vži-vali, kar bode sedaj zavodu na korist odpadlo. i Javno tombolo o priliki birme je napravilo društvo za varstvo otrok. Dohodkov bilo je veliko, namreč 1572 K 73 h, a stroškov tudi precej. Tiskovine, dobitki in druge priprave so stale nad 500 K, tako da ima društvo čistega dobička 1015 K 87 h. Res lepa svota. in društvo je v imenu podpiranih hvalei|io vsem ; onim, ki so pripomogli k takemu uspehu. \ i C. kr. logarska šola v Idriji se za j čas opusti. Navajajo vzrok, da je že toliko i izprašanih kandidatov, da morajo dolgo J čakati na stalne službe. Ni nam znano, ako so tudi v drugih kronovinah prenehali s i poukom za gozdarstvo. Bojimo se, da • smo le Slovenci udarjeni. Kako bodo lo-■ garji opravljali svojo službo med Slovenci i in Hrvati, ako znajo samo nemški jezik, j Uradniki sicer v pisarnah sestavljajo svo-{ ja poročila v nemškem jeziku, a logarji so ' vedno v dotiki s prostim ljudstvom, tudi gozdni delavci v naših krajih so le Slovenci ali Hrvati. Ako se logarska šola več ne otvori, se je prav bati, da nam iz nemških pokrajin pošiljajo Nemce za logarje in uradnike in težko bode pozneje zopet začeti s šolo, ker se tako radi sklicujejo na nemško posest. Treba bode pravočasno opomniti odločilne kroge, da stvar ne zastari. i Dvakrat je moralo c. kr. okr. glavarstvo prepovedati našemu županstvu, da mora ustaviti delo z javnim straniščem, dokler ni komisije in se ne zaslišijo tudi sosedje. Zadnjič mam je »Slov. Narod« zaklical, da se mi vselej blamiramo z rekurzi. No. sedaj imajo dve blamaži liberalci. V razvalinah stoji čitalnica in na pol dovršene stoje gole stene ob cesti v grad. Na papir se lahko namaže psovk kolikor se hoče, a v dejanju je pa le drugače. Zakaj niso zidali take stavbe na nasprotnem kraju Nikove, saj so imeli za to že dovoljenje in potreba se je že očitno pokazala pred leti, ko je eden v časniku napadel tovariša, da ga je smrtno razža-lil pri opravku, kjer je človek le rad sam, ta pa se mu je pridružil, pa tako neokusno! A liberalcem sosedom ni bilo všeč in županstvo se je vdalo. Sedaj pa hočejo na takem kraju, kjer ni potrebe, ponagajati ljudem, ki niso njih stranke. Ko so dobili po prstih, pa sikajo na sitne klerikalce. i Poravnava se zvrši v Idriji med našo stranko in napredno-socialno-demo-kratično. To novico so kolportirali zadnji preh prideš du dobrga kruHia; sevede na smeš duma za pečjo sedet in knofe na vesti štet, ampak jt morš vn na cesta al na kašne shode in razgrajat in še druge h razgrajajn šuntat, pa uš sedou preh pr pouhn skled, kokr s sam misleš!« »Jest te na morm zastopt! Za kua sa pa pol šule?« »Eh, šule sa sam za tutke; ke nisa za druga raba, kokr de se nuč in dan piflaja in glava belja in tku pulagama navadja stradat; na rataja tku nkol nč posebnga, al pa če že kej rataja, rataja še le ene dva mesca pred smrtja. Mi pa, kar nas je pa-metneh, zapišema se, hodma tku ne na ve-soka šula sam zatu, de sma štedenti in de se lohka leberaln prvaki iz nam pustauja ket iz akademična mladina; namest de b se piflal in tiste šulske dougačastnast pre-žvekval, pa raj trobma na leberaln ruh, ke je bi lohku in pa več zaleže. Le puglej gc-spuda Ribnkarja al pa dohtar Žerjava!« »No, viš, Zerjau je pa le dohtar!« »No ja, če že glih tku nanese, de je edn dohtar. mu tud tič na škodje; pa Žer-jau gvišn ni dohtar za mrva in druge take dumače prdelke, ke jh zdej kmetm ukui punuja in z nim baranta, ampak je ta je-zičn dohtar; kokr jc gespud Ribnkar žvinsk dohtar izučen, pa se zdej iz pttine-rančam fretar. Zdej menda sprevideš, de lohka pr leberalceh čeule in škorne delaš, če s se prou za žnidarja tičiu, sam so-jaglaun al svobodainisln moreš bt in za leberalce razsajat in med Sluvencem zgaga delat, pa s na kojn. Pa tu še ni use: puglej Brganta: pet klasu ma na Cojzu cest, tu je glih tulk, de se je navadu štet, kulk knedlnu gre na en percjon, pa u zdej za kasirja pr mestn zastaulaunc on in nubedn druh, če prou jh je prusil šedeset za ta služba, ke znaja usi bi rajtat in iz gnarjam ukul hodet, kokr Bergant, ampak nubedn nima tku dobre štime kokr on, zatu se uja pa usi za ta služba pud nusam ubrisal!« »Prjatu, jest b hmal reku, de maš prou, ampak Est u dubu tud pr mestn zastaulaunc ena služba in Est je vnder le neki u šula hodu!« i »U šula hodu! Tu je že res; če pa kej zna, je pa druh uprašajne. In glih zatu, ke je velik več u šula hodu kokr Brgant. u pa dubu td bi slaba službca pr mestn zastaulaunc, kokr b ja dubu. če b nč u šula na hodu, pa raj še bi ukul ruguvilu kokr zdej ruguvil.« »Zdej t pa vrjamem, de je res tku na svet, kokr ti praveš; ampak svubodamislc use glili na morm bt, ke m na gre tu u glava, de b jest več vedu, kokr sa vedi druh učen Idje, kuku je bulš na svet za Idi in jest tud mislem, dc svubodamislcm ni tulk za tu, al jh uja pu smrt na ražne peki, kokr prcšiče, al pa pukupal, kokr kršan-ske Idi, ampak svubodatnislci b rad use, ker iz nim na ulečeja še žive peki, kokr sa peki že u stareh časeh rimsk cesari kristjane. Za tu jm je, pa nč za druzga. Jest pa pravem: za pečt sa piške prpraune, ne pa Ide in tu m more dat tud sam Zalar al pa Lah prou, ke vem, de b se pečene piške tud iz kašne faruške mize na branila in ti, prjatu, ta nar bi gvišn tud ne, če prou maš puveznena ponuca na glau.« Tku sta se štedenta puguvarjala ke pa sm pud Tibuli na klop, dokler jh ni zmutila ena frajla iz zelenmo parazolam, ke je tam mem prfrfrala. Jest sm pa ustou in sm šou pred katolška tiskarna na tiste planke brat »Sluvenca«, če se še kej špe-tera zavle tega, kdu je ta peru severn tečaj znajdu. Jest na vem, kuku se more »Sluvenc« u ta špeter pudajat in se za Amerikance in pa Angleže ulečt, ke je use skp ena far-barija in mama pr nas desetkrat bulš for-šarja, kokr pa tam na un stran luže. Ta peru je pršou na severn tečaj moj prjatu Pire, ke tud u časeh, kedr ga ker kej pu-tegne, u časnk piše. Pa on ni pršou na severn tečaj iz takem ukulstavam kokr Pe-ari al pa Kukec, ampak kar naraunast iz Dulejnskega skus lukna, ke ja je sam skus zemla zavrtu. Tu je kmšt, tu, in na vem kuku je tu, de » Sluvenc« nekol nč ud Pir-ca na prnese, ke zna vnder še clu gefror-nes delat, ne pa sama voda. Mejim več se u treba že tud »Sluvence« za naše ta bri-htne Idi am jemat in jh ne za Amerikance in Angiežc nazaj pustaulat, če ne jh u čist vesele meniu du vsga štederajna in dela. Boltatu Pepe iz Kudeiuga. čas po mestu. Ne da bi posegli globlje, je Ii kaj na tem ali ne, dovoljujemo si nekaj opomb. Ali je mogoča v sedanjih razmerah kaka poravnava? Skoro da ne, moramo reči, ako pogledamo, kdo vodi pred vsem napredno stranko v Idriji. Na čeiu so iste osebe, na katere naši ne morejo imeti najboljšega spomina. Na površje prihaja Dragotin Lapajne, čegar župansko delovanje je še v živem spominu, kar je »Slovenec« o tem obširno ooročal, ne da bi bil prišel na dan obljubljeni odgovor. Da bi se bil mož kaj predelal, dvomimo, ker nasprotno čujemo, kako se je razvil v ionolnega svobodomiselca, ki se kljub temu, da je državnega pravdnika funkcionar sam, ne ozira v vsem na zakone, ko lastnim otrokom prepoveduje udeleževanje pri verskih vajah, ki so ukazane po šolskih predpisih za otroke, ki so obvezani šolo obiskovati. Desna roka napred-njakov je Julij Novak, sedaj zopet občinski tajnik. V zvezi s svobodomiselcem Tavzesom polni »Narodove« predale z napadi ne samo na izrečno naše pristaše, ampak blati neodvisne može, ki v resnici 5jele mirnega in složnega delovanja v prid mestne občine, ter so radi tega stopili ob občinskih volitvah z nami v zvezo, prepričani, da hoče naša stranka res delovati brez ozira na strankarstvo za blagor davkoplačevalcev in občincev sploh. Župan je zopet Šepetavec, ki se je odlično izkazal, ko se je šlo, jeli naj bode na obrtno-nadaljevalni šoli verouk učni predmet, aji ne. Za županovanja Drag. Lapajneta so izjavili občinski odborniki naše stranke, da glasujejo za šolo, ako se bode poučeval tudi krščanski nauk. Zahtevali so to, ker poznajo dobro, kako krvavo potrebni so obrtni vajenci pouka v veri, ker jih je premnogo obiskovalo šolo le malo, da nekateri so prišli v Idrijo kot obrtni vajenci, ne da bi bili dostali doma vsaj nauk za svete zakramente. Pri občinski seji je Dragotin Lapajne res med predmeti na prvem mestu imenoval veronauk ter tudi predlagal kateheta. Predlog je bil sprejet soglasno. Ko je pa bila šola otvorjena, so izpustili veronauk, po par urah so celo šolska vrata pred katehetom zaprli vpričo več vajencev. Če naprednjaki niti toliko, niso bili strpni, da bi dopustili obrtne vajence V najetih eraričnih šolskih prostorih poučevati verouk, kar so preje obljubili, jeli mogoče, da bi se dobil v Idriji še kak človek, ki bi ne verjel, ampak Ie nekoliko upal, da bi smeli ljudje naše stranke le enkrat se po-veseliti v prostorih, nad katerim bi imeli besedo naprednjaki? Nemogoče, tudi če bi pozabili na vedenje naprednjakov 13. in 14. julija 1907, ali na dopise v »Narodu«, kjer so znani dopisniki trdili, da v Idriji ne pripuščajo pristašem S. L. S. javnega nastopa. Dostikrat smo bili za svojo lahkovernost oplahtani, da smo lahko prišli ob vso vero v obljube naprednjakov, kjer nimamo dostopa, pa tudi svojega denarja ne založimo. Sploh pa bi se menda radi pobotali naprednjaki samo za čitalnico. V tem oziru, pa še bolj dvomimo, da bi bilo pogajanje mogoče. Kolikor vemo, so bili vsi rekurzi vloženi iz resnega namena, ne morda iz strankarskega stališča. Torej skoro ni mogoče odjenjati, tem manj, ker so bili naprednjaki tako prijazni, da so zadnje rekurze objavili s podpisi vred ne samo v občinski seji, ampak celo v »Narodu«. Svet je zvedel za rekurze, naj zve tudi rešitev, smešil pa ne bo nikdar naših ljudi, da ne vedo kaj delajo, ko en dan resno ugovarjajo, drugič pa se umikajo. Zakonito je bila pot začeta, zakonito naj se konča. Da nismo nestrpni smo pokazali določno, ko se nismo protivili znatnim stroškom za potrebna popravila čitalnice, ki bi zadostovala za desetletja in desetletja. Naprednjaki so na svojo pest drugače ukrenili, naj pa še plačajo! Jeseniike novice. j Popolnoma iz ravnotežja je spravil dopis v »Slovencu« z dnč 27. avgusta rdeče železničarje — ali boljše rečeno njih voditelje, ker večina železničarjev se povsem strinja z omenjenim dopisom. Ker ni bilo mogoče ničesar utajiti, nas zadnjr »Naprej« zmerja s hinavci in lažnjivci. Dragi bratci, kar zase prihranite te lepe priimke, ker ni ga človeka na svetu, ki bi znal tako »farbati« in vleči ubogega delavca kot ravno sociji. — Sedaj pa nekoliko odgovora. Pravite, da pri vas ne vlada terorizem. Poglejmo! Ob zadnjih volitvah smo na svoje oči videli, kako ste v dveh oddelkih prignali nižje železničarje na volišče, podobno kakor pazniki ženejo restante na delo. Ali je to svoboda? Več kot ena tretjina železničarjev je vernih in redno spolnjuje svoje verske dolžnosti — in vsi ti so morali voliti rdeče, drugače (kakor so sami trdili) nimajo miru pred rdečimi »tovariši«. Ali ni to terorizem?. Zadnji čas nam je tožil železničar »nižje« vrste, da ga eden »višjih« prezira, ker ni maral vstopiti v rdečo organizacijo. In kaj pomeni, če višji nižjega v službi prezira, si lahko vsak sam predstavlja. Ali je to svoboda? Dalje trdi dopisnik »Na-prejev«, da Prometna zveza ni še ničesar storila za svoje člane. Ta je pa že tako debela, da jo ne bi prebavil tudi najhujši socij. Splošno znano je, da imajo udje Prometne zveze veliko večje udobnosti, kot pa člani rdečega društva. Da bo širša javnost vedela, kako pa rdeče društvo železničarjev podpira svoje člane, hočemo za enkrat navesti dva slučaja. Železniška uprava je odpustila zadnji čas pet železničarjev, ki so bili radi tega v veliki stiski. Bili so vsi vneti člani rdečega društva. Toda društvo se še zmenila ni zanje — ni posredovalo zanje in jih ni podpiralo. Cemu pač, kaj ne, dobri so bili le toliko časa, dokler so nosili svetle kronce v nikdar site žepe rdečih voditeljev? Se sedaj biva na Planini železničar, ki se je ponesrečil, bivši pristaš rdeče organizacije — v precejšnji bedi. Tako hvalisano društvo železničarjev mu ni dalo niti vinarja podpore. Pomoči je moral iskati pri najhujšem »klerikalcu« na Jesenicah. Tu se pri-mite za svoj rdeči nos. Dalje »Naprej« kriči: na dan z imeni onih, ki so kedaj kakega železničarja spravili ob kruh. Le počasi bratci, rdeči! »Slovenec« nikdar ni trdil, da je kak železničar že spravil tovariša ob kruh — je pa silno sumljivo tako razburjenje rdečih železničarjev. Vsekakor bo treba nekoliko posvetiti v r.azmere, in mogoče bomo v najbližnji prihodnosti lahko poročali o takih slučajih. Kar se tiče ponočnega razgrajanja, naj bodo pa sociji kar lepo tiho; gostilne Tamar, Ratečan in Paar bi vedele veliko povedati. Vprašamo samo, kdo je minuli teden okoli druge ure ponoči napadel in poškodoval občinskega redarja, ki je vestno opravljal svojo službo in miril vročekrvne rdeče brate. Imena teh junakov ne bomo navajali — dasi boste mogoče zopet zahtevali — ker osebno ne maramo nobenemu škodovati. Borimo se za načela, ne pa za osebe. Naravnost za zbežati pa je, kadar se sociji bahajo s svojo narodno zavednostjo, kar smo imeli priliko občudovati v zadnjem »Napreju«. Sociji in narodna zavednost — komu ne bi silile solze v oči od smeha. »Naprej« se končno tolaži, da dopisnik »Slovenca« ne pozna razmer med železničarji. Slaba tolažba. Niti ne sanja se Vam, kako dobro poznamo vse razmere — in veseli nas le, da smo pravo zadeli, ker drugače bi ne bilo toliko razburjenja v rdečem taboru. Slednjič pri-bijemo, da bo zmerjanje naših rdečih petelinov zadnja stvar, ki bo nam branila vestno poročati, kako »delujejo« naši sociji na Jesenicah. Zdravi! j Svobodomislecl. Tudi z Jesenic je šla čvetorica misli potrebnih ljudi na shod svobodomislecev v Ljubljano misli iskat. Vsekakor pa moramo ohraniti zgodovini imena teh junakov: Grand Variete »Svobodne Misli« so šli gledat Sokoli: Čop, šlezinger, Erzar in železničar Kopčar. Kdor le količkaj pozna te »svobodomisle-ce«, je trdno prepričan, da katoliška cerkev še nikdar ni tako varno stala, kakor sedaj. j Deska z nemškim napisom »Kahl-kogl« še vedno stoji na Schreyevem svetu. j Jutri se vrši tudi na Jesenicah shod svobodomislecev. Socialnodemokraški »Naprej« bombastično vabi na shod vse socije, »kajti nahajamo se v dobi«, pravi »Naprej«, »ko klerikalizem razgrinja črn prt nad slovensko domovino kot pred 400 leti«. Pa pravijo sociji, da nima klerikalizem nič dobrega, pa ima svoj prt, ki se razgrinja nad vso slovensko, domovino. Presneto mora biti ta prt velik; gotovo bo še socije grel pred hudo zimo, ki se za letos napoveduje m radi katere že sedaj vse zmrzuje po glavah socijev. Morda se jim pod tem prtom še pamet otaja. Na tem shodu bo predaval Lotrič: »Delavstvo in cerkev«, pa ne pozna ne delavstva ne cerkve. Če bi poznal prvo in drugo, bi predaval o tvarini: »Delavstvo, v cerkev!« Pa naj bo prepričan i on i delavstvo. da bi se pod plaščem cerkvenim delavstvu tisoč in tisočkrat boljše godilo, nego pod Lotričevim z duhovskimi zaplatami zakrpanim »montelnom«. Pa Lotrič, ki gori ljubezni do bližnjega, je zadovoljen, da se le sam greje pod duhovnikovo obleko in vživa njegove novce. j V nedeljo, dne 19. septembra, ob pol 4. uri popoldne, se vrši na Javorniku shod krščanskosocialnega delavstva. Delavstvo naj tudi to pot skrbi, da bo njegov shod častno obiskan. Na noge! j Prihodnji teden se končajo tudi naše društvene počitnice. Zopet se prične živahno delo in življenje v »Delavskem domu«. Ženski odsek delavskega društva ima predavanje v domu vsako sredo ob 8. uri zvečer. Prvo predavanje je 15. septembra. j Prvo predstavo v novi sezoni priredi »Katoliško delavsko društvo« na Jesenicah jutri, v nedeljo, ob pol 8. uri zvečer. Igrala se bo krasna drama »Reše-nik« iz časov Kristusovih. Sujet je povzet po Lew VVallacejevem romanu »Ben Hur«. Vstopnina: Sedeži prve do tretje vrste 1 K, četrte do šeste vrste 80 h, od sedme vrste dalje 60 h; stojišča po 30 h. Otroci plačajo polovico. Pred igro in med presledki svira društveni orkester. Prijatelji društva, udeležite se! Iz Ribnice. Dopolnilna deželnozborska volitCA za dolenjska mesta s kandidatom c. kr. sodnim nadsvetnikom Višnikarjem je bila od naše strani ignorirana, liberalci so pa razvili hudo agitacijo. Na predvečer volitve so sklicali zaupen shod volivcev, kjer je kandidat Višnikar prodajal svojo gretikosladko limonado. Višnikar že ve, kako ima na srce pihati svojim Papen-hajmovcem. Cisto protiversko ne sme biti, ker sicer bi ne dobil v Ribnici nitj dvajset glasov; čisto klerikalno — o to še manj, ker bi se mu bili zborovalci smejali, ki dobro poznaio starega lisjaka; ampak takole po sredi bo najbolj varno, brez zamere na vse strani, liberalcem nekaj, '»klerikalcem« neka'j! Povabili so bili namreč tudi nekaj naših, toda od strankinega lokalnega vodstva nikogar! Bali so se menda, da bi kdo Višnikarja, ki je po vsej pravici moralno odgovoren za vse liberalne ribniške grehe, ne potegnil izza kulis in ga zborovalcem pokazal v pravi luči. Višnikarjeva limonada je tako vplivala na kakih deset naših mož, da so drugi dan tudi oni lezli na volišče. Mi nismo razvili prav nikake agitacije za abstinenco pri teh volitvah, ker smo hoteli videti ^ koliko sc naši ljudje v trgu izšolani za politične boje. In res se jim mora po veliki večini priznati čast, da so pravi mož-ve: ko so zvedeli, da se stranka volitve ^e vdeleži, jih nobena liberalna grožnja, niti liberalno sladkanje ni moglo pripraviti, da bi šli na volišče. Čast jim! Tistim pa, kakih deset po številu, ki so se dali omamiti od zapeljivega Vfšnikarjevega nasmeha in njegovega preponižnega po-klona, kličemo: Če ste liberalci, bodite dosledni in možati in bodite vedno tam, če sta pa naši. Vas mora biti sram, da ste šli pete lizat Višnikarju! K javni ljudski knjižnici je pristopilo že čez 50 članov. Tu naj nekaj pojasnimo. Dobi se jih, ki dvomijo, če je bilo prav, da se je knjižnica ločila od izobraževalnega društva in nastopila kot samostojen organizem. Osnovatel-je te knjižnice sta vodila sledeča vzroka: 1. Knjižnica izobraževalnega društva ni bila javna, v Ribnici pa je potrebna javna knjižnica, 2. Po našem mnenju, podprtem po izkušnji, more biti član izobraževalnega društva le tisti, ki pri društvu kaj dela, in to so člani moškega in ženskega gledališkega odseka, moški in ženski člani pevskega in tamburaškega zbora in voditelji društva, sploh kdorkoli v društvu kaj dela, v društvu, ki je izobraževalno za ljudstvo, -za širše mase, ne samo za tiste, ki se v prvem navdušenju vpišejo in plačajo članarino, takoj drugo leto se pa za društvo niti ne zmenijo. Da bi knjižnica ne zapadla isti usodi letargfje in brezbrižnosti, smo jo izločili iz izobraževalnega društva in jo postavili na samostojna tla. Morda bi ne bilo napak, če bi to načelo vpoštevali tudi drugod po izobraževalnih društvih. Ribniško izobraževalno društvo je letošnjo sezono predstav in predavanj otvorilo v nedeljo dne 29. avgusta. V preteklem letu je društvo vprizorilo pet dramatičnih proizvodov, ki so se večinoma ponavljali, dalo je sedem predavanj (štirikrat je predaval domači kaplan g. Pla-hutnik, trikrat stud. iur. g. Ilc), sodelovalo je pri šolski veselici in pri dijaškem slav-lju. — Preteklo nedeljo je priredilo predstavo iger: »Ljudmila« in »Pri gospodi«. Občinstva je bilo natlačeno polna dvorana, ki je pridne, vrlo izvežbane igralke kar obsipalo s pohvalo. Bilo -je pa tudi nekaj izrednega, da se diletantski oder nauči tako težko igro kakor je »Ljudmila« v treh dneh in jo predstavi tako eksaktno kakor smo videli v nedeljo. Čast neumorno pridnim igralkam. — Ker se dosedanji voditelj izobraževalnega društva kaplan Orehek, poslavlja iz Ribnice in odhaja na novo mesto v Dobrepolje, se je društvo, t. j. moški in ženski gledališki odsek in pa pevski in tamburaški zbor pod vodstvom vrlega organista gospoda Josipa Sicherla — dalo po predstavi skupno fotografirati. Naj bi prisrčna vez, ki je doslej edinila člane društva, ne prenehala tudi poslej: saj je v medsebojni edinosti posameznih članov moč in moralna sila društva, ki naj uspeva in procvita v korist dobrega ribniškega ljudstva! Letnik 2358 naše ,Družinske pratike' e ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami', prodajalni »Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah Rut. Krisper, Vaso PetrlCiC in Iv. Koren-čan; v Trstu: prodajalna „Katoi. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina. Cena komadu 24 vin., po poŠti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratikl Brzo -samopisnica s popolnoma vidno pisavo ST0EWEIV Rekord je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev. Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih Aro-pij. — Najlažji in najbolj miren udar tipk. — Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. • Edina popolna slovenska klavijatura. ■ V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOE-WER-Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoewer-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti se brezplačno na poskušnjo. Prospekte poSilja zastonj UflOdlia plačila na obroke Glavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko in Hrvaško Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (doslej Mestni trg 8.) 0000010000010000001000000100000100000 O/ermva/lo m m & železnato JCina-Vino Higijenidna raastava na Dunaju 1OO0: Državno odlikovanje ln častni diplom le Blati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, c. Id kr. dvorni dobavitelj =-=—=. TRST-BarkovlJe. vseh sestavov, železne konstrukcije Sfreh, mOSfOV in drugo izvršuje tovarna na stroje Jan Štefka Praha,Kržl- ■ Fričova ulice štev. 892. - gradnja železn. cvetltcnjakov, tudi kurjava dotičnih s toplo 2449 vodo. 13-1 Stažna kurjava za stanooanja z 2, 4 do 6 sobami. Novost: Patentni razpraševalcl. in Kanado zložna, • cena jn varne. vožnja s Cunard Line = H 544 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 7. septembra, Carpathia, 21. septembra, Llltonija, ::: 12. oktobra 1909. . ::: Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepSl parnik, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Priznano redllno sredstvo h zdrave in bolne otroke kakortudi za boksa želodca Obvaruje in odstranjuje otročjo drisko mkhaj» m katar. Knjižica: Otroška Isranitei zastonj pnNESTLE Dunaj I.BiberstrasseN. ■ ■B Mestni trg razpošilja ure, zlatnino in srebr« nino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdkot Veliki novi cenik zastonj. Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Ros-kopf na6kamnov,pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K ^"50. Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se vrne denar nazaj. Sokolske verižice s slovensk. trakovi nikelnasta K l-20 srebrna K 5"—. 2171 21-1 Vsak pes se zelo naglo privadi •• j«»»5|HMI HH JJUU 1» in se dobro razvija. Zahtevajte cenike, prospekte in broSure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke Henrik Polsterer, tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino Dunajsko JSlovomesto. Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik. V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja. lanovljeno 1893. 300 najvišjih odlikovanj. II II II Maši shodi. Kmečka zveza za kostanjeviški okraj je priredila v sredo dne 8. septembra v Sv. Križu dobro obiskan sliod, kateri -je imel namen, pokazati, kako velike važnosti je bila za naš vinorodni kraj ustanovitev vinske zadruge. Bilo je navzočih nad 120 ljudi, samih vinogragnikov. Predsednik kmečke zveze g .Kerin je otvoril shod in dal besedo državnemu poslancu dr. Hočevarju, ki v jasnih potezah oriše sedanji politični položaj. Od kar je bil zadnjič med nami ob ustanovitvi kmečke zveze, se ie položaj dokaj izpremenil. Slovenci so stali proti Slovanom sovražni vi adi, Ivi jc za-sužnila bosenskcga kmeta, dala ga v kremplje madjarskemu judu, ki pobira od kmetov po 12inpol odstotkov obresti. Tega pa slovanski poslanci niso mogli trpeti m vsled obstrukcije je bil odgodcn drž. zbor. Dokier bo vlada Slovencem tako krivična, bodo stali Slovenci vedno v opoziciji, ker ne puste preko sebe zidati nemškega mostu do Adrije. — Bienerth vedno trdi, da nam ni sovražen, to svojo ljubezen nam pa kaže s tem, da nastavlja v popolno slovenskih krajih nemške uradnike in profesorje. — Na to omenja, kake naloge čakajo novi deželni zbor, ki bo sklican v jeseni. Največje važnosti za Dolenjsko je vinsko vprašanje. Tudi za to se je začela dežela zanimati, ker je namen poslancev S. L. S. pomagati ljudstvu do boljše bodočnosti. Na to prevzame besedo gospod vinski nadzornik Gombač, ki govori o pomenu zadrug. Vinska zadruga bi bila posebno velikega pomena za Sv. Križ. Tukaj ie mnogo vina, ki je že na zelo dobrem glasu. Manjka pa kupcev, ki vsled slabih prometnih zvez hodijo raje v Istro in Hrvaško po vino. Ne gre se samo za to, da se mnogo vina pridela, ampak, da se ga tudi v denar spravi in se ga ne popiva samo pod vejo, da vinorejec nima nazadnje niti vina niti denarja. Potom zadruge bi se organizirala prodaja vina, zato se je tudi ustanovila v Ljubljani deželna vinarska zadruga. Z zadrugo hi se pa tudi pospeševalo dobro kletarstvo. Gospod govornik opomni še na nekatere napake pri izdelovanju vina. — Izvoli se pripravljalni odbor za zadrugo v Sv. Križu. Gospod kaplan Fatur govori o pomenu kmečke zveze in njenem delovanju za ta okraj. Glede železnice nam pojasni g. poslanec, da so zastopniki novomeški, kostanjeviški in svetokrižki, ne oziraje se na slovenske poslance, prepustili vso stvar breškim nemškutarjeni, (Čast zavednim naprednjakom!), ki hočejo železnico izrabiti samo v svojo korist. Na predlog gospoda kaplana se izreče še vrlemu načelniku S. L. S. g. dr. Susteršiču, našemu poslancu Hočevarju jn vsem poslancem S. L. S. zaupnico in se jih poživlja, naj še nadalje vstrajajo krepko v boju za slovenske pravice, na kar se s krepkim »Zivio« shod zaključi. Na Raki se je dne 5. t. m. vršii velik političen shod, katerega je sklicala »Kmečka zveza« za krški sodni okraj. Poročala sta poslanca dr. Hočevar in Ivan Hladnik. Prvi je govoril o delovanju državnega zbora in splošnem političnem položaju. Za njim je naš deželni poslanec Ivan Hladnik s pazljivostjo poslušajočim kmetovalcem razložil važne predloge, o katerih se ima v prihodnjem zasedanju deželnega zbora razpravljati. Gosp. vodja kmetijske šole V. Rohrman, ki je od predavanja na Bučki prišel semkaj, je pa odkril občinstvu glavne vzroke vinske krize na Dolenjskem ter nasvetoval sredstvo, s katerim se pride tej v okom, namreč: vinarsko zadrugo. Kontno so se sprejele enoglasno sledeče resolucije: 1. Volivci na Raki izrekajo svoje zaupanje poslancem S. L. S. 2. Odobravajo postopanje državnih poslancev glede obstrukcije in obljubijo v slučaju razpusta državnega zbora, da bodo volili iste poslance, kajere bo priporočala S. L, S. 3. Vlada se pozivlje, da skliče deželni zbor in mu da toliko časa zborovati, kakor zahtevajo koristi naše dežele. Otvoritev MMMm dossia" v i tudi že tako nujna, da se odkladati ni moglo več. Lansko pomlad smo stavbi postavili temeljni kamen, letos pa so se društva že vairo preselila. Dom je bil blagoslovljen v nedeljo dne 5. septembra. Udeležba je bila od vseh strani, od domačinov in sosedov naravnost ogromna. Ze pri dopoldanski službi božji se je videlo, da je v Laščah danes nekaj posebnega. Iz Do-brepolj in iz Krke so se z vlakom pr.peljali Orli. Došli so državni poslanec Fr. Jaklič, deželni odbornik dr. Pegan, ravnatelj »Zadružne zveze« Traven. Udeležila se je slavnosti skoraj vsa sosednja duhovščina, deželni poslanec Fr. Bartol i. dr. Na kolodvoru je goste pozdravil kaplan Koželj. Nato je imel v župni cerkvi cerkveni govor ravnatelj Ivan Traven. Pri orkestralni sveti maši, katero je daroval sodražki gospod župnik Fr. Traven, je oskrbel petje in godbo v to sestavljen zbor pod vodstvom g. Hybašeka. Na banketu, ki se je vršil v prostorih g. Ivana Hočevarja, je pozdravil goste župnik Ramovš, povdarjajoč veiik pomen gospodarske in intelektualne organizacije za sedanji čas. Državni poslanec Jaklič je nazdravljal ustanoviteljem »Zadružnega doma«, kaplan Supin Orlom. Ob 3. uri se je pred »Zadružnim domom« zbralo do 1200 ljudi, nakar je gosp. ribniški dekan Dolinar dom blagoslovil. Slavnostni govor je imel dr. Pegan, z vodilno mislijo: Postavljajo se spomeniki zaslužnim možem, pa to so mrtvi spomeniki, Vaš »Zadružni dom« pa je živ spomenik. To je delo požrtvovalnosti, samozavesti in medsebojne ljubezni. V tem domu je nekako vtelesena ideja organizacije Vašega kraja. V imenu pododbora »Slov. dijaške zveze« za ribniški okraj je govoril visokošolec Adamič, poslanec Jaklič je pozival zborovalce k skupnemu delu in izražal željo, da se izpopolni mladeniška organizacija s tem, da se ustanovi telovadno društvo Orel. Z ognjevitimi' besedami je pozdravil zborovanje tudi župnik Lavrenčič. Brzojavne pozdrave sta poslala predsednik pododbora »Slovenske dij. zveze« za ribniški okraj stud. phil. Fr. Terdan in kaplan Skulj. Po slavnostnem delu je bila ljudska veselica na prostem, pri kateri je sodelovalo sodraško pevsko društvo »Glas«, se-kstet na lok in domači pevski zbor. Vsem, ki so pri slavnosti kaj sodelovali, bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala! Naj bi bil novi dom trdna podlaga za vedno večji napredek na gospodarskem in izobraževalnem polju! ! »Slomškova zveza". P. n. kandidatom in kandidatinjam »Slomškove zveze«. Dodatno in v pojasnilo k notici radi zglaševanja novih članov opozarja odbor »Zveze«, da se tisti gospodje in gospodične, ki se hočejo pridružiti organizaciji krščanskega učitelj-stva, prijavijo lahko temu ali drugemu odborniku. Odborniki bodo potem pri skupni seji predlagali oglašene kandidate za sprejem. Članarina 2 K se mora potem poslati odbornici gdčni. A. Faturjevi, učiteljici v Mošnjah pri Radovljici. Čč. gg. duhovniki, ki žele s svojim pristopom gmotno okrepiti našo »Zvezo«, naj blagovolijo brez ovinkov poslati članarino gospodični Faturjevi, ki oskrbuje blagajniške posle. Odborniki »Slomškove zveze« so: Državni in deželni poslanec Jaklič (predsednik), nadučitelj Štrukelj (tajnik), prof. Kržič, profesor in deželni odbornik Jare, katehet Čadež, profesor dr. Gruden, vad* niška učiteljica Ant. Stupca, učiteljica P. Krušič, učiteljica Apolonija Fatur, c. kr. učitelj J. Novak, deželni poslanec in nad- i učitelj Ravnikar, nadučitelj Julij Slapšak. Odkritje severnega tečaja. »Zadružni dom« je dovršen in izročen svojemu namenu. Dolgo časa se je gojila želja, da v Laščah postavimo za našo organizacijo lastno hišo. Bila pa je potreba V Ameriki pričakujejo z veliko napetostjo Pearyjevega prihoda. V znanstve-j nih krogih si stojite Pearyjeva in Cookova stranka v boju. Med čiani newyorškega arktičnega kluba, v katerem je imel dr. Cook velik ugled so se takoj našli prijatelji, da branijo dr. Cooka proti Pearyju, dokler Cooku ne bo mogoče, zbrati in objaviti ves svoj dokazni material. Prijatelji dr. Cookovi izjavljajo, da sicer hočejo pripoznati sodbo znanstvenikov, vendar dokler te ni, zahtevajo dostojnega boja. Pearyjeve kratke brzojavne obdolžitve j o nekdanjem sopotovalcu in sedanjem I tekmecu niso utemeljene; trditve niso do- kazane. Mnogi znanstveniki trdijo, da Pe- ' aryjev nastop ni znanstven in nasprotuje etičnim čuvstvom. Včeraj so v Kodanju izročili dr. Cooku častno diplomo kodanjske univerze. Rektor univerze Torp je med drugim rekel, da ne zmanjša Cookove slave to, da je tudi nekdo drugi rešil problem. Cook se je zahval.l za čast, ter prosil naj se ga sodi, ko bo predložil celo svoje poročilo. Poslal bo ladjo v Grenlandijo, ki bo pripeljala oba Eskima, da ju bodo zaslišali nepristranski ljudje. Več ne more storiti. Med velikim odobravanjem je zapustil tribuno. Dr. Cook je bržkone že včeraj popoldne odšel z danskim parnikom »Oskar II.« iz Kristiansund v New York. Iz New Yorka se pa poroča, da je javno mnenje popolnoma na strani Pearyja, ki se ga po- i zivlje naj odkrije tudi južni tečaj ter raz- \ vije na njem ameriško zvezdno zastavo, i XXX Koliko žrtev je zahteval severni tečaj? Amerikanski zgodovinar Tom VVoodland je priobčil, da je v preteklem stoletju v prvih treh desetletjih žrtvovalo svoje življenje pri iskanju severnega tečaja samo 67 ljudi. V naslednjih štirih desetletjih je bilo 107 smrtnih slučajev in do začetka sedanjega stoletja je narastlo to število na 312. Čez polovico ponesrečencev, to je 52 odstotkov je bilo Amerikan-cev; 21 odstotkov Norvežanov, 14 odstotkov Dancev, 9 odstotkov Francozov, 6 odstotkov Nemcev; vsi drugi narodi so udeleženi le z malimi odstotki ponesrečencev. Zadnja žrtev severnega tečaja je bil Danec Mylius Erichsen, ruski baron pl. Toll in Andrče. Da bi pa kaka dobro preskrbljena ekspedicija izginila brez sledu, je izvanreden slučaj. Velike vojaške cesarske vaje na Moravskem. (Posebno poročilo »Slovencu«.) V četrtek so se začele velike vojaške vaje na Moravskem. Prisostvujeta jim cesar Franc Jožef in nemški cesar Viljem. — Dve stranki si stojita nasproti, močni skupno 60.000 mož, opremljeni z najmodernejšimi sredstvi vojne tehnike. Severna armada je pod poveljstvom generalnega vojaškega inšpektorja nadvojvode Evgena, vnuka velikega zmagovalca pri Aspernu, nadvojvoda Karola. Ta armada sežtoji iz štirih pehotnih in 1 in pol konjeniške divizije. Južna armada je pod vodstvom fml. pl. Verspacha, kateremu se pripisuje velika sposobnost za vodstvo velikih čet; ima tri pehotne in 1 in pol konjeniške divizije. Temeljna misel za razvitek manevrov je bila sledeča: Velika sovražna vojska je udrla skozi Slezko v Moravsko ter je postavila manjšo armado (severno stranko) severno od Velikih Meziricov. Avstrijska (južna stranka) hiti južno od Du-naja-Znojma nasproti. Vsled konjeniških poročil skuša poveljnik južne armade nasprotno armado razdvojiti in razcepljene čete napasti in pobiti. Medtem, ko ima južna armada svoje moči zbrane, ima severna v začetku operacij svoje čete še na daleč raztegnjene, da vsled tegh sklenjeno maso južnega tekmeca od vseh strani zajame. Že prvi dan vojaških vaj je prinesel južni armadi znatne prednosti. Pod poveljstvom nadvojvoda Franca Salvatorja je močna konjeniška ataka zapodila nasprotno severno konjeništvo ter naredila južni armadi prostor za operacije. Ta čin konjenikov je tako podprl namen vojnega poveljnika, razdvojiti nasprotno armado in napasti oni del pri Velikih Mezericih. Samo na ta način je bilo mogoče, da se je južna armada vrgla z vso silo na omenjeni nasprotni del ter ga napadla v krilu. Napad se je posrečil; sovražnik je bil pobit ter se je ob 3. uri popoldne začel umikati. Zasledovalni boji so trajali do večera. Situacija 9. t. m. zvečer je bila sledeča: Premagani del severne armade je stal južno od velikih Mezeric, 20 km vzhodno od tega dela pa glavni del s poveljnikom nadvojvodo Evgenom; med obema pehotnima deloma pa konjeniška divizija. Poveljnik južne armade pl. Werspach je 10. t. m. sklenil z ozirom na uspci prejšnjega dne napasti sedaj glavni del sovražne armade. V ta namen je razdelil svojo vojsko. 13. domobranska divizija naj bi zadrževala premaganega sovraž- nika pri Vel. Mezericih, med tem ko bi drugi dve diviziji napadli nadvojvodo Evgena. Poveljnik severne armade, nadvojvoda Evgen, je skušal združiti oba svoja dela. Vsled tega je prišlo do vroče bitke, ki je pa izpadla po dosedanjih poročilih za severno armado tudi neugodno. Te vojaške vaje nudijo zelo nazorno sliko v največjem obsegu o izobrazbi in sposobnosti avstrijskih vojakov. Pod vti-skom mednarodnega položaja je tudi Av-stro-Ogrska vedno zboljševala svojo vojno moč. Naš cesar Franc Jožef je razdelil raznim nemškim generalom različna odlikovanja, medtem ko je nasprotno nemški cesar Viljem, ki je tudi avstrijski feld-maršal, razdelil mnogo svetinj in odlikovanj avstrijskim vojaškim in drugim prvakom. Pomembne so te vaje ravnotako kot lanske največ zaradi tega, ker se poveljnikom niso dale nobene naredbe, ki bi ji'h glede časa, prostora in iniciative kaj vezale, marveč ukrepajo samovoljno, ozirajoč se samo na fizično zmožnost čet. XXX Nemški cesar se je 10. t. m. že odpeljal in.sicer v Karlsruhe. Pri tej priliki so Nemci v Iglavi seveda zopet markirali svoje več ali manj pristno nemštvo. XXX V vojaškem oziru so letošnje vaje zanimive v marsikaterem oziru. Zlasti pridejo tu v poštev: L nova siva uniforma vseh čet, 2. strojne puške, katerih dozdaj še nobena armada na svetu nima toliko kot avstrijska, 3. močna artiljerija, namreč ena brigada za vsako pehotno divizijo, tako da bo odslej armadani zbor razpolagal s 144 modernimi topovi; 4. razsvetljevali oddelek (pri vsaki diviziji dva metalca svetlobe deloma na konjih, deloma na avtomobilih); 5. nova telegrafska in telefonska oprema pehotnih i-kazala velika ovira. Nimamo primernega lokala ali društvenega doma, kjer bi se vršila predavanja in se sklicevali shodi Nekateri so že misilili na to, a so našli preveč odpora. Slišal sem, da se sedaj govori o razširjenju šole. Ali bi ne bilo pametno, da se sezida ob tej priliki pre-potrebna dvorana? Sredstev ne bi primanjkovalo, če se pokaže le malce požrtvovalnosti, nekaj bi lahko prispevali društveniki. Ob vsaki priliki čutite to pomanjkljivost in je gotovo, da se bo potreba še povišala. Vzemimo, da se ustanovi kmetijsko društvo ali živinorejska zadruga, pridejo volitve, ali se boste potikali po raztresenih gostilnah? Dvorana bi slu-žila obenem za telovadnico (tudi z.a šolarje). Pri stvari, ki bo le vam samim, v korist in ostane vaša posest, ni potreba sporov in — stiskanja. — »Habt acht — rechts schaut«! Začuden se zavzema človek ob teh glasovih v kraju, kjer lahko na prste sešteješ ljudi, ki.umejo nemški. Rojaki, ali hočete podajati slab cirkus, da se bodo iz vas norčevali tujci sami? Mislim, da nimbus veteranskega društva na Jezici ob nemškem poveljevanju ni večji. Izgovor, da slovensko poveljevanje ne odgovarja svojemu namenu in se je temu težko priučiti, je v zastneh vam samim. Glejte ognjegasce in telovadce! Bivši vojaki ste proti njim pravcata »landšturmgarda«. Lepi namen društva ne bo pri tem nič trpel. — Iz Poljanske doline. Iz Žirov prihaja vest, da namerava tamošnji Sokol prirediti izlet v Gorenjovas z namenom agitirati, da se tudi v Goren-jivasi ustanovi Sokol. Koliko je na tem resnice, še ni do-gnano, nekateri pa menda res hočejo s tem širiti liberalizem. Radovedni smo, katera hiša v tratarski župniji bi/vzela v zavetje take izletnike, ki so se dne 5. t. m. udeležili v Ljubljani shoda »Svobodne misli«. Če se bo ta izlet izvršil in kdo bo dal prostor sporočim natančneje. Plakati z vabilom na slavnost čitalnice in Sokola v Cerknem ob kranjski meji so bili v Poljanski dolini nabiti na sledečih bi'šah: na Hotavljah na hiši krčmarja Brejca, v Go-renjivasi na hiši trgovca V. Palečka, v Poljanah na hiši podobarja Valentina Su-b c. Prvima dvema se pač ne čudimo, čudimo pa se, da dopusti liberalni plakat na svoji hiši Va entiu Šubic, a se kljub temu upa priporočati duhovščini za izdelovanje oltarjev itd. Sodimo, da so zgoraj imenovani prevzeli posebni posel plakatiranja liberalnih plakatov. r— Državni popotni pletarskl tečaji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani. Vodstvo državnih popotnih tečajev za pletarstvo, naznanja, da se prične prihodnji teden pravilni pouk v Dolskem, Dolu in Šmart-nem pod Šmarno goro. V tečaje se bodo sprejemali: a) redni učenci, oziroma učenke; b) pripravljalni učenci, t. j. šoloobvezni dečki, ki se hočejo izučiti v pletarski obrti in c) izvanredni učenci. Želeti je šc veliko zanimanja in materielnc podpore merodajnih faktorjev m prebivalstva po naročitva'h raznovrstnih košaric in pletar-skega pohištva domače industrije. Omeniti se mora, da je tvrdka Matko Arko glavni odjemalec izdelkov imenovanih tečajev. Bližja pojasnila in nasvete glede ra-cionelnih vrbovih nasadov in drugih v to stroko spadajočih stvari daje vodstvo pismeno ali ustno v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1. — Starodavno graščino Podsmreko pri Višnjigori je kupil na sodni dražbi g. Franc Majdič, veleposestnik in lastnik parnega mlina v Jaršah za .38.500 z zemljiščem vred. Župnišče v Sodražici. Iz Sodra-žice se nam poroča: Znani zakulisni general naših liberalcev je izdal te dni v »Slovenskem Narodu« dolgo okrožnico, ktero te dni s slastjo požirajo po sodraš-kih liberalnih hišah. Ta pastirski list govori o popravi župnišča, pri kteri je velik krivec gospod župnik, ki je to ali ono pri popravljanji odredil brez dovoljenja imenovanega liberalnega »matadorja«. Ne bomo se spuščali danes v podrobnosti, rečemo Ie toliko, da se bo pri kolavdaciji točka za točko pregledala, ter nazadnje spoznalo, da ni prišla nobena stvar brez potrebe v popravilo. Videli bodo tudi davkoplačevalci, da kljub tolikemu »prekoračenju proračuna« župnišče še vedno ni kaka »vila«, ampak le dostojno stanovanje za duhovnike, kakoršna imajo vsepovsod na Kranjskem, samo pri nas je doslej še niso imeli. Da se bo posojilo, ako ga bo občina rabila, vzelo v »farov'ški posojilnici«, je samo ob sebi umevno, ker bi bil »farovž« res nespameten, ako bi jemal posojilo kje drugje, kakor ravno v tisti posojilnici, ktera nosi, kakor nam pove »Narodov« dopisnik, njegovo ime. Sad velikega truda, katerega -je imel liberalni faktotum pri kovanju dolgočasnega dopisa, je pa ta, da se je dopisnik vsled svoje neprevidnosti popolnoma razkrinkal kot sovražnika naše duhovščine, zlasti gospoda župnika, nadalje, da »farovška« posojilnica zaradi njega ne bo škode trpela, neka druga si pa tudi ne bo opomogla. Glede župnišča pa gre med pametnimi ljudmi edino ta glas po fari, da je prav in potrebno, ker se župnišče popravlja in ako se že popravlja, da se temeljito popravi. Pri kolavdaciji pa dopisnik skoro gotovo ne bo imel besede, ker ako plačuje kak dohodninski davek, doklade za župnišče, katera mu ne da spati, ne bo plačeval. Toliko za javnost, o podrobnostih se zrrlmimo doma. Še neko kratko vprašanje: Zakaj se dopisnik ne upa izreči imena dr. Šusterši-čevega^ ampak ga nazivlie samo za doktorja »Š«? Tudi to je značilno! — 30 let je preteklo 8. avgusta, odkar je Avstro - Ogrska zasedla s svojimi četami sandžak Novipazar, ki ga je lansko leto 26. listopada zopet zapustila. — Splošna slovanska čebelarska zveza. Iz Sofije poročajo, da je bolgarski kongres čebelarjev sestavil odbor splošne slovanske čebelarske zveze. — Mladoturški izlet v Avstrijo. V dneh od 17. oktobra do 8. novembra poleti, kakor poročajo iz Carigrada, 150 mladoturkov v Avstrijo. Obiščejo Prago, Dunaj, Gradec, mimo Ljubljane se peljejo •tudi v Trst in ni izključeno, da obiščejo tudi Postojno. — Samoumor vojaka. V Pulju se je ustrelil artiljerist 14. stotnije Jož. Trisak. — Cirkus na Glincah. Z Gline se nam piše: Na Glincah imamo pa vedno kaj novega. Sedaj je prišel sem nek cirkus, katerega Glinčani prav pridno obiskujejo. V četrtek zvečer se jim je nudil lep zaslužek. Ravnatelj cirkusa je ponudil tistemu, ki bi se šel £ njim metat, eno krono za vsako minuto. Neki Sokol se je ponudil za borilca. Drugi večer se je ljudi kar trlo. Večino so, seveda tvorili Sokoli, ki so prišli gledat, kako bo njihov brat spodnesel svojega nasprotnika. Revež se je ves dan pripravljal na ta znamenit večer s tem, da je jedel odrezke od suhega mesa. Občinstvo je z odprtimi ustmi čakalo začetka. Ob 8. uri pa pride ravnatelj in s pobešeno glavo naznani, da se je rokoborec z Gline zbal mišic svojega nasprotnika. — Samoumor v norišnici. Preteklo sredo je v tržaški norišnici skočil v parku z nekih monumcntalnih stopnjic osem metrov globoko 42 let stari melanholik Jušt Supancich, ko ga je peljal strežaj z drugimi bolniki h kosilu. Bil je na mestu mrtev. — Služkinja zgorela. Zgorela je na Reki 15-letna služkinja Ilona.Strablja. Ku- hala je kavo na samovarju, ki ga je preobrnila in si pri tem zažgala obleko. Bila je naenkrat v plamenu in je umrla v silnih bolečinah. — Legar v novomeški okolici. V vasi Bud pri Novem mestu se je pojavil legar. Zbolelo je okoli 20 oseb, in sicer se trdi, da so zboleli lc oni,ki so pili iz enega studenca. — V spanju ponesrečil. 58 let stari hlevski hlapec Martin Kocmur v Trstu se je vinjen vsedel na zid ob Via del Molin a vento. Na zidu je zaspal in padel čez zid na cesto della Tosa, kjer si je razbil lobanjo in dobil še druge težke telesne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico,, kjer je pa vsled poškodb umrl. — Razpis učiteljske službe. Na štiri-razredni dekliški ljudski šoli v Kamniku je stalno oddati novoustanovljeno učno mesto z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom predlagati c. kr. okr. šolskemu svetu v Kamniku do 15. oktobra 1909. Štajerske novice, š Zoper germanizacijo pri političnih oblastih, posebno v Brežicah, je nastopil poslanec dr. Benkovič z vso odločnostjo pri konferenci z ministrom notranjih zadev baronom Haerdtlom, dnč 9. t/ m. Minister je obljubil, da bo strogo pazil na to, da se slovensko uradovanje nikjer ne krči pod stanje kot je že bilo (n. pr. pri politični oblasti v Brežicah). I)r. Benkovič mu je odvrnil, da se s samo obljubo ne zadovolji in da hoče počakati uspehov vpeljane preiskave. Vrh tega je dr.'Benkovič v razgovor spravil več aktuelnih pritožb, posebno postopanje politične oblasti pri slovenski slavnosti v Brežicah dne 5. t. m. Minister je prosil za podrobne podatke v obliki spomenice in obljubil preiskati pritožbe, zlasti v kolikor se tičejo izgredov proti Slovencem in premehkega . postopanja javnih oblasti proti izgrednikom. š Mladeniški shod se vrši dne 12. septembra na Sv. Gorah pri Sv. Petru. Govorita med drugimi tudi mladenič 2e-bot in državni poslane dr. Korošec. Isti dan se vrši mladeniški shod v Slov. Bistrici v hotelu Avstrija. š Nemške provokacije. Dne 8. septembra so imeli ptujski turnerji veselico v Vičavi pri Ptuju v gostilni »Pod vejo« trgovca Kollenz-a. V popolno slovenskem kraju so hajlali in razgrajali, ne da bi se slovensko prebivalstvo le količkaj zmenilo zanje, tako silno in nestrpno, da je mnogim pravim Nemcem že presedalo. Stud. Blanke je govoril o nemškem Ptuju, kar je sedaj navadno snov ptujskih veli-kašev. Godbo so preskrbeli fantje-šolarji, ki se sploh porabljajo za vsako politično demonstracijo in tako že zgodaj navajajo k sovraštvu proti Slovencem. To očividno kršenje načelnih državnošolskih postav v kraljestvu Orniga seveda ni nič novega in čudnega; čudno je Ie, da so se tega skrajno izzivalnega nemškega slavlja udeležili tudi nekateri pA u j s k i — Slovenci! Drugokrat o tem več! š Umrla je 8. septembra v Gradcu gospa K r a t z e r . soproga ptujskega mizarja, na posledicah operacije. Pokojna je bila še v najboljših letih. Truplo se prepelje v soboto na Ptuj, kjer je ob 4. uri slovesni sprevod. š Umrla je v Celju po daljši bolezni nadučiteljeva vdova gospa M. Mikiavče-va. stara'59 let. IZSTOP POSLANCA STAPINSKEGA IZ »POLJSKEGA KLUBA«? »Vatcrland« naznanja, da bo vodja »Poljske Ljudske Stranke«, posl. Stapinski izstopil iz »Poljskega kluba«. S Stapinskim bi 'izstopilo tudi 19 poslancev »Poljske Ljudske Stranke«. Ljubljanske novice. lj Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri, v nedeljo, dopoldan ob 11. uri v društvenih prostorih skupno vajo. Istotako se vrši skupna vaja v torek zvečer v istih prostorih, dočim odpade vaja za ženski zbor v ponedeljek. Ker je le malo vaj mogočih do petka, opozarjam gg. pevke, in pevce da tudi to pot dokažejo s polno-številno navzočnostjo sijajno svojo požrtvovalnost. lj Poduk v italijanščini za S. K. S. Z. se zopet prične s šolskim letom. Kdor se ga hoče udeležiti, pride naj prihodnjo soboto (18. septembra) v slovensko trgovsko šolo na Kongresnem trgu ob pol 8. uri zvečer, da izve red svojega poduka. Pod-učcvalo se bode štiri ure na teden v dveh ali treh oddelkih. Prvi oddelek rabil bode »Valentičev slovensko-italijanski navods ki stane 20 kr. (40 vin.) v sivih (ne v zelenih) platnicah; drugi oddelek pa malo nemško-italijansko Sauer-jevo slovnico, kateri sc bode pridjai poduk o menicah in morebiti o knjigovodstvu v italijanskem jeziku. — Ljudski oder ie ime! v četrtek sejo ter je uredil vse potrebno za prihodnje svoje delovanje. Več o tem šc poročamo. lj Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda — požrtvovalen narodnjak. Ko je bil gimnazijski ravnatelj, je ležalo na njegovi mizi veliko slovenskih publikacij. Cital je celo »Ljubljanski Zvon«, »Planinski Vestnik«. Pa nikar ne mislite, da je bil naročnik teh listov ali član »Slovenskega planinskega društva«; nikakor ne, ampak iz gimnazijskih jasli je dobival to duševno hrano. Seda-j je vsega tega konec. O njegovi dejanski požrtvovalnosti priča tudi dejstvo, da je lani nabiralca članarine za »Slovensko planinsko društvo« odurno zapodil. Kdor ne verjame kako je mož ponosen, da ni član tega društva, naj se potrudi v Aljažev dom na Vratih in tam pogleda v spominsko knjigo, v katero je lani s svojo roko zapisal: »Nisem član«. Za pričo je bil tedaj sam župan Ivan Hribar, ki ga je požrtvovalno gostil. Prav bi bilo, da bi dični naš župan, naložil vsem svojim premnogim varovancem narodni davek za take narodne grehe, ki so jih polne nj.'h nesebične duše. lj Umrl je danes v starosti 66 let znani posestnik in izvošček g. Ivan M a -r o u t h , po domače Možina na Radecke-ga cesti št. 24. Pogreb bo jutri ob pol šestih popoldne. Naj v miru počiva! lj Nova maglstratna sekatura. Danes v jutro so se spravili naši policisti nad naše uboge mlekarice po Dolenjski cesti. Florijanskih ulicah in v šentjakobskem okraju ter jih kot živino preganjali na trg, češ, tu med potom ne smete prodajati. Od pamtiveka je bila navada, da se je vsakdo lahko poslužil prilike nakupa od mlekarice v hiši ali pred hišo in marsikatera ženska, ki 'ji ni mogoče iti na trg, je kupila na ta način zelenjavo, mleko itd. Seve sedaj se ne sme v hiši ali pred hišo kaj slučajno kupiti, temveč iti se mora na trg in zamuditi čas. Vprašajte pri občinskem •svetniku Likozarju, Bergantu in drugih, če se ne poslužujejo tudi priličnega nakupa doma? Nadalje vas spomnimo na čas volitev, ko nam slavna gospoda rotovška •mlekaricam iz Barja in iz okolice vse udobnosti obljublja, potem pa hitro pozabi na vse. Le ne preveč sekatur! lj Revolversk! streli. K ti zadevi se nam še poroča: Da se pojmi razjasnijo in pride zadeva v pravi luči na dan, je mestna policija napravila v to svrho vse potrebne korake. Izvršila je s strankami podnevi krajevni ogled, se natančno infor-anovala pri vseh interesovanih in nein-teresovanih pričah, ki so streljanje čule, ■naposled pa je odredila sinoči ob 9. uri krajevne poskusne strele. Ker se celo izjave ovaditeljev niso medsebo-jno ujemale, tem mani pa še te z onimi v tamošnjih vilah stanujočih strank, je bilo res težko se odločiti, katere izjave so prave. Pri vsem sta prišli v poštev najbolj izpovedi dveh ovaditeljev, in sicer ene gospe in enega trgovskega hlapca. Le-ti priči sta odločno trdili, da sta videli strel na dvorišču Lassnikove pristave. Nasprotno sta pa neka na pristavi stanujoča gospodična ter •neki V;drov vrtnarski pomočnik trdila, da so prišli streli s ceste, odnosno iz gozda. Poskusni streli izpadli so skoraj ugodno za le-ti zadnji izpovedi, nič manj pa se je sum še nadalje obračal na Lassnikova dva hlapca, zlasti na Franceta Oražma. Pri .večkratnem zasliševanju -je navedenec trdil. da je čul uprav huronsko kričanje in vpitje »auf« in en strel, kar ga je izbudilo iz spanja. Pri sinočnjem krajevnem streljanju pa je Oražem po dolgem obotavljanju vendar le priznal, da je oddal, ko ga je nočno vpitje izbudilo iz spanja, skozi okno svoje spalne sobe na spodnjem delu pristave s samokresom tri strele v zrak, in sicer v svrho, da bi mimoidoči potihnili ter da bi on mogel nadalje mirno počivati, potem se je pa vlegel zopet k počitku. Ti streli tedaj niso v prav nobeni zvezi s kamenjem, ki je letelo z gozda na ovaditelje. Pač si je pa stvar tolmačiti tako, da so kamenje jeli metati kaki po zgornji poti idoči ponočnjaki, ki so čuli na cesti preglasno petje in klice »auf« ter je vpitje obeh družb potem Oražma izbudilo, ki je hotel s streli neznance le postra-šiti. Sicer je pa Oražem Slovenec, rodom iz kamniškega okraja ter nemškega sploh niti ne zna. Pripomniti pa -je, da se stranke v tamošnjih vilah pritožujejo čez ponočno vpitje, ki se dogaja zlasti ob nedeljah in praznikih ter da se bode to kajenje nočnega miru vsekako moralo odpraviti. Tudi škodo delajo ponočnjaki ondi s tem, da poškodujejo klopi v gozdu in ruvajo nasade. Oražmu, ki nima orožnega Jista, se je samokres, katerega je policija našla danes zjutraj zakopanega v gno-ju, konfiskoval ter pride zadeva pred sodišče. V svrho izsledenia ponočnjakov, ki so metali kamenje, policija poizvedbe še nadaljuje. Ij Muslca saera. Jutri se bo pri veliki maši ob 10. uri izva-jalo v stolnici: Missa »O elemens, o pia, o dulcis Virgo Maria«, zl. dr. J. B. Bcnz. Graduale »Bencdicta et venerabilis es«. zl. Kirms in Rampis, ofer-torij »Ave Maria«, zl. M. Brosig. ij Veiike ekspedicije »Karnijolcev«. Vse varnostne odredbe za »Karnijolce«, ki so sc odpeljali k jutrišnji nemški slavnosti »Karnijolcev« v Kočevje, so se izkazale za nepotrebne. Na južnem kolodvoru so se odpeljali štirje, na dolenjskem pa dva »Karnijolčka«. Nihče se ni zmenil za nje. Popoldne ob pol 2. se jih je/ končno odpeljalo sedem, vsi ponižni, posamič in brez nobenih znakov. Občinstva ni bilo nič. Stražili so jih štirje orožniki z nasa-zenin^Jjgjoneti. Kdor Karnijolcev ne po* zna, jih rii niti opazil. V vlaku jih je bilo ravno za en zaprt kupe. Ij Dijaško kuhinjo, ki naj bi kuhala dijakom iiberalno politično prepričanje, otvorijo liberalci v prostor.ih starega vojaškega preskrbovališča. lj Na policijskega stražnika Vrhunca je nekdo pri Steinerju vrgel stol s tako silo, da mu je odbil »šild« na kapi in ga na glavi težko poškodoval, da stražnik že več dni leži. Težko ranjeni stražnik je oče sedmih otrok. lj Nesreča v Kolinski tovarni na Glincah. Danes je v Kolinski tovarni na Glincah mizar Jernej Remžgar po nesreči prišel z roko v cirkular ter mu je vseh pet prstov odtrgalo. lj Žile prerezal si je danes dopoldne •na rokah s samomorilnim namenom v svojem stanovanju v Rožni dolini zasebni uradnik Š t a u t. Ranjen ni nevarno. lj Za moža se je potegnila sinoči na Poljanski cesti neka žeiezničarjeva žena, ko -je šel z dvema brivcema, ter jima očitala, da ga speljujeta od doma. Eden brivcev ie žensko tako udaril po obrazu, da je padla na tla ter zadobila pri tem na desnem očesu telesno poškodbo. Telefonska in brzojavna poročila, VELIKI NEREDI PRI CESARSKIH VAJAH? Dunaj, 11. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da so se pri velikih cesarskih vajah na Moravskem zgodile velike ine-rednosti in da se je vsled tega celo poveljnik štaba nekega zbornega poveljnika, grof Skepticky, brat istoimenskega škofa •v Lvovu, ustrelil. Te vesti še niso potrjene. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 11. septembra. Baje bo državni zbor sklican sredi oktobra. DEŽELNI ZBORI. Dunaj, 11. septembra. Češki deželnr zbor bo baje sklican 21. septembra. OGRSKE ZADEVE ZOPET NA DNEV-NEM REDU. Budimpešta, 11. septembra. Danes se •je tu sešel ministrski svet, ki se ga udeležijo vsi člani kabineta. Posvetovanje še ■ni končano. POSLANCU HYBEŠU SE OMRACIL DUH? Brno, 11. septembra. »Selške hlasy« ški socialni demokraciji ustanovil novo ra-mu poslancu H y b e š u omračil duh. Vzrok so razmere v socialnodemokratični stranki v Brnu, vsled katerih je bil Hy-beš neprestano razburjen. NOVA ČEŠKA SOCIALISTIČNA STRANKA NA ČEŠKEM. Brno. 11. septembra. Sodrug Jaroslav Pele je nezadovoljen z razmerami v češki socialnidemokraciji ustanovil novo radikalno socialnodemokratično stranko za Češko. Pričel je izdajati tudi nov list »Volnost«. USTAVLJEN NEMŠKI DVORNI VLAK. Monakovo. 11. septembra. Nemški dvorni vlak, v katerem se je nemški cesar od moravskih vaj peljal proti Karlsruhe, se je na neki postaji na Bavarskem ustavil, ker so bile na progo najbrž po poba--linih postavljene pokalice. Zgodilo se ni ■ničesar in se je vlak kmalu odpeljal dalje. RUSIJA SE VZNEMIRJA. Peterburg, 11. septembra. Tukajšnji krogi so zaradi dogodkov na Daljnem Vzhodu zelo vznemirjeni. Anglija baje proti Rusiji intrigira na Kitajskem, Kitajska in Japonska pa sta sklenili tajno vojaško konvencijo zoper Rusijo. Ruski poslanik v Tokiu se bo zaradi vedno bolj agresivnega postopanja Japonske pritožil. ZEPPELIN III. Fridriclishafen, 11. septembra. Zeppelin je z zrakoplovom »Zeppelin III.« od-,plul ob štirih zjutraj proti Frankobrodu k razstavi zrakoplovov. Ob L uri opoldne ■je bil nad Karlsruhe. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Kocmur, Maribor. Prosimo, javite nam Svoj natančen naslov. Pozdrav! Društva. — Odbor podpornega društva cer-kvenikov in organistov odgovarja na razna vprašanja, ki prihajajo od stanovskih tovarišev, kako je z društvom. Dobro znamenje je za društvo, ker se vidi zanimanje. Upati je, da ima društvo lepo pri-hodnjost, ko se enkrat vsa stvar uredi. Dosedaj društvo lepo deluje, ali jveliko boljše bi lahko bilo, ako bi stanovski to- variši imeli več smisla in požrtvovalnosti za društveno delovanje in skupne koristi. Odbor društva je storil svojo dolžnost, sedaj pričakuje, da jo store tudi drugi. Sile sicer ne more nikomur delati; opozoril je že opetovano stanovske tovariše in vabil, naj postanejo vsi redni člani, ter pošiljajo redno male društvene doneske, s čimur bi se društvo okrepilo ter postalo zmožno delovati in zdatno podpirati svoje člane. Torej malo več požrtvovalnosti in vztrajnosti! — Pričakuje se tudi, da čč. gg. duhovniki, katerim se je lansko leto poslalo vabilo in prošnja, postati ustanovni ali vsaj podporni člani, a niso to še storili, da vendar blagohotno letos to store. — Mnogo se vidi, da dobre volje njim ne manjka — saj so navadno t nrv;, kateri podpirajo razna društva, do;"'- "i'., zatorej pričakujemo v trdni nadi, . tudi našega društva ne prezrejo. Ker se pa letos vsled gotovih zadržkov občni zbor ne more vršiti, zato- napravimo za enkrat društveni izlet na Brezje, in to 2.3. septembra t. 1. Sveta maša bo za izletnike ob 10. uri. po sveti maši prijateljski sestanek. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva, da se tega izleta udeleže. — Odbor. — Društvo »Lega monarchica«. Na-mestništvo v Trstu je odobrilo z odlokom iz dne 18. avgusta 1.1. novo društvo »Lega monarchica« s sedežem v Trstu. Pravila tega društva pravijo, da namerava društvo utrjevati v Trstu in južnih deželah avstrijskega in dinastičnega duha, ter dvigniti v južnih deželah moralno in gmotno blagostanje. Društvo ni politično. Naperjeno je pač proti iredentistični struji, ki se posebno v Trstu lepo razcvita. Javno priznanje. Povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gosgoda Josipa Miloš-a, ravnatelja reške ljudske banke, ki je prominul pri izvrševanju svojega poklica zadet od razbojniške roke, izplačala mi jc »Croatia", zavarovalna družba v Zagrebu, zavarovalno glavnico 5000 K v korist moje nedoletne hčerke tako naglo in v moje popolno zadovoljstvo, da se smatram dolžno zahvaliti sc jej tem potom ter jo priporočiti vsakomur kot soliden in kulanten zavarovalni zavod. Na Reki, dne 2. septembra 1909. 2531 Jelka vd. miloš. 2523 1-1 Franja Marouth roj. Grum naznanja v imenu svojega mladoletnega sina Ivana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen srčno ljubljeni, nepozabljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod iroi * Moia posestnik, gostilničar in izvoSček po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 11. septembra 1909 ob V« 6 zjutraj v 66. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki dragega preminulega se v nedeljo dne 12. sept. ob V2 6. uri popoldne v hiši žalosti Ra-deckega cesta štev. 24 slovesno blagoslove in prepeljejo na pokopališče k Sv. Križu ter se ondi polože k večnemu počitku. Sv. maše se bodo darovale v raznih cerkvah. Ljubljana, 11. sept. 1909. proda se v prijaznem frgu 51 gostilna s koncesijo in vso pripravo. Posebno pripravno za kakega penzijonista ali rokodelca. Cena 7500 K. Več se izve pri Batislav Žmitek, pošta Bohinjska Bistrica. 2536 3-1 DIJAKI se sprejmejo na hrano in stanovanje blizu realke. Strogo nadzorstvo. Naslov pove upravništvo Slovenca. 2503 3-1 Sprejme se 2312 (1 samostojen mlinar vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica. 8 malih in velikih hiš med katerimi se nahajajo 3 dobre gostilne, se proda po nizki ceni. Pojasnila se dobe v restavraciji pri „Zvezdi", Spodnja Šiška Stev 22. 2476 4-1 OD 12. DO VŠTETEGA 19. SEPTEMBRA T. L. BODE V PRITLIČJU »NARODNEGA DOMA« V LJUBLJANI GRAFIČNA RAZSTAVA RAZSTAVLJENE BODO UMETNE REPRODUKCIJE SLIK, UMETNA TISKARSKA DELA IN AKCIDENCE DOMAČIH IN TUJIH TVRDK, VSE IZVEDENO PO NAJNOVEJŠIH NAČINIH. ODPRTO OD 9. DOP. DO 6. ZVEČER BREZ PRESLEDKA. VSTOP. '10 VIN. ZA OSEBO. RAZSTAVNI ODSEK DRUŠTVA TISKARJEV NA KRANJSKEM. 2493 4-1 nunnmnnunnnnnnmnnmunnnnaunnnnn Radi oddaje prizidja župne cerkve v Šmarjeti (Dolenjsko) vršila se bode ofertna obravnava dne 6. vinotoka 1909 v župnišču v Smarjeti. Postavno z 1 K kolekovane oferte je poslati istega dne do 10. ure predpoldne na župni urad v Smarjeti, na zakasnele ponudbe se ne bo oziralo. Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v župnijski pisarni istotam. Proračunjeno je: 1. Posipanje starega zidovja i. t. d........K 1.775"— 2. Stavbena dela............... 23.659"21 3. Tesarska dela..................2.689"44 4. Kleparska in krovska dela.........7.57540 5. Mizarska, ključavničarska in pleskarska dela . , „ 5.106'60 6. Kinčevalna dela...............2.62220 7. Steklarska dela . . . . •..........1.70010 8. Strelovodna dela.....k.......„ 26850 Skupaj . . K 45.396-45 Ponudbe se lahko stavijo za skupna dela ali pa za posamezna dela ter sc pošiljajo po pošti ali pa osebno izroči župnišču. Podpisani župni urad si pridržuje pravico izbrati izmed ponudnikov graditelja ne oziraje se na visokost ponudbenih cen. Župni urad v Šmarjeti, dne 9. kimovca 1909. 2524 t-i JI. Zaman, župnik. nnnnnnnnnnHnnnnnannnnHnnnnHnnnMim Stev. 11.166 RAZPIS. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati f pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1909/10 (oziroma tudi za 1.1910/11), ki se začne dne 3. nov. 1.1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo! Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine si morajo sami preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 v na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami preskrbovati. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih. Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati do 30. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1.1895, št. 4643., prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da sc jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 9. septembra 1909. 2519 1-1 Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti mojega preljubega soproga, gospoda ^Ivgusfci ^llbrechfa posestnika, trgovca i. t d. v Kamniku kakor tudi za spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prav iskreno zahvalo. Posebej se pa prisrčno zahvaljujem prečastiti duhovščini, uradnikom, meščanstvu, slav. I. slov. pevskemu društvu »Lira« za preganljivo petje, Čitalnici, domačemu kakor tudi tujemu Sokolu, ognjegasnemu in veteranskemu društvu, godbi ter vsem darovateljem prelepili vencev. Sploh vsem sočutnikom najprisrčnejša zahvala. Kamnik, dne S. septembra 1909. Josipina Albrecht. v solnčni legi, z električno razsvetljavo, obstoječe iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe, sobe za posla in z vsemi pritiklinami, se odda za november-termin. Poizvedbe: na Jurčičevem trgu št. 2, III. nadstropje. 2478 3-1 M S cr I ro Hotel /[ivoli' Odda se več mesečnih sob od 24- kron naprej. 2534 1 a prilika. Q Nakupil sem od pogorele tovarne celo Q g zalogo nekoliko skvarjenih težkih g |flanelovih odej| 0 najnovejših vzorcev, na katerih je opa- Q gj žiti docela neznatne, komaj vidne ma- gj fij deže od vode, in jih pošiljam 3 komade fji 0U za 9 kron na izbiro. Odeje so primerne }=j _ za vsako boljše gospodinjstvo za po- Ja S krivanje postelj in oseb ter so zelo 01 S 2474 - tople in mehke. -(3—1) @ (fiTifSM REIFK&II odsluženi c. kr. nadzornik UI USl REftEltfl finan. straže, Nachod. uBSko. Na prodaj je 2350 3-1 blizu železniške postaje s kegljiščem in lepim vrtom. Vsako natančnejše pojasnilo se dobi pri lastnikih Franjo Severju, posestniku v Hrastju, in Ludoviku Špilarju posestniku v St. Petru na Krasu. Pm dobre iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6. Polica za knjige, posteljno zaslanjalo, zastor, postelja, žimnata blazina, preproga so ceno za prodati. — Knaflove ulice 10. 2508 3. nadstr., vrata 8. 2—1 se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poizve sc: Kongresni trg štev. 5, pritličje, 1 vrata. 2455 3-1 Sode več vrst, majhne in velike, stare in nove, ima na prodaj 2451 {3-1) I. Buggenig sodar Ljubljana, Cesta na Rudolf, želez. 5. Visok zaslužek s trajnim pisanjem na domu. Rob. Gruss, zaloga naslovov, Kolin ob Renu, štev. 88. 2366 3-1 Išče se služba cerkovnika Išče se izurjena v trajno delo. nasip štev. 14 II, — Poljanski ilimle ili pri Vrhniki v Zaplani, sc išče priden, pošten in oženjen Ponudbe pod R„ IRufner, frgovec, Vrhnika. 2525 t-i 2527 od poštenih starišev, se sprejme takoj pri 3-1 fr.Siiju Službe išče Sa blizu 30 let stara, ki je izobražena, ima trgovsko prakso s trgovskim tečajem in ki je zmožna samostojno voditi tudi večje gospodinjstvo. Gre tudi na Hrvaško. Ponudbe do 20. sept. pod „Gospo-dlnja", poste restante, Ljubljana. 2516 2—1 za v manjšo trgovino na deželi z mešanim blagom se išče za na račun ter se želi, da ima nekaj gotovine kot varščino. — 2528 4-1 Vprašanja naj se pošljejo pod naslovom: trgovina 100, poštno ležeče, JJlakek. Vladni svetnik dr.Jran Eupanc 2529 ordinica 1-1 zopet redno od 2. do S. ure pop. I. kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu uad Ljubljano 2522 išče za takojšni nastop 2-1 STROJNIKA Velik dobiček garantujem gostilničarjem in kavarnarjem v mestu in na deželi. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro: I. P. R. do najdalje 20. t. m. 2523 3-1 Iščem 2518 4-1 na deželi v kakem trgu ali v bližini trga, ki bi zadostoval za večjo zalogo moke. Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. Odda se v najem radi preselitve kavarn cl oziroma cela hiša Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubijenega per|n K 2, polbelega K 280, belega K 1, finega K 6, nujbol|Seqa skubijenega K 8, sivega puha K R, belega K tU, prsnega puha K 12, od S kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje !^Vazpe0io gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali ga lolet-nankintj-blaga, t jiernlca vel. 180X116 ena z jnko s puhom lazinama, velikost 80X58, napolnjen lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20. K 24; posamezne pernice li 12, R 16; vzglav K S'50, K 1. - Pernice i80*140cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca90y70 ali 80 . 80 cm K 1'50,5 -, 5'50. Spod. pernica Iz gradla 180 - 116 cm K 13- , 15- razjiojilja 15' razp proti povžeiju posin. prosto pri nnrofllu od 10 K dalje. M. Berger v DeSenlci št. 1010. Češki les. Za neugajajoCe denar naza| ali se blago zamenja. — Ceniki o žlmnlrnli. odejah, prevlekah ln vsem drugem P 716 posteljnem blagu zastonj In poŠt. prosto. 52—1 dana zaloga izbirnih Avstr.= ameriška zaloga celjev v Ljubljani. Poleg kavarne ,pri Slona'. Pazite natančno na firmo. ____2825 26- Št. 913. Naznanilo. Podpisano županstvo naznanja tem potom, da se vrši dno 11. septembra i Zagorju pri Si Petru in notranjskem. Županstvo občine Zagorje, dne 10, septembra 1909. 25301-1 Fatur, župan. za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča Lav. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. 2491 10-1 Krepak deček Plj^KIJIJE se sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivana Levsfek, trgovca v Sodražicl, Dolenjsko. 2479 3-1 sprejme na stanovanje in hrano Hele na Barbič, Ljubljana, Breg štev. 20 I. nadstropje. "2483 3-1 Po T Ar? PriP°ročam P^č. duhovščini in DrkTArf g IliLH/B • Slav. občinstvu svojo ogromno F l/AU?! o zalogo umetno izdelanih iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cena Z velespoštovanjem 1021 (1) IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. v kateri se nahajajo 3 stanovanja, kavarna, kleti, velik zelenjadni vrt in druge pritikline. Odda se takoj ali pa pozneje. Več se izve na Glincah štev. 206 pri Ljubljani, pri lastnici kavarne. 2517 3-1 Dekleta se sprejmejo na stanovanje in hrano. Glasovir — vrt. Streliška ulica 18. 2497 t Na prodaj je veliko lepo posestvo radi družinskih razmer. Posestvo in hiša se nahaja ob križišču dveh okrajnih cest, oddaljeno 3 min. od kolodvora in 2 min. od nove kmetijske šole, ter 10 minut od žup. cerkve. Zemljišče obsega 13 oralov, njiv, travnikov in gozda z lepo zidano hišo in z mnogimi gosp. poslopji. Hiša je na lepem prostoru in je pripravna za 2496 trgovino in gostilno. 2—1 Cena in kupni pogoji se poizvejo pri gospej Frančiški Rata) posestnici v Bezovju pošta Št. Jurij ob južni železnici. HAZPIS. Cesarice Elizabete bolnica v Novem mestu išče pomožnega zdravnika z letno plačo 1800 K — s prosto hrano in stanovanjem v bolnici. Tozadevne prošnje naj se čim prej vlože pri vodstvu bolnice v Novem mestu, katero tudi daje na vprašanje natančneja pojasnila. 2510 3—t Vodstve cesarice Elizabete bolnice, V Novem mestu, 6. sept. 1909. V Sv. Jakoba trg št. 2 ordinira zopet 2492 3-1 i Ravnokar so Izšle nove dvo-| ! stranske slovenske plošče S Cena 4'— krona In po 2 K 50 v. Velika zaloga 25 Kron naprej. Dobi se tndi na mesečne obroke. Zato zahtevajte tako] brezplačno cele eramotonov -in raznih plošč. Gm p 7ainr urar in optik IT. r. fcfljKl Ljubljana, Stari trn 26 KMo potenje nog, kurja °česa lil trdo kožo, nobenih pekoč In utrujenosti, kratko prerojen se čuti Človek po eni kopclji rhfaafTrllinm " za noge s pralnim praškom ,,U1tI djpiHUnj. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rljnh. Koder se ne dobi, obrne riaj sc naravnost na Izdelovalca Mag pharm. 2103 10-1 VIKTOR OTTOHEPETZ, Gradec I. Ljubljani v lekarni fllager, Trnkozcij, droger. Kane Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes naprej dobivajo 2404 8—1 lepa, suha hHkova im za Smrjavo po 22 do 24 palcev dolga, od pol sečnja naprej v vsaki množini. Za cenj. naroČila se vljudno priporoča KarlMeglič, se sprejme v trgovini I. Krivic, Dunajska cesta. 2498 3-1 Meblirana 2511 1-1 priporoča svojo Mofor|enajsiffi mline in stiskalnice za grozdje in sadje. v Železne blagajne, s posebnim vhodom se poceni odda. Več se izve Rožne ulice 25, II. nadstropje. vse&i na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih ima jako lep sadni vrt pred hišo, dva travnika, dve njivi, gozda pa kolikor se ga želi kupiti. Hiša je v dobrem stanu. Proda se po zelo nizki ceni. Več pove Franc Lipah v Dobrunjah štev. 5., p. Hrušica pri Ljubljani. 2490 3-1 dV/o° železraioo :: dobavlja po najnižjih cf Ox cenah slovenska vele- u^tUpiCS trgovina z železnino v £jubljani, JYtarija 3"ccezije cesta štev. 1. nafziiovejišiti po E?aj5?ižflli cena!«. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj Katoliško podporno društvo v Celju proda 3 garniture, ki so v novokupljeni hiši na Te-harji pri Celju, in sicer eno žametno-zeleno, obstoječo iz zofe, 4 fotelov, 6 stolov in 1 milieu, drugo višnjevo ripsgarnituro, obstoječo iz zofe in 6 fotelov, tretjo obstoječo iz zofe, dveh fotelov in 2 stolov. Kupci naj se oglasijo pri g. Janezu Čemažar, kaplanu na Teharji. 2509 2-1 ns*jnr>vejš! in i tiofoit® lo w naipepol« naših 4rgo' nejš! šivalni S^^Jj^v^' vinah. sit-oj. ^toMA«*-' 402 24 : Sicger Co.alc. drožba za šiv. stroje Novomesto, Veliki trg 88 Novi in rabljeni transportni in skladiščni sodi razne velikosti za vinoj žganje, se dobe najceneje po ngodn. plačil, pogoji, tudi komisijska zaloga, pri Schvrarz & Fabian, Buda- pest VII. Erzsebetkorut 35, Telefon 116-27. Najcenejši vir za producente in razprodajalce. Posredovalci se honorirajo! 2374 6-1 MU za človeštvo. 1220 d) lalieja zottlaveč Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CENK STEKLENICI 1 K 60 v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczy, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah. Zunanjim naročnikom — najmanj Štirih (4) steklenic — se odpoSlje voda poštnine prosto (franko) Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufakturnega blaga in za krošnjarje naravnost fz tovarne. K^^^sa^^aja^ Razpošilja, se tudi zasebnikom, f 40 metrov ©starkam do želj! sort!rona fiS kron i se sprejmejo na stanovanje in na zajtrk. Naslov se izve pri upravi Slovenca. 2512 Ustanovljeno 1862. Telefon 534. Bsirtjant v lepih vzorcih za obleke, bluze in spodnja oblačila. Flanele, lepo križaste, za srajce in bluze. Delen, Z robom, za obleke in bluze. Angleški cefir, 80 cm širok, za pisane srajce, prsa za srajce in bluze za dame. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforda za moške srajce, izborno trpežne kakovosti. Krlzet, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine. Zajamčeno brez napake, trpežne kahnvoet1 in popolnoma pralno, Solaost ostankov 3 do 10 metrov. C. IN KR. DVORNI MflSlNIST VII. Kalscrstrasse štev. 71, vogal Burggasse. največja In najbogatejša zaloga vseh vrst biiriUnll« tinfil p°se^o finih v vseh barvah, v AUlHmll ognju email. z nikeln. montažo peči za reguliranje (Fiillofen) ofi 15 K višje, peči za trajno kurjavo za premog Povolneno blago izvstne kakovosti poSllja po povzetju Znesek se takoj vrne, ako blago ne .ugaja in se lahko pošiljatev nefran-kirana nazaj pošlje. — Cez 1000 priznalnih pisem od l./I. 40 metrov finega, pobeljenega ruiTiburškega plfiJna za najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z-belim krizetom za spodnje perilo samo K <7'9Q. Golove, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40- Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju. TkaSnica I?, flomer, flachod (Češko). Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto. Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskušnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi 60 vinarjev v znamkah. 24S6 20-1 Dalečio pri Jimramovu v vseh velikostih Kdor poskusi, kupi zopet! železne peni s pesnicami za dve ali tri sobe Ceniki zastonj in franko. 2442 iz boljše hiše se sprejmeta v boljšo rodbino na hrano in oskrbo. Poizve se pri upravništvu Slovenca. 2515 3-1 priporoča tvrdka 1068 Preden ktlpiS ali izposodiš klavir ali harmonij potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki ALFONZ BREZNIK (mestna hlSa) prepričal sc o blagoglasnosti in najtrpo2nej5l konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. svojo bogato zalogo Kot strok°vnjak In učitelj Glasbene Matice In zaprlse2ent Izvedenec c. kr. deželne sodnije jamčim za vsak Instrument, ki sem ga preizkusil sam. - Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja. ter mične novosti Ceniki zastonj in franko Krepak deček, poštenih starišev, se sprejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 2339 (1) 06241866 18376340 It k moto valeč na) bi sc v svojo lastno kcrst poučil o 2303 1 krušni peči. Pri tej peci se prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo, biadje: in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Te patentne krušne peči se grade od 4 hlebov (za 100 K) do 40 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd. Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo. H!5EE naBBBniBBBBiaBBBBliaBBai B35H5E11SS1 ..........................n, V PRID „DKUŽBE SV. CIRILA IN METODA!" Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili fr. Kalmus * p. p. Vidic & Komp., Ljubljana. m Prva češki na življenje v Trstu. uliGa Donizetti 115 splošna delniška družba za zavarovanje v Pragi Generalno zastopstvo za vse slovenske di EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom. 0 0 0 Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM! Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. Nadzornik v Ljubljani je gospod GESTI! IVAN, Radeckyj6va cesta štev. 16. esusn—i g mmaa—BBI C. kr. tobačna tovarna. St. 4136/09. azglas. s Skupna imm sklepam Upravno premoženje sklepom 1907 tez stotisoč kron. 1907 3 milijone šestslotlsot kron. Zadružnikov čez 550. Glavna Posojilnica 2TO 3-1 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih mehkih in trdih desek, obročev, bukovih in hrastovih sodov, premoga in koksa za leto 1910. ozir. 1911. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K in s pobotnico, ki znaSa 10% od zaslužka za leto 1910, vloženega pri kaki c. kr. blagajni in napisom na vn^mji strani ovitka: „Ponudba za dobavo.......k št. 4136 ex 1909", morajo se doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 28. septembra 1909 do 11 ure dopOludae. Za leto 1910. potrebovale se bodo sledeče množine: 4 m dolge, 14 mm debele mehke deske, okoli 73.000 kosov. 4 m dolge 20 mm debele mehke deske, okoli 13.000 kosov. 200 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih, 316 mm širokih mehkih desek 100 „ 4 m „ 33 mm „ 316 mm „ 100 „ 4 m „ 40 mm „ 316 mm...... 2 m3 2 m dolgih, 26 mm debelih bukovih desek 155.000 kosov leskovih malih obročev, 2'5 m dolgih v butarah po 100 kosov. 300 kosov bukovih sodov a 2 hI. 100 „ hrastovih sodov a 1 hi. 26.000 meterskih stotov premoga. 500 „ „ koksa. Množine potrebne za leto 1911., katere bodo primeroma iste kakor za leto 1910., naznanile se bodo event. ponudnikom pred potekom leta 1910. Ljubljana, dne 31. avgusta 1909. Hlavdček. Majvečja slovenska tvrdka za obuvala Združeni čevljarji v Ljubljani 14 Wolfove ulice 14 priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že ve? let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spadajoči potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah. Maročlla po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti poyzetju, — Ceniki zastonj. Filijalka: Stari trg štev. 28. 1133 t reglstr. zadruga z neom. zavezo v Lublanl, pisarna na Kongresnem troa St. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po 31 01 4 0 4 t. j. K 4'75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hraniine knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Uradne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Tekoči raCun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418 Račun poštne hranilnice štev. 49086. Telefon štev. 135. Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. Q 0 Q Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. 0 0 Q najboljša prevleka za mehek pod Leskovic & Meden v Ljubljani Postojna: Anton Ditrich. Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Novo mesto: J. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc JOSJP CRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag :: v St. Jurju ob južni železnici (Štajersko). :: SjfcJBtg. cm^lu^cmiv^ JI Izdelujem in imam vedno v zalogi mline na gepelj in za roko. === V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem. Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. 111 Krasne reference 11! 2372 (1) Edine vremenu-stanovitne apneno- fasadne -barve za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in javnih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah Adolf Hauptniann v Ljubljani Vzorci apneno - fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto. ^ i I I 6 Preselitev trgovine c> to S9CESJ.I........■;,{, ur it n .06 » a.....Hiiiniiro Uljudno naznanjam, da sem preselil 1. septembra 11. svojo trgovino s Kongresnega trga 14 v Prešernove ulice 10-14 ——nasproti Mestne hranilnice ——*— kjer sem prevzel staroznano trgovino g. I. KORD1KA, z galanterijskim in norimberškim blagom, igračami ter vsakovrstnimi potrebščinami za različne sloje Zahvaljujoč se za dosedanje izkazano mi zaupanje in toplo priporočajoč se nadaljni naklonjenosti, beležim z velespoštovanjem Ljjgi PoSOTC. Toraanova ul. št. 10, zraven „Marodnega doma"* Na c. kr. prvi državni gimnaziji se prične šolsko leto 1909/1910 s slovesno službo božjo v domači kapeli Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali za prvi razred dne 15., za ostale razrede 16. septembra od 9. do 12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je zglasiti dne 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354 se smejo nčenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, v ljubljansko gimnazijo sprejemati samo po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje. I dne 31. avgusta 1909. 2398 3-1 2184 20-1 .9 puškar v Ljubljani Židovska ulica št. 8 m* priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi ======= glede strela vse druge puškarske izdelke. — Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira puškbrezpetelinov (Hammerles). Najnovejši topiti, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago, Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste. »GLASBENA MATICA" V LJUBLJANI. Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo dne 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hiši, Vegova ulica 5. Redni pouk se prične 18. septembra. 2436 3—1 Pogoji vzprejema: 1. Društvenina staršev 4 K na leto, za kar dobijo muzikalije brezplačno; 2. Vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, pozavno ali harfo po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec; c) za teorijo in zborovo petje v šolskem zboru po 2 K na pol leta; č) za zborovo petje v dijaškem zboru po 1 K na pol leta; d) za pripravljalni tečaj zborovega petja odraslih po 2 K na mesec; e) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec; f) za kontrapunkt in kompozicijo po 4 K na mesec; g) za glasbeno zgodovino po dogovoru; h) za ensemblske vaje po 1 K na pol leta. Odbor »Glasbene Matice". Pozor! Pozor! Priporoča se slavnemu, občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina Peter Šterk Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18 kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pa|čolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-m«ntrtje, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodf rnel&IU in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov, vse po najnižji ceni. 1495 i c. in kr. dvorna založnika Dunaj I. Franz-f osefs-Kai 15 in 17 priporočata 151 34-1 • • (pisalne stroje) motl69 X.inXI. kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. ki so izredno praktične :: za porabo. :: Prospekte zastonj in poštnine prosto. aznanilo. C. kr. umetnoobrtna strokovna šola v Ljubljani bode v šolskem letu 1909./10. obsegala naslednje oddelke; J .j, I. Zimske kurza za stavbna obrtnike (zidarje, tesarje in kamenoseke). Vsak kurz traja tri zime. — Pričetek 3. novembra. Vpisovanje novih učencev od 15.—20. oktobra. Zahteva se starost 18 let in učno izpričevalo dotlčnega obrta. II. Oddelek za šolskoobvezne dečka z dvema letnikoma, ki pripravljata za učenje pri mojstru ali pa za vsfop v oddelek IV. Učenci imajo tudi pouk v obdelovanju lesa in v ključavničarstvu. Pričetek 20. sept. Vpisovanje novih učencev 16., 17. in 18. sept. Zahteva sc starost 12 let in ljudska šola. III. Strokovno šolo za mizarstvo In strugarstvo, v katero se novi učenci več ne sprejemajo. IV. Novo ustanovljeni oddelek za lesno In kamneno kiparstvo (podobarstvo) s tremi letniki. Pričetek in vpisovanje kakor za oddelek II. Za redne učence se zahteva absolviranje oddelka II., ali meščanska šola ali pa trije razredi srednje šole, pri čemur se neugodni redi iz latinščine in grščine ne vpoštevajo; kot Izredni učenec lahko vstopi vsak kiparski pomočnik. V. Strokovno šolo za umetno vezenje in člpkarstvo s tremi letniki. Pričetek in vpisovanje kakor pd oddelku II. Zahteva se starost 12 let in ljudska šola. VI. Javno risarsko Solo za mojstre In pomočnike. Vpis in vstop sta mogoča tudi med letom. Pri-3. oktobra. • VII. Javno risarsko šolo za dame. Vpis in vstop kakor pri oddelku VI. Pričetek 22. septembra, jijflj Na oddelkih I.-V. so učenci redni ali pa tudi izredni, t. j. taki, ki obiskujejo le nekatere predmete. Pouk je brezplačen. Na razpolaganje je mnogo ustanov v zneskih od 10 do 40 K na mesec, t, tiv yNatančneja pojasnila daje ravnateljstvo. » a V Ljubljani, 28. avgusta 1909. i ., ,'n.. 2337 (3-1) C. kr. ravnateljstvo. ga Bukvama ¥ Ljubljani Ima v zalogi ■ m JO a za vse šole, ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovej. izdajah. l&ST Seznamke predpisanih učnih knjig oddala brezplačno. Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige: Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2 20. Matek Blaž, Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2 20. Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2'—. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez. K 1-. Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 180. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2 80. Stroj Alojzij, Litnrgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez. K 1'40. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk I. knjiga, vez. K 2 80. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 3'—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3'50. @ i i Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K —80. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmatjerjeve izdaje, vez. K 1'90. Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovBtva. 1. del od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50. Jeršinovič Anton, Livijev komentar, broš. K —-60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —-80. Katoliška Bukvama v Ljubljani. ta -ass Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - Lud. Černe juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552-1 Ljubljana, Volfove ulice štev. 3. Zahtevajte moj rti™ flpnjk zastonj in franKo. Železn. patent. Jloskopf ura 5 K ima 6 kamnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostane vedno bel, kazalnik iz emajla, 36 ur idoča natančno na pol minute. Pristne srebrn« ure K 6 50 S 3 srebrn, pokrovi „ 9'50 Stenske ure..... 2-70 Budilke....... 240 n z dvojnim zvoncem.«3'40 S 5 ~ a TJ o " S s VI M O N © iS največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine In srebrnine -5V. Hlavh^a fedelovatelj ftrurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Sjandajj, Ljubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo velijo zalogo obvejil ya 3dravstvo in bolniško postrežbo, b§ejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mr3lo, sterelijirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic 30 krčne Site, k^ns pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podloJk- Vse bandage se ijdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošil/ajo. — Galvan 'čmponiktovalnizavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno tn ceno. 3 5 Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. Anton Černe graver in izdelovatelj [kavčuk - štambiljcv LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 POZOR! POZOR! POZOR! Najstarejša prevozna fvrdka v Ljubljani Jurija Jankoviča naslednik mo (i) MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ul. 31 se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim _______ 1 modernim vozom. ^ Cene zmerne! Postrežba najtočnejSa! S BBBBun S 55 SBBBBgSOSSS ~ W S £5 S £5 S 55 S 55 S5 55 55 55 55 55 55 Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Tovarna pohištva J. I. Naglas :: Ljubljana, Turjaški trs štev. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago. 55 RS RS RS RS 55 § 55 55 RS 55 55 os a ss a a a a s & asa Trifn S 55 B S D S5 D 55 MST£5IS55£5£5H 53 £5 55 5S 55 53 55 55 55 g a a h 55 £5 53 53 SS Stavbeno, ametno in honštruhcllsha hlia-eavnlfiarstvo. HidraliCne vidre in sesalBe. i J. Spreitzer-Ia nasledi. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Speci jaliteta: valjični zastori in šolnine plahte po najnovejšem sistema s samodvigalnlmi oporami brez vijakov i Podjetje betonskih stavb! 3060 Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, SlomSkove ulice St. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih muSljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa deli so solidno in strokovnfaSko tmdeni. - Cena nalnlžja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent .Thrnl*. Draootin Naje = čevljarski mojster = Ljubljana, Radeckega cesta Z Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna I 3292 J. KORENČAN ------r Ljubljana_____ trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. :: Velika zaloga pletenin kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575 Priporoča se: Hotel ud Matu (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od V20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52-1 Perje za postelje In puh 2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naroČila se točno IzvrSujejo. Kdor je siv, izgleda star. Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „Immerjung", rudečk. rnjave In črne barve. Barva takoj in trpežno, 1 kart. K 4 -. 2. Vitek-ov „Nucln", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija FR. VITEK & Co. PHAGA. 1824 itek-ov Jmmerjung" Vitek-ov Jmmerjnnp" Pred nporabo. Po uporabi. Zahtevajte le Vitkove izdelke In odklanj. odločno vse drueo Dobi se pri: Hnt. Kancu, T.Aencingerlu, Ljubljana! O NAZNANILO. O Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani tehnično pisarno. Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zqradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkliah v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd. J Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v St. Juriju ob juž. žel., knezoškofijske zavode v St. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb. Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem Valentin Scagnetti, 2396 10-1 Krško, dne 30. vel. srpana 1909. arhitekt in mestni stavbenik. paro-touarna za milo, surovi margarin, kristalno — sodo lis starinske sveče = priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid ».družbe" sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produktK -: ;----------moderne kemii« rato neprekosljivo blago.--------^ Največje in najstarejše slovensko podjetje! Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in „SUPERIOR". Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: »Specijal" Puch-kolesa.......K 150-— „Curiex" kolesa........... 115"— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam broz potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje. Ceniki zastonj ln poštnine prosto. * Z odliCnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v Ljubljani. Slot>enci pozor! pri nakupovanju vencep. £jubljana, J^estni tra 11 priporoča največjo zalogo krasnih Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - v registrovana zadruga z neomejeno zavezo lastnem zadr»žnenTdomu y LjIlHJflflll na Dunajski cesti štev. 18 je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75 obrestuje hranilne vloge po 41 o 2 o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plaCuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema mm hranilne vlose u tehoCI račun v zvezi s imui prometom in lili oteluio 01M vloje flo dne dvlja. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983-93 Posojuje na zemljišča po 5'/4°/o z 1V2% na amortizacijo ali pa po 5'/4% brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URHDNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.— izven nedelj 114 in praznikov. 52-1 Slovenska modna trgovina 2977 1 sii sa moderne n i® A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejSe priporoča velecenjenim damam. Klobuke sprejemam v popravilo. 52-1 • »v mmm V B onapaoaoaaoaoo^ □ P^jsf* Izvolite pisati po vzorce! "iSfe*!! V. J. Havliček a bratr ¥ PodebraiM B izvszna tvrdha modnssa masa na roho delano razprodala po znatno znižani ceni. gj|J(j | razllžnlh velikosti | ~ ^ i m 29 pii§in(Mi xiaQaaaaaaaaaaaQaaaaaaaaaaaaaaa Vzorci franko! Le malo časa 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih za K 18.— franko po povzetju. — Od teh se vzorci ne pošiljajo. 468 52—1 □□taaaoraaaaaaaaaaaaoaaa^^ nacaaaa ii z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez tntwerpen v New-Yorh in čez v Boston. je proga 1 5,a Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vadcrland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton\ .Gothland", „Marquette" in ♦Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Diod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega gostilno pri 188 (52-1) kolodvora na levo pred znano Starem tišlerju» Ii vo _ w. ____ s —.................. ffi I 1 ♦♦ t i p! Tehniške ocene In načrti S M ffl I kanalizacije, kopališča j i | zastonj, ko se poveri delo. || Mažrtl In izvršitev le url domači specialni tvrdkl. Tehniške ocene ln načrti Inžener-hidrotekt Beettaovenove ni 4. javi: Laclanlk, Ljubljana. ----------IM ........---- Delniška družba sdrnženih pifoiaren Žalec in Laško priporoča l_3Eft»«»jpmn pliro« Specialiteta: (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poilljatve na dom »prrJrmR restevrnter ?;Narodnega doma" fl. Kržlšnfk. (Telefon St. 82.) - trna/M* E BHBBBnnBI&BS9E£B3Bnt3S5£3i!33fe8!tes 184i Ustanovljeno teta 1842 Slikarja napisov a Sta?k ia pohištvena pleskarja.1 Velita zbirka dr. Sthdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. ELEKTRIČNI OBRAT. Tovarna in prodala oljnatih tov. firneža in laka Prodajalna in kom*: MIKLOŠIČEVA CESTH ŠTEV. 6 Telefon 154. DeMca: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154. 1842 Ustanovljeno leta 1842 Zaloga Coplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karboliheja itd. Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. deio v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. vrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa mljanov, ležečih na m'orski obali Izola-rano, je naprodaj v kleteh poštenih slo-inskih kmetov. Posreduje in za pristnost mči: nKmečka gospodarska zadruga Medoših (Korte)" pošta Pirano — »lezniška postaja Portorose (Istra), ma belemu (rumenemu) vinu po 26 K tkto m debele k) po 28 K hekto na drobno, ma črnemu (istrsko refoSko) po 20 K hekto debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na podajo Domača tvrdka! LUKA VILHAR Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novega poslopja Katol. tiskarne. IjvrSuJe točno in po nizkih cenah vsa naroČila ria vsa- iMn kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne HIB dilke,zlate,srebrneinnikelnaste ure, iiANgajpa nnffgno tcr razliCno zlatnino dalje fOl IIlUU, prildllD insrebrnino. 282152-1 Vm popravil« se lzvrSe solidno ln po nizki ceni. t. 705 Flo&ert Teschin .mMRM" iliber 6 ali 9 mra z močno robato cevjo, dolgost meter, za streljanje z zrni 1r vrh rs "ilt» Krogljami, teža 1 »/« kg —• oSllja se te po povzetju. — llustrovani ceniki o 113 orožju zastonj in franko. (1) rane Bniek. orožarna, Qpočno89, Češka. Lepa zračna m stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od S kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hi$ah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. s: Zaležiižfc t. kr. avs'trii'shiV"ij'rža kTv"".......j Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših faQonah in velikih izberah 112 priporoča Ivan Soklic. Pod trančo št. 2. i tedne poskušnie i na ogled razpošiljam svoja K O L E S JI o povzetju. Dell koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 Fran Dušek tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem. •š £ s. 3 i: rt N „pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552 Ppipofoeam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Najnižje cene! Solidna postrežba! Najnižje cene! Fotografski umetni zavod Ljubljana, Sodntjske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto* grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. — Vsa dela se Izvršujejo točno M\ v največji množini. — Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki »Severonemikega Lloyda" IZ B ♦ . s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzossin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der GroBe. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 -58 ¥ nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, VVuoming, Nevnda, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor« Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. (LDnoastair od K 26'—, FEobort-pufti K 8-50, pifttol* od K 2'—, samokresi odi :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franki) F. DUŠEK w Orafflžno it«v. 77 1631 Češko. 33 ^m&msmmm^ x.r h/o. Atibrv, po rtfivf/ivtt-tsufl&vetH na/, ! rv.'1___' na cSitjivn^ffniSi. ■ n —————■ i i m—■———mmmrntmrnm Vinko Majdič valjični mlin v Kranju, f^panjsko. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v so bi dado kvantitativno nedosegljiv pridelek? kur je zlasti za gosjpode pekovske mejpfto s«. precenljive vrednosti. 2916 52*-l Zastopstva in zaloge: Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavl: Valjični mlin, Kranj. Telefon 177. L. Tomažit zaloga Piva v Spodnji Šišld pri fclnirtJ&Bl. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebačko in ^ češko pivo ss Najcenejše 3936 52-1 domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboijfii kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v LJubljani NMSLtt. Stari tre St. 4. Prešernove ulice št. i. - Popravila točno in ceno. - lelelon si. 12017. Osrednja banka čeških hranilnic lelelon«. 12017. Podružnica: DUD l„ Nippliiisersta 22. Vloge na knjižice in račun 4% in 22. = (Ustredni banka českgh sporitelen) = uriM! UUHM1., MippilfirS 4 '/«%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in fuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam ln drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% in '/*°/o upravne pristojbine. Financiranje lavnih nnHIotil K„. llciid larf n i li Al O/ Konfr atcmIm rt K11 r. n nI 1 I>n4»>n <• !.> miniln..., >\ ^ ! ...........2.. », .. ..... „1.. ________ I____ .... 1431 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobnoka". Deponiranje kavcij ln : vadij raznih vrst : Eskont meujic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije in svete brezplačno i i 1139 1 Vedno in v vsaki množini je dobiti: Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z jamstvom z za nje trpelnost skozi pet let - z batne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri m M B K» ■ ■ v Ljubljani, Dunajska cesta It 13 poleg „Figom" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva In slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-* mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled. H5 M M tt « Najcenejša vožnja v Ameriko. oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 ■ e§ m -s m m 2900 52-1 aa ■ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaaaaaaoaoaaaoaac a o a a a ::: Qaji>eeja zaloga u, | mollcilj in de£l(i() oblel; f Kane o a Ljubljana, Duorni trg 3 ::: podružnica; g Dovo mc^to, Cilauni trg. C a o □ 1422 100 1 aaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat VeC vrst sodov ima naprodaj R. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 kakovost izborna. Najcenejša vožnja v Ameriko. Gospodarsko društv v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri pr daji vina svojih udov. Cena nizka. Vino je bele, rudeče in črne boj 623 a mm a stsreiSa razni V II I relse v M Mi! liani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. PrlporoCa se slavnemu občinstvu in preCastiti duhovSClni v naroČila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSkl, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upnišCem, j samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago. Betonsko podjetje «aa Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja. ZAJEC & HORN LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci' brušene in poiirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallioue-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente balustrade, ornamente, facade i. t d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmoija (Carralgth-patent) za obhajilne mize oltarje za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino w in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blaqo S CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE KR ZAHTEVO Tovarna F. L. P. za čevlje Znamka F. L. P. F. L. POPPER, Chrudim, Češko. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina prodaja za Kranjsko: JULIJU STOK. Llubliana, Prešernove ul. 5. ZnamkaF.L.P. 1 mm izpeljava mm I v seli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in 1 kreditnih pisem 1 za vsa fllavna in stranska mesta ta- in inozemstva. menjalnična delniška družba 1 m "rtdr^f id a OSREDNJA MENJALNICA: ' uljer a v* u jk * DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pflrfril !7t1 iro ♦ Baden, ČeSka Kamnica, Češka Lipa, Brno, Moravski Zum-u^lll«- IC ♦ bcrgiaLadIingi Novi JiCin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava nakup in prodaja vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreCk 1.1, d., 1.1, d. ^ Zavarovanje proti izsu&i pri žrebanjih srečh in vreln. papirjev. 5 Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Zfl Šport In promet. Pucti, (StvrlB), Glofias, Regent ln drugih Specialnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prelem koles zu emojliroiile, : poniklanle ter popravila : solidno Bn oeno. Karol ČamernlK LJubljana, Dunajska c. ši 9« delavnica za vsa cerkvena dela St. Ulrich, Groden. Tirolsko se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra, isism-i Proda se 2445 3-1 POSESTVO obstoječe iz pristave z vrtom, rodovitnih njiv ter hoste v Žužemberku, deloma v bližini, skupno ali parcelirano, pod ugod. pogoji, zlasti ker ostane lahko del kupnine vknjižene. Zemljišče meri približno 22 oralov ter se pristava lahko z malimi stroški prenaredi v stanovalno hišo s hlevi. Več se izve pri lastniku Jos.Poka v Žužemberku. Edini ugoden nakup ostankov 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 0. J. HaulKek a brat; v Podčbradih, Češko. Naročite tako|! - Priporočilo! Veleč, gospod V.J. Havliček a bratr, Podtbrady. Zadnjo pošiljatev tem sprejel z veseljem in se ml je zelo dopadla. Prosim, pošljite mi ic 40 metrov ostankov a ... Spoštovanlem V. V. Neustya, Uhry, 10,11. 1 Sodi 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu od litrov 56-70 od litrov 180-250 „ „ 100-120 „ „ 250-450 „ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po nizki ceni M VnrMnr&rn v Ljubljani, poleg pri tvrdki lil. KlUdliKI 01 Lili Kosler. pivovarne. JMova hiša z velikim, prau dobro obdelanim vrtom, na najlepšem prostoru v predmestju, 10 minut od sredine mesta oddaljeno, se proda pod ugodnimi pogoji. 2260 4-1 Za upokojene posebno prilično. ponudbe na upravn „Slov." pod „100". cemo neve ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici Bratov Krejcar, Dobruška 8642, Češko. Prepričajte se in naročite si 6 kosov rjuh la obeljenih brez šiva v velikosti 150/200 za samo K 13"50. Vzorci barhenta in raznega lanenega iu bombaževega blacia zastonj iu franko. 2439 (1) r ae= Termalno In močvirno kopalltfe Postala ZaHoK in postalalifte Zfigorske železnice ..StuMčke Toplice". Sezona od L maja do 30« oktoisi*a« Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju revmatlzmu, ischlji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno Irancovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenj« s svitlobo. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičklh Toplicah1 Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. lnterurbanska telefonska postaja. 1049 1 K. št. 32. 2468 3-1 V župni cerkvi nemškega vitežkega reda v Podzemlju, Belokrajina popraviti je oblok v obsegu 176 m-. Stari omet je na čisto okresati, potem pa zopet oblok z najboljšim materijalom na štorje ometati ter na fino enakomerno pometi (verreiben). Beljenje mora popolnoma napravljeno površino kriti kljejeva barva (Leimfarbe). Delo je cenjeno: 1. Materijal (omet itd.).................170 — K 2. oder (podmostek), zavitje in obitje orgel, velikega oltarja ter dveh stranskih oltarjev itd......... 280'— » 3. Zaslužek................ . 48732 „ Skupaj . . 837-32 K Oddaja dela se vrši potom zmanjševalne dražbe dne 13. septembra 1909 ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Podzemlju. Delo mora biti dokončano do 15. oktobra 1909. Vadij 10°/0. Druge natančneje podatke da podpisano oskrbništvo. Oskrbništvo nemško vitežkega reda komende-Metlika-Črnomelj v Metliki dne 4. septembra 1909. VukšiniČ oskrbnik. 51: 3U ■kitama šlS O Naznanilo. O H Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in ::: deščic (parket) ::: različne vrste od priprostega do naj-ulUlC) finejšega izdelka, naslonjače, gugal-nike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.) Na zahtevo pošljem moj ilustrovani cenik zastonj ln ::: franko. ::: 1971 (1) Ivan Bahovec tovarnar na Duplici p. Kamnik. gjlSS---- rtlii, slovenske tvrdke CaasgBsaaa^r^iMT.ratF.lf •—•■T.Tsaat--r irnuJt i Domače l&3Css3E=s3Hgs: Posojilnico. Kmetska posojilnica ffJES: lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. IS. Ljudska posojilnica Miklošičeva cesta 8. — inserat. Vzajemno p£^l?orno druStv0> Kongresni trg 19 Olej inserat. i15 Služba zavirača pri vspenjači Leona grofa Auersperga v gozdu Mokrica nad Golim sc odda. Zavirač mora biti dober kovaški pomočnik, ki se razume na podkovanje konj in ne sme biti omotičen, ker mora oblezti odprte lesene stolpe v visokosti 35 m. Plača po dogovoru. — Le zdravi, trezni prosilci naj pošljejo spričevala na 2471 3—1 ii Razne twi*dke. Jager Toni> trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. KOilfliaHIl *Man> |ZaI°Ea Porcelana in B'eklenine, zraven ro- Lekarna Trnkoczy tovža. r T., trgovina s špec. blagom In ITItHV/UlgCI dehkatesaml. Sv. Petra cesta št. 37. in 42. :, črke ln grbe. FHIp. slikar za napise, ariloiuu pregernova ul. 50. XrC0 Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. ijWt A< največja zaloga čevljev domačega Iz-LSUCll delka, Prešernove ulice. Svojim častitim gostom naznanjam, da sem se pi*e> selila s Sv. Jakoba trga na Francovo nabrežje št. 15. Zahvaljujem se čast. gostom za dosedanji obisk ter se priporočam tudi nadalje JSCežika JCralj. Zasebniki i naj ne zamude ugodne prilike Trgovci [ za nar°cb° KroMil ostankov naravnost iz tkalnice! 1884 Posebna ponudba: 12—1 40 met. oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barveno le K 15*40. 40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18*40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno 6e glasečiml, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnineprivrnjenemblagu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na Julija Miillerja tkalnico, Herm. Mestec, Češko. Ugodna prilika!! V Št. Vidu na Dolenjskem je na prodaj iz proste roke, tik ceste pri farni cerkvi, lepa zidana hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Hiša je posebno pripravna za gostilno in tudi vsako drugo obrt. Zraven spadajoče zemljišče, obsegajoče njive, travnik in nekaj gozda, znaša približno do sedem oralov. Več se izve pri lastniku Antonu Volk-u, Št. Vid na Dolenjskem. 2447 3-1 Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 1 na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Podružnice Spljet, Celovec In Trst - DelnlSka glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strita^e niice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih IL+r Kupuje in prodaja srečke in vse vrsta vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. Podružnice Spl|et, Celovec mmmm^mammmtmmmmmmmnrnmmmc^ammmmmmm^m^mmmiam ln Trst Rezervni fond K 300.000. Ponudimo vsako poBjubno množino« S* o i/rct^ za prtetun piti no tate .c? ve vi oiu/ torel popslnomii vssfHo prati nevihto. j B vj/B-&B