Političen list za slovenski narod. r« p«ltl rnjrauui T«li»: Z« oelo lete predplaoan 1& fld., m pol leta 8 (Id., u četrt leU 4 fld., z» en mesec 1 (Id. 40 kr. r Malalitnetjl |ire]evi»B Teiji: Za oelo leto 12 rld., za pol leta e fld., za četrt leta I (14., u en neteč 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nartialat prejta« tpravolitvo (adminiitracija) in tkipedicija, Semeniške nlice št. 2, II., 28. NkinanlU (inieratil te iprejemajo in Telji triitoona petit-vnU: 8 kr., že le tiska enkrat: 12 kr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno tmanjša Rokopiil te ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških alieah k. št. 2, I., 17. Ichaja Tt«k d*n, iiviemši nedelje in praznike, ob */,6. ari popoludne. ^tev. lOO. 7 Ljubliani, soboto .30. avgusta 1890. Letnik Opava in Celje. Ako primerjamo politične odnošaje v obeh mestih nasproti slovanskemu prebivalstvu, sličoi ste si obe mesti v tem oziru na las: mesto potujčeno, v kojem vlada nestrpno nemštvo, pohajajoče iz slovanske krvi, — okolica obeh mest odločno iu zavedno slovanska — tako tu na jugu v Savinjskem mestu, kakor na severu v šlezijski stolnici. V obeh mestih vršili se bodete dn^ 7. in Sega septembra dve sokolski slavnosti. V Celji bode se speljal ponosno najmlajši sokolič slovenski „Celjski Sokol", in gori na severu, v Opavi, bodo severo-slovanski bratje slavili v 7. dan septembra blago-slovljeoje zastave sokolskega društva ^Pferojsl". Vabilo k tej slavnosti sidve: ,Ves narod češki v Šleziji se bode veselil, videč v svoji sredi rodne brate iz sosednih krajev. Eadovali se bomo tudi mi gojitelji sokolske ideje v prej zanemarjeni deželi, ko se bomo mogli ponašati pred vsem podjarmljenim narodom, da ste takoj prihiteli, da dokažete: da ste z nami jedno telo, jedna kri. O, pridite mnogobrojno in postavite se pod našo češko zastavo v Šleziji, da ukrepite in ujunačite vse one doslej neodločne, da nam pomorete i obilo vdeležbo pokazati vsem omahljivcem moč našo, vzajemnost in bratstvo, da s skupnim nastopom prisilite neprijatelje naše do spoštovanja zastave naše, kojo tu na najskrajni češki gradbi dvignemo v slavo češkega imena. O, pridite, rodni bratje, iskreno vas bomo objeli in pritisnili na bratska srca. Poznate nas in mi vas. Poznate bedo našo, pa tudi naše napredke. Užalostili se bodete, pa tudi obveselili. Mi bomo pa zadobih močno okrepljenje z vašo bra-tovsko spojitvijo za daljše delovanje 1" Tako opavsko sokolsko društvo. Kakor se nam brzojavlja, je deželna vlada dovolila telovadnemu društvu ^Pfemjsl", prezirajoč prvo instancijo (žu-panijski urad), blagoslovljenje zastave in slavnostni sprevod dnč 7. septembra, ki obeta biti impozanten. Mestni zastop je sicer ugovavjal, češ, da ni porok za javni red, toda to so sami jalovi izgovori. Tudi v sosednem Celji se bode vršila torej du4 7. in 8. septembra sokolska slavnost: osnovanje celjskega telovadnega društva .Sokol". Ker se pa mestna oblast ali županstvo boji izgredov (?) in bi bila baje taka slavoost v nekedaj slovenskem mestu, ki je nazivljan tudi „das lederne Festungs-viereck", prepovedal je z ozirom na vladajoče mišljenje in ker ni — vojske v mestu, župan gosp. Neckermann to slavnost. Slovenci so vložili takoj priziv toper to prepoved, in radovedni smo, kako | bode neki odgovorilo graško c. kr. namestništvo. Toda prepoved celjskega župana ima še drugo lice. Dne 7. in 8. septembra zbere se v Celji nemška gospoda od vseb vetrov, iz Nemčije in Avstrije, k občnemu zboru ominoznega društva »Sadmark", ki je osnoval na Gorenjskem pred 14. dnevi v Tržiči svojo podružnico, in dolgo ue bode trajalo, ko bode hotel tabrikant in Abrahamovič Aumann osrečiti — Mojstrance z .šulfereinsko" šolo, kakor je že osrečil občinski svet s svojo zemljiško špekulacijo, da krepi in pospešuje nemško narodnost v slovenskih planinskih krajih. Ta Avstrija nam je porok s prisegami vladarjev in državnimi zakoni za naš razvoj in varstvo narodnosti naše ter varno bivanje! Za to narod naš Avstrijo ljubi, brani in je za njo nebrojnokrat tudi krvavel. Ali si res ti nasilniki domišljujejo, da ni samo Avstrija, temveč tudi vsa Evropa radi Nemcev in njih gospodstva? Dan za dnevom proglašajo v svojih listih, da nam ne privoščijo mirnega razvoja, ni politiškega ni društvenega, in da je ponemčenje samo vprašanje časa. Oni delaje to v imenu prava, koje jim veli, ljubiti svoj nemški jezik! Ia mi kot narod nimamo li jednako pravo, ljubiti svoj jezik? Mi naj bi molčali k narodnostnemu ropanju in se ne branili z vsemi močmi? Ali uas je Bog radi tega postavil mej evropske narode, da se nam ugrabi narodnost naša po „šulferajnu" in „sudmarki" ? Ne bodete nas ugonobili drugače, kakor če se posreči neprijateljem našim k zmagi dospeti preko naših trupel. Radi popevate: „Der Gott, der Eisen wach- sen liess, der wolUe keine Knechte" — isto velj4 tudi za nas! Naši .ljubi sosedje" po Štirskem in Koroškem so zadnji čas kaj čudno vedejo nasproti Slovencem. Raste jim greben, kujejo železo, dokler je razbeljeno in v svoji slepi drznosti dospeli so v svoji nemški nestrpnosti do skrajnosti, kakor smo videli v Mariboru povodom slov. pevske slavnosti; v dan cesarjevega godu v Celji, ko niso hotele pevke na koru peti slovenske — cesarske pesmi! Nedostojno zares, tako postopanje nemško-ndrodne stranke. In kaj stoprav njihova glasila, v prvi vrsti graška .Tagespost", ki pri vsaki prihki kar robni in besni zoper slovensko narodnost in slovensko — duhovščino. Napominani list nam dan za dnevom prorokuje ndrodni pogin in v bodočnosti gotovo ponemčenje. Koliko zagrizencev se je v novejši dobi osmešilo na veke s sličnim prerokovanjem? Narod naš je v najhujši dobi še vselej imel toliko moči in sile, da se ni ponemčil; in čemu je pa Avstrija, kojo so predniki naši pomagali tvoriti mogočno in slavno! Mi spadamo k največjemu narodu v Evropi in ne k .veliki kasarni", temveč k slovanskemu narodu. Kdo ima neki tak proroŠki dub, da nam že prorokuje pogin v nemškem morji! In da bi v istini navstali po .Tagespošte" mnenji taki dnevi, v kojih bi odločevala samo surova moč in nasilstvo, ali bi se ne mogli nahajati še v večjem morji, namreč v — slovanskem? Kadar imate v mislih neplemenite nakane in namene, prikrivate je s krasnimi in donečimi besedami: .kultura in omika"; nemško kulturo oblju-bujete, po .šulferajnskih" šolah bi pa radi vzgojevali slovensko neizobraženje. Seveda, kdor smrdi, temu treba vonjav; komur hočete dati grenke medicine, temu jo prej morate osladiti. K takim posledicam torej vede nemška nestrpnost in nemški nacijonalizem; in da bi zmagal, Bog obvaruj naš rod in Avstrijo! Naposled še vprašamo: Kako dolgo bodo smeli še v Avstriji, koja nam zagotavlja z državnimi temeljnimi zakoni vse naše na- LISTEK. v tihi poletni noči. Stal sem neki večer tik okna poletnega svojega bivališča ter zamišljeno zrl na nasprotni, z brezami porasteni holm, ki se dviga nad Karlovškim zidanim mostom. Hkrati se prikaže počasi in oprezno izza Golovca bledi mesec in v tem tren6tji zaleskeče v mesečnem svitu vsa okolica in nepregledno ljubljansko barje v neprestanem dimu, da je človek moral nehotč dvigniti oči svoje gori proti mesecu. Ti bledi mesec, ti tihi sel, kaj nam prinašaš novega? Ali hočeš pogledati v to našo solzno dolino, so li v nji še stari ljudje s svojo ljubeznijo in zlobo, svojimi strastimi in željami, s srcem polnim medli in sladkobe pa tudi —strupa; s srcem, koje je prevejano pri jednem s pravo pobožnostjo, pri drugem pa s samim farizejstvom ? So li, ti mesec bledi, tudi na tebi ljudje, in imajo tudi oni tako brezčutna srca, da, kamenena srca, kakor mnogi tu na zemlji? So li gori ljudje, kojim nikoli ne porosi in ne skali solza očesa, in ue vedo, kaj je žalost in bolečina? So li ondi tudi ljudje, kojih srce je polno grenkobe, in dasi se jim duša trese tožnosti, kaj ne, obraz njih se vendar drži na smeh, kakor se ti na nas usmevaš, bledi mesee, v tihi poletni noči? In zvezdice male, med katerimi šetaš, kakor mladenič med cvetkami, ali je kaj življenja ua njih in kakošno? So li to oči angeljev, ki čuvajo nas Zemljane, ali so to žgeče solze, katere rosi marsikak angelj-varuh nad nedostojnim življenjem svojega varovanca? Ali 80 to vzdihi in iskrene prošnje, ki puhte v tihem večeru k nebu, tja pred božji prestol in se na nebu zaleskečejo kot zvezdice nddeje, da so bile uslišane? .Ta svet je tako velik in ta zemlja tako mala, duša hrepeni, da bi tudi gori vse zvezde poznala", pravi pesnik; in narodna pesem naša poje: Zvezde blišfijo Milo dajejo nam pozdravilo K vam bi srce hitelo v nebeški dom. Moravska narodna pa sluve: „Ti zvezdica mala, da bi ljubezen znala, Imela srčece, ti zlata zvezdica. Iskre bi — plakala!" Da bi poznala, ti zvezdica mala, ljubezen, a ne te nesmiselne ljubezni, pri koji ne sedi na vozu človeškega življenja na kozlu razum, temveč strast; ko bi poznala to čisto ljubezen do bližnjega svojega. da, v ibtini bi plakala .iskre", da se ta ljubezen vedno bolj zgublja s sveta in gineva iz src; .iskre" bi jokala, da bi vedela, kako si marsikdo gradi altar, in mesto Boga sebe polaga ndnj in da marsikdo ljubi svojega bližnjega samo doslej, ako ima od njega korist in dobiček; da ima marsikdo k bližnjemu samo tedaj odprto srce, ako ima ta bližnji zinj odprti — žep; .iskre" bi jokala, ko bi — po mostu se čujejo težki koraki, ua nasprotnem griči zalaja pes; koraki so vedno bližje, v mesečnem svitu se zaleskečejo kose, bili so kSsci z ljubljanskega barja, vračajoč se domov. Postoje pod mojim oknom in jeden dč: .Matevž, ko bi tako le pal mesec z neba, velik kakor zlato kolo, to bi bilo življenje!* .Kaj bi neki počel ž njim?" .Kaj bi počel? Jaz že v^m: Šel bi naravnost v krčmo tu le k Hrastarjevim, tam bi sedel od jutra do večera in zopet od večera do jutra in harmonika hi mi morala igrati ves teden!" .E, kaj ti; kar ti znaš, to znam tudi jaz. Tudi jaz bi šel v krčmo, jedel in pil, toda pametno; na to bi se pa lotil kvart ter bi igral zel6 visoko I" Bože moj, ti vendar najbolj veš, zakaj večkrat ne daš marsikomu tega, česa si želi io te milo rodne pravice, in koji smo mi kot narod žrtvovali in žrtvujemo vse, — pisati o nas brez karni listi, kakor to delajo ,N. Fr.Pr.", .Tagespost" in drugi? Bode ll to gnusno hujskanje zaprečeno, ali ne? Ali je nnrod nad na pomejnih pokrajinah izroien že na milost in nemilost? Vi pa, mladi sokolifii slovenski v dičnem savinjskem mestu in njega zavedni okolici, ki nameravate v svoji sredi osnovati važno drnštvo, ste dokazali, da se z ljubeznijo in navdušenostjo zbirate pod narodno zastavo: ,Združujmo sel", pod zastavo prave omike in narodnega napredka. Držite se teh svetih idej; in kadar bodo le-te v življenji zadobile pravo veljavo, ne opuščajte zastave sokolske, h koji Vas \ede navdušeno srce zlate mladosti; ohranite si sveže misli do poznih dnij, bodite in ostanite značaji, pravi prijatelji slovenskemu ljudstvu, iz kojega ste pošli! Politični pregled. V Ljubljani, 30. avgusta. Notran}e dežele. Cehi na Dunaji. Kakor se poroča listom, pozval je te dni dr. Zivny na Dunaji živeče Cehe k zborovanju, na katerem je imel Živny sam glavni govor. Na lem shodu se je sklenilo postaviti za prihodnje deželnozborske volitve dva češka kandidata, in sicer zs IL in X občinski okraj. Dr. Edvard Gregr je nedavno govoril v Hotcenu in trdil, da so Staročehi imeli tedaj hripo, ko so podpisali dunajske dogovore. Taki neumestni dovtipi pač ugajajo množici, a so nedostojni moža, ki hoče veljati za voditelja. Vse dobre misli v govoru postanejo vsled takih napadov ne-slastne in zoprne. Še ni mnogo let, ko je dr. Gr^gr trdil, da češko državno pravo ni vredno pipe tobaka, a danes je to postalo geslo mladočeško. Vidimo torej, da Mladočehi niso vedno dosledni in resni možje. Tnanje driare. Črna Gora. Povodom tridesetletnice vladanja črnogorskega kneza je prinesel .Glas Črnogorca" uvoden članek, v katerem slavi moške kreposti, viteštvo in duhovitost kneza Nikole L Z ozirom na razširjenje črnogorske kneževine bi se lahko imenovalNikola I. .v rimskih časih slavni Avgust-pomnožitelj". Rusija. Povodom obiska nemškega cesarja na Ruskem se je mnogo pisalo po časnikih o pomenu tega shoda. Mej drugimi oglasila se je tudi .Post" ter omenila, da bi bilo razoroženje držav predvsem potrebno. Želela je, naj bi se rešilo to vprašanje na shodu ruskega in nemškega vladarja ter se države razorožile, oziroma pozvale svoje čete od mej. Na to razpravljanje se je oglasilo .Nov. Vreme", pišoč: .Pri tem vprašanji je glavna reč, kdo naj prvi začne razoroževati se ali kdo naj prvi pozove svoje četa od mej. Mi menimo, da Rusija ni dolžna prva storiti tega koraka. Marsikdo se utegne še spominjati, da je .Russ. Invalide" naštel vzroke, iz katerih je primorana Rusija zapadno mejo še bolj zavarovati. Ko ste Nemčija in Avstrija pomnožili čete ob našej meji, ali naj Rusija drži pri tem križem roke? Tudi ona je morala pomnožiti čete ob meji imenovanih držav ter 8 tem rešiti čast same sebe. Da pa ne namerava Rusija s temi četami napadati sosednih držav, znano je dandanašnji sploh. Rusija se je oborožila in nastavila svoje čete ob nemški in avstrijski meji sam6, da je rešila svojo čast in zato ne more ruska dr- žava pozvati svojih čet od zapadnih mej, dokler se ne prepriča, da jej ni treba varovati lapadne Rusije. Državi, ki ste prvi nastavili svoje čete ob rnski mSji, naj jih tndi prvi pozoveti nazaj, in Rusija bo brž isto storila. Ko je Rnsija zbrala svoje čete ob rnsko-nemški in rnsko-avstrijski meji, ni nameravala napada na Nemčijo in Avstrijo, marveč le zavarovati se pred trodržavno zvezo, ki se je imenovala krivo in v zasmehovanje mirovna zveza. Nemški cesar se je o tej rnski politiki lahko prepričal in v zavarovanje evropskega miru je dovolj, da je nesel cesar Viljem iz Rusije to prepričanje v Berolin." — Da ne bi Francozi sumničili, da se je povodom obiska nemškega cesarja na Rusko ^ trgala rusko-francoska vez, oglasile so se .Mos. Ved.", rekoč: .Kar je videl cesar Viljem v Narvi, videl je vsekako že pred njim general Boisdefifre in isto je zvedel tudi Carnot od Mohrenheima, ki je jako priljubljena oseba Francozom. Torej naj bode Francija, pravi naposled omenjeni list, popolnoma brez skrbi in mirna. Nemiija. Na katoliškem shodu v Koblenci je povdarjal dnč 28. t. m. Windthorst, kako mirna so mej seboj razhčna veroizpovedanja, omenil socijalno vprašanje ter zahteval, da se zopet osnujejo razpuščeni redovi in prizna sv. očetu večja veljava. Prihodnji katoliški zbor se bo vršil baje v kakem bavarskem mestu. — Nemški vojni minister je vložil prošnjo za odpust, cesar se pa še neki ni odločil ali ugodi ministrovi želji ali ne in pri tej priliki je rekel: .Zaradi malih napak, kakeršne se tako zmirom dogajajo, ne moremo se ločiti od veljavnih mož, temveč le načelno različno mišljenje v važnih vprašanjih primora me k temu. Francija. Francoski državniki hočejo omejiti . celo osebno prostost. To vsaj posnamemo iz nepri- I stojnega koraka francoskega bogočastnega ministra, ki je prepovedal pariškemu škofu, da ne sme sprejeti 10.000 frankov, katere mu je ponudila neka vdova za cerkev Srca Jezusovega. To je pa neki za to prepovedal, ker je omenjena cerkev že tako mnogo daril dobila ter se škoduje s tem neposrednim dedičem. Ko bi bila omenjena vdova namenila onih 10.000 frankov namesto za hišo božjo za zgradbo kakega gledališča, ali bi bil tudi tukaj stopil vmes bogočastni minister, kdo v^? Italija. Kaj ste bili zadnje dni večkrat imenovani društvi .Oberdank" in .Barsanti", pov^ rimski prefekt in ravnatelj javnega varstva, ki pravi o teh društvih mej drugim to-le: .Vzvišenost! (Crispi.) Mej društvi, ki so navstala zadnja leta v našej državi, ste tudi dve z imeni in naslovi, ki so javno žaljenje državnih osnovnih zakonov. Ti društvi se imenujeti: .Pietro Barsanti" in .Guglielmo Oberdank". Imeni sami kažeti, kak smoter imati napominani društvi. .Barsantijevo društvo" je bila razpustila vlada že 1878. leta zaradi njegovega protipostavnega delovanja; toda ta razpust ni imel popolnega vspeha; kmalu namreč so se začela snovati zopet tu pa tam društva z zgoraj imenovanim naslovom ter so nadaljevala svoja protipostavna delovanja. Društvo .Oberdank" je bilo osnovano 1883. leta. Namen tega društva je pred vsem: ka-Ijenje naših prijateljskih razmer s sosednimi državami. V to svrho je rabilo društvo sredstva, ki so s postavnega stališča naravnost zločini." — Te besede je pisal zgoraj imenovani ravnatelj javnega varstva ministerskemu predsedniku Crispiju, ter mu svetoval, naj razpusti omenjeno društvo. Kakor znano, zgodilo se je tudi tako. Anglija. Zadnje dni se je poročalo angleškim listom iz Peterburga mej drugim tudi to-le: .Car je podal nepričakovane dokaze, da želi mejnarodni mir. Ker ie nvidel, da je bolgarsko vprašanje važno za evropski mir, svetoval je, naj se sprejme .status quo" ter se počne pogajanje z bolgarskimi državniki, da se osnuje .modus vivendi", in sicer naj stori bolgarska vlada prvi korak za to. V tem oziru prosi! Delavca sta oba oženjena, imata otroke, ženi, a vzlic temu še na misel ni prišel komu dom in rodbina. In kakor sta mislila ona dva, istotako mislijo premnogi. Radi bi si lehkim načinom pridobili premoženje, toda kako bi to uživali, dobro ali slabo, to ti je pojasnil pogovor obeh koscev. Radi tega, prijatelj, imaš li mnogo imetja, uživaj ga razumno v svoj in svojega bližnjega blagor, in če imaš malo in nisi zadovoljen s tem, kar imaš, spomni se, da imajo drugi še manj nego ti in zavidajo tebe; ne zabi torej, čem večje imetje, tem večja skrb, in manjše imetje tndi manjša skrb. Poletna noč; oj tiha noč! Stojiš in zreš proti nebu k nebrojnim nebeškim lučicam; lehno dihaš in prosto, kakor bi bil, vsaj v tem trenotji, najsrečnejši človek na svetu. Duša tvoja, kakor bi bila oproščena telesne svoje shrambe, poletava tja, odkoder ona pohaja, poletuje k nebu. O, da bi jednoč, ko se nam nagne dan, duše vseh poletele tja. Tiho je krog mene, tiho po nepopisni dnevni vročini v tej poletni noči, a vendar čoješ nekak diven zvok, kakor bi krog tvojega lica šumela nevidna per6t; kakor bi v daljini, v nedosežni, ne- prozorni višini pela kaka struna in pri tebi umiral tajnopolni njen zv6k; človeku se zdi, da v daljini kdo vzdiha globoko in zopet, kakor bi nekdo polagoma dihal, sopel v sladkem spanji. Ali si že opažal, ljubi čitatelj, motril ali slišal ta divni, nepopisni in nedoumni zvok v tihi, poletni noči? Je-li to topot perot angelja, ki vsipa na trudno zemljo spanje ali je to zgubljeni, z neba k nam dospeli glas nepopisno krasne glasbe; ali je pa to vzdih, žalostni vzdih angelja, da je v taki tihi poletni noči marsikaka duša zgubljena časno in večno; ali je pa mirno oddihavanje prirode, ki tudi z Ijndmi uživa nočno spanje, ponočni počitek ? Mesec jasno sveti in obseva pokrajino, in tudi drobne, svitle zvezdice, toda ko ta svit mine in utone, vzšlo bode žarnejše in toplejše soinčece; za nočjo se vrsti dan in to traja že tisoče let. Radi tega tiha poletna: Sreta noč izlivaj ti Mir nebeški v trce. Potnik pokoj da dobi Ia obriii mu 8oIz4! A. S. je baje obljubil Stambulov Rusiji, da jej hoče ngo-diti. Tudi je opomnil car, da hoče posvati svoje čete od zapadnih mej, če jih Nemčija prej pozove. Avstrija naj si osvoji Bosno in Ercegovino, dočim bode smela Rusija zatirati radikalno gibanje v Srbiji. Bržkone se kmaln snideta ruski car in avstrijski cesar. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 26. avgusta.*) V številki 188.. .Slov. Naroda" odgovarja neki Viktor Bolaffio, vinski trgovec v Ljubljani, na naš dopis v štev. 183. Nam osobno čisto nepoznati gosp. Bolaffio pravi, da je dotični dopis pod naslovom .židovsko vino" naperjen proti njegovi osebi, da je dopisnik infamen obrekovalec in brezdvomno kak vinski trgovec, kateri je iz zgolj kruhoborstva in Škodoželjnosti spisal dotični dopis, skril pa se pod krioko anonimnosti. Dalje gosp. Bolaffio hvali svoja vina kot pristna, naposled pa dopisniku žuga s sodiščem, ako bi se dopisi ponavljali. V dolžno.st si štejemo na ta neosnovani napad odgovoriti, da se ne bode mislilo, da se je gosp. Bolaffiju kaka krivica zgodila iu da se mi bojimo njegovega pretenja s sodiščem. Najprvo moramo konštatovati, da v dopisu z dne 7. avgusta t. I. ime g. Bolaffija niti imenovano ni, in da njegova vinska trgovina tudi ni tako označena, da bi mogel sigurno sklepati, da je dotični dopis proti njemu naperjen. V dopisu govorilo se je o kupčiji z .židovskim vinom" sploh in se je le približno omenjalo nekega židovskega trgovca, kateri poleg dobrega vina prodaje ponarejeno mešanico. Imena nismo imenovali nobenega, za šti-lizacijo in obliko dopisa pa nismo g. Bolaffiju odgovorni. Mi sploh nismo poznali njegovega veroizpovedanja. Zakaj se gosp. Bolaffio torej oglaša na tak splošen dopis? Kdo ga je pozval na odgovor? Nihče! Ali ni on v svojem .Poslanem" prostovoljno imenoval svoje ime in nekako potrdil resnico našega dopisa po prislovici: .Ako psu na rep stopiš, pa zacvili"? V Ljubljani, v Šiški in celo v Kolizeji je precejšnje število vinskih trgovcev, a niti eden razven gosp. Bolaffija se po našem dopisu razžaljenega ni čutil, in to čisto naravno. Konštatujemo nadalje, da dopisnik „Slovenca" ni nikak vinski trgovec, kar nam naj slavno vredništvo v pomirjenje g. Bolaffija blagovoli potrditi**), da torej ni pisal dopisa iz kruhoborstva in škodoželjnosti. Dopisnik kritikoval je sleparsko trgovino z .židovskim vinom" le iz pravicoljubja in da pouči in obvaruje nevedno ljudstvo škode na zdravji in premoženji. Časnikarski dopisniki pa nimajo navade dopise podpisovati, in to iz različnih razlogov. Naj se opisuje še tako gola istina, vendar dopisnik ne žeH, da bi se izvedelo njegovo ime. Torej nam gosp. Bolaffio ne more očitati, da smo se skrili pod krinko anonimnosti. Slobodno mu je nastopiti pravno pot, ako se čuti okrivičenega. Pred sodiščem zvedel bode dopisnikovo ime, zvedel pa tudi objektivno kemično analizo .pristnega" vina. Naposled pa gosp. Bolaffiju priporočamo, da ne meče z razžaljivimi izrazi .infamno obrekovanje" okrog, česar niti ne razume. Da omenjeno ^Poslano" ni delo njegovega duha, o tem smo prepričani. Pa tudi sestavljavec tega proizvoda naj se pri strokovnjakih pouči o pomenu izraza .obrekovanje", predno ga rabi.*) Otročjega žuganja, da bode gosp. Bolaffio proti dopisniku .Slovenca" klical sodišče na pomoč, ne bojimo se kar nič. Ako nam more dokazati, da je dopis z dne 7. avgusta t. 1. proti njemu naperjen in da se mu je krivica pripetila, zakaj nas ni šel tožit marveč le javka, kakor bi mu kedo stopil na kurje oko. Nepozvan se je oglasil in se blamiral brez naše krivde. Ako pa hoče doživeti še večjo blamažo, kliče naj nas pred sodni stol, a pazi naj, da se mu v istini vrag ne prikaže, katerega sedaj, brez vsake potrebe na steno riše. Pretenje njegovo nas ue bode zadrževalo, da. bi se ne potegovali i še nadalje za pravica in ne odkrivali sleparij s ponarejanjem živil, bodisi pona-rejalec domačin ali tujec, kristijan ali žid. ♦) Po naključji zaostalo. •*) Potrdimo. *) PlaMlo bilo je vredno boljšega dela. Vred. Op. vred. (Dalje Y prilogi.) Priloga 199. štev. „Slovenca" dii6 30. avgusta 1890. Iz Loškega Potoka, 27. avgasta. Kar je bilo že DazDanjeao, da bo prei. g. kanoDilc K. Klua obiskal na dan ct«rkveoega nžegaaaja" t. j. 24. avgusta nago duhovnijo Loški Potok, to se ja zgodilo. Pomenliivo je to visoko obiskanje v trojueoi obziru ; zakaj prinesel nam ju preč. gospod lepo krasno izdelano monštraoco in v istem slogu izdelan kelih, obadva vredua 700 gld., katera je kupila tukajšnja dobrotnica, ki noče imenovana biti. Na ta dan našega cerkvenega blagoslovljenja je preč. g. kauonik ob 10. uri daroval slovesno sv. mašo ter tudi osebno stopil na leco, da je naše ljudstvo jako razumljivo poučil o potrebi žive vere, ki se v delih kaže. Dj srca so segale njegove besede in naši farmani so tolikanj bolj si jih zapomnili, ker so se hvaležno spominjali govornikovega strica ranicega g. kanonika Franceta Kramarja, ki je bil tudi tukaj nekdaj župnik (od 1. 1833 —1843.) in je skrbel, da se je takrai zidal novi župni dvorec ter popravila cerkev, kateri je pozneje daroval nov križevi pot, prav lep in okusno napravljen. Popoldni ob 3. uri pa so se zbr.ili možje v ogromnem številu, da jim preč. g. kanonik kot državni in deželni poslanec poročd o delovanji slovenskih poslancev ua Dunaji in v Ljubljani. Posebna pozornost je bila znati oa obrazih poslušalcev, kar živo dokazuje, da se ljudstvo zanimiva za delovanje in vspehe naših poslancev; tudi so taka poročila koristna, ker marsikaterega vnemajo za narodno gorečnost. Slišali smo, kaj so nam naši poslanci zadobili v narodnem oziru, v gospodarskem itd. Sleherni zaveden Sloveuec je vesel, da kateri višji gospod ljudi k narodni zavesti kliče. Da to poročilo končam, omenim samo še to, da so možje različne prošnje ali želje še naznanili v gospodarskem oziru, katere bodo naši poslanci gotovo toplo podpirali. Sedaj pa je naša dolžnost, da v prvi vrsti zahvalimo preč. g. kanonika za njegovo dobroto in obisk naše duhovnije. Enako zalivalimo vrlo neimenovano dobrotnico uaše cerkve. Pohvalno pa se moremo izraziti o izdelovalcu nove monštrance in keliha, g. Leoe. Trat ni k-u iz Ljubljane. Delo je tako pravilno, da gotovo hvali delavca; pomenljivo je pa tudi, da bi monštranca enake velikosti samo galvanično pozlačena na Dunaji več stala, kakor naša monštranca, ki je vsa v ognji pozlačena, kar ima več trajnosti. Veščaki, kateri so to delo videli, so se pohvalno izrazili o cerkvenem slogu in poštenem delu: zatorej moremo g. Leop. Tratnika priporočati preč. cerkvenim predstojnikom, da brez skrbi cerkvene posode pri njem morejo naročati. Iz Vipave, 29. avgusta 1890. V zadnjem času postale so dijaške veselice na Slovenskem jako navadne. Pri teh prilikah slavilo se je naše dijaštvo kot steber našega bodočega narodovega napredka, kot voditelji naroda na vseh potih itd. Te besede 80 jako lepe in vabljive, da-li so istinite in da si so naši dijaki v istini takšui, kakor se proslavljajo o prilikih dijaških veselic, jako dvomim. Smelo trdim, da se mladenič, kateri vstopi v gimnazijo vzgojen v krščanskem duhu, moralno popolnoma pokvari, ako ne že na gimnaziji, tedaj gotovo na vseučilišču Dokaz temu par dogodbic iz našega tukajšnjega življenja. Necega dnč proti mraku (a od tega ni še preteklo mesec dnij) sedelo le v neki tukajšnji odlični gostilni pri kupici vina društvo omikanih mladenčev. Kmalu zadoni zvon oznanjajoč .Zdrava Marijo!" Pri tej priliki razkrije se neki gospod in začne glasno moliti. Molili so v društvu samo dva ali trije gospodje, drugi so se pa — posmehovali. Poln svete jeze vstane na to sin tukajšnjega deželnega poslanca g. J. L. ter biča nesramno vedenje mej molitvijo. Nekateri teh zlikovcev pripoznali iu obžalovali so svoio napako, samo dva gospoda (?), katera sta nedavno zapustila šolske klopi, vstaneta in odločno nasprotuieta opravičenim besedam gosp. J. L Da, jedeu teh junakov kričal je ves liut, da ni lepo. da se v gostilni moli itd. L^pi bodo ti voditelji naroda! Druga dogodba vršila se je nedavno. Naši trije junaki, koji so radi svojega prevzetnega vedenja tukaj sploh prezirani, podAli so se nedavno v bližnjo Tas Planino z namenom, da bodo enkrat .akademično" popivali. Bilo je neko nedeljo. Pri tej priliki prašal jih je nekdo, ali gred6 k sv. maši. A neki junak, kateri bi Boga moral pomoči prositi radi svoje revšfioe, odgovoril je prevzetno: .A, kdo bode f----poslušal?« Torej najstarejši g. duhov- nik naše škofiie je pri tem duševnem revežu ničvreden? Poslušati g. župnika ne smejo naši junaki, a komaj so čakali, da se je končala sv. maša, šli so k gosp. župniku na kupico vina. Radi take brez-sramnosti tudi kazen božja ni izostala. Precej vinjeni zapustili 80 farovž ter takoj pokazali, kdo so. Zagledali so naši junaki na vogalih pribite listke, s katerimi se je presvetli cesar zahvalil narodom za čestitke prilično poroke nadvojvodinje Valeriie. Jeden teh junakov začne se prepirati z napisom, ter pretrga listek s palico, potem z roko itd. Vsa stvar je že pri tukajšnjem sodišču, — junaki pa premišljujejo, .kdo so". Taki so naši junaki! Potem pa pravijo, da ni potrebno katoliško vseučilišče. To Vam bodo voditelji, a posebno vzgojitelji naših potomcev. Dalo bi se še več o njih pisati, ali za danes zadostuje. Da so najodličnejše in za narod najbolj vnete obitelji, — častito duhovščino in drugo vipavsko gospSdo — blatili v .Brusu", to jim odpustimo, ker revčki ne ved6, kaj delajo. Prejeli so svojo zahvalo s tem, da jih v Vipavi nikdo več ne pogleda ter da nimajo pristopa v nobeno pošteno društvo! Iz Prage, dn6 27. avgusta. (Sprava od Nem cev odvisna. — Kje se šolajo sinovi češkega plemstva. — Razno.) Češko vprašanje se že tako pretresava po vseh listih, da človek nerad že orebira novine, pišoče o spravi. Razširja se tudi vest, da se erof Taaflfn pred zasedanjem češkega deželnega zbora pripelje sčm na posvetovanje s poverjeniki obeh strank. Dalje javlja glasilo moravskega poslanca g. Fanderlika, .SIo»4cke Novinj", da se že dlje časa vrS4 med nemško-moravskimi voditelji in vladnimi krogi pogajanja, koja bi imela za posledico z nosne je odnošaje med Čehi in Nemci na Moravskem. Skoro neverojetno, da bi Nemci na Moravskem, kjer se jim tako dobro vlada, hoteli popustiti svojo hegemonijo. Kako dunajski vladni krogi in oficijozni listi mislijo o naših razmerah, človek pač malo izvč iz slednjih; treba časih vzeti v roke inozemske časopise, v koje naši oficiiozi polagajo svoj razum. To zlasti velia o listu .Mflochener Allg. Ztg.", v katerem včasih praški ofieijozus tolmači svoje mišljenje. V zadnjem svojem dopisu piše, da .gori, v višjih krogih" gled^ na češki uradni jezik in revizijo spravnih predlog — prevladajo simpatije! .Ni možno trditi, — da bi zahtevala vladna korist, naj se če-ščina izloči iz notranje službe, kur poljski in laški jezik sta pri širjih in važnejših oblastvib notranji službeni jezik, iu v drugi polovici države naše sta tudi madjarščina in hrvaščina službeni jezik. Vspeh celega poravnanja zavisen je torej od dobre volje — Nemcev." Tako praški oficijozus. Dopis obseza dosti po-učljivega za Cehe in Nemce, ki so zdaj v istini gospodje — položaja. Toda dosedanje njihovo oblastno postopanje, spominjajoč na tajnopolnega Sbylloka, ne more dosti pripomoči k srečni rešitvi dunajskih dogovorov. Vsled letnih poročil nemških srednjih šol v Pragi brojijo te štiri gorenje gimnazije, tri višje realke in nižja gimnazija (na Smihovem) koncem minolega šolskega leta 2500 dijakov in sicer 423 Čehov, 1051 Nemcev, 996 Židov in 30 dijakov druge narodnosti, in stane jeden nemški dijak na teh zavodih na leto 96 gld. 32 kr., torej več, nego visokošolec na — češkem vseučilišču. Temu nasproti je v Pragi samo sedem državnih čeških srednjih šol, in sicer štiri gorenje gimnazije, spodnja gimnazija na Smihovem, realka v Pragi in v Korlinu. Teh sedem zavodov je obiskovalo leta 1890 vkupe 3070 dijakov, torej 570 več, nego osem državnih nemških. Čehov je bilo 3020, Nemcev 7 in 43 Židov. Država tedaj za 3905 češitib dijakov vzdržuje povsem sed>'m zavodov, napolnili pa bi jih tudi jednajst. Tako torej izgleda to tlačenje Nemcev, kar se tiče šolstva. V Pragi država vzdržuje za 1058 nemčkih diiakov osem in za 3905 čeških dijakov — povsem sedem zavodov I Kje pa se uč^, — vprašal bode kdo radovedno, — sinovi rodoljubnega češkega plemstva? Evo! Na nemški gimnaziji na P^kopecb, kjer ju bilo letos med 548 dijaki 299 (I) židov, uči se razven drui^ih tudi Jaroslav princ Lobkovic, Miroslav m Fran, oba princa Lobkovičeva. Na staromeški gimnaziji, kjer se je šolalo med 288 dijaki 181 Židov, uči se Fr. Pi8ecky vitez s Kranichsfelda in Emil Kalina ba- ron Urbanov. Na malostranski nemški gimnaziji študujejo Pavel grof Curnin, Zdenžk grof Scbfio-born, Fr. grof Cernin, Konst. vitez N4dheroy, Jos. grof Nostic, Mirosl. grof Černin, Mirosl. baron Tflakl, Jurij grof Waldstein, Oton grof Černin, Otokar grof Černin, vitez Mirosl. Jenik Zdsadsk^ in drugi. Komentar bil bi tu odveč! V prihodnjem šolskem letu otvori tu društvo .Minerva" dekliško — srednjo šolo, koja je že od deželnega šolskega sveta dovoljena in od ministerstva potrjena. Ravnatelj tej ženski gimnaziji bode g. Fr. Prusik, profesor C. kr. akademične gimnazije. Mestni zastop bode pa priredil prostore. Minole dni se je tu mudil kraljevograški kanonik čast gosp. Šrfitek radi izkopanja telesnih ostankov nekdanjega ljutomeriškega škofa in pozna-tega rodoljuba Jos. Fr. Hurddika. Truplo bodo prepeljali v N4chod, zdaj pa počiva na grobišču v Košif.ch. Letos bode postavljen nagrobni spomenik praškemu nadškofu Janu z Jenšiyna v Rimu v starodavni cerkvi sv. Praksede, kjer le bilo truplo tretjega praškega nadškofa leta 1400 pokopano. Na prejšnjem spomeniku, na kojem je bil nadškof v nadživotni velikosti v pontfikalnem ornatu izklesan, bil je nastopni napis: .Tu počiva v Kristu velečast. duhovnik gosp. Jan, aleksandrijski patrijarh, prej tretji praški nadškof. Molite zdnj. delajte pokoro! Prominol leta 1400 v mesecu luniju dn^ 17., za d6be Bonifacija." — V zgodovinskem arhivu na Kapitoliju je njegov načrt. Načrte za nov spomenik sta izgotovila proslula umfteljnika: Rafael CatUneo (umrl leta 1889) in L Seitz, nadzornik papeževe galerije. Prof. dr. Emler izraža v svojem spisu .Fontes rerum Bohem." I 1873 — prepričanje, da bi bil Jan z Jenštjna gotovo proglašen za svetnika, da bi ne bile nastale husitske prekucije. V životopisu sv. Janeza N^-pnmuka, kojega je oa svetlo izdal leta 1736 v Augsburgu neki Berghauer, stoji na str. 105. izjava dekana praškega metropolitnega kapitlja, Hilarija iz Ljutomeric, o Janu z Jenšt^rua, .da je v Rimu umrl in bil nazivlien blaeoslavni." Dnevne noviee. (Višja slovenska dekliška šola v Ljabljani.) Kakor smo sporočili, sklical je deželni odbor enketo, ki se ju v četrtek posvetovala o ustanovitvi višje slovenske dekliške šole v Ljubljani. Pri enkuti so bili poleg deželnega odbora zastopani deželni šolski sv^t. mestni odbor ljubljanski in mestni šolski svet. Enketa je nekda sklenila, da se ustanovi trirazredna dekliška meščanska šola, v katero se bodo vspre-jemale deklice, ki so dovršile peti razred ljudske šole, oziroma naredile vsprejemni izpit. Stare morajo biti po 12 let. S šolo bi bili v zvezi posebni tečaji za gospodinjstvo. (Krajni šolski sv^t v Crnemljn) je vsled dveh dopisov v našem listu o tamošnjih šolskih razmerah imel duč 24 t. m. izredno sejo ter sklenil jednoglasno, da je naš dopisnik nasprotnik šole in učiteljstva, da imajo njegovi napadi zloben namen, ker krajni šolski svet seve zaničuje iz globine srca, da je črnomalj.ska šola mojstersko delo, s katerim so zadovoljne vse občine, ki morajo plačati tisočake. Naposled roti krajni šolski svčt našega dopisnika, naj ima vendar spoštovanje do gosp. A. J e r š i-novca. — Jako naivni ste gospodje v krajnem šolskem svetu, ako mislite, da moramo mi objavljati, kar Vi sklenete, oz roma kar Vam narekujeta g. Jeršinovec io g. Šetina. Mi s krajnim šolskim svatom v Crnomlji nimamo ničesa opraviti, in zato smo Vaš popravek z miruo vestjo vrgli v koš Prepustili smo g. Jeršinovcu dovolj prostora, da se je zagovarjal. Izjavo svojo pošljite deželnemu šolskemu 8«etu, mi je ne potrebujemo. Iu ker ste nam gospodje že dali besedo, moramo še nekaj dostaviti. Vi trdite, da je naš dopisnik nasprotnik Šolu in učiteljstva. Ta trditev je jalova. Enako sumničijo nas io naš list. Znkaj pa bi ne obruili sulice iu rekli: Mnogi mlajši učitelji so nasprotniki duhovščiue. In to istino Vam mi dokažemo lahko 8 fakii. Ko se je na pr. pred dvema letoma toliko pisalo in govorilo o verski šoli, dobivali smo iz učiteljskih krogov tako sramotilna pisma, da se nam je v resnici ohladila osebna navdušenost za take uč.telje In ti gospodje so bili kakor ptič noj; skrivali so se za izmišljenimi imeni. Toda zasled li smo Tse do tadajega, oe da bi izdali najmanjšo strar, ker ne poznamo osvete. Pri volitvah so delovali iig. nčitelji večinoma v nam nasprotnem smislu Najjasneje ste to pokazali ravno v črnomaljskem okraju. Ali naj objumljemo take gospode, ki nas biiejo v obraz. Le preveč je farizeistva pri tem I Mi smo in ostanemo prijatelji šole in učiteljev, ki so inožie, ne pa lioemerci. Huda je ta beseda, ali enkrat moramo na dan, in če si nakopliemo sovraštvo. Tako smo te dni dobili z mnogih strani vprašanja, zakaj naš list ne poroča o učiteljskih konferencijah, zborovanjih itd. Odličen gospod učitelj nas je osebno vprašal, zakaj nismo poročali o občnem zboru ,Pedago»riškeKa druAtva" v Krškem? Ah morda mislite gospodje, da budemo mi pošiljali posebnega poročevalca k vsem konfereiiciiam in zborovanjem? Ali ne zni vsak g. učitelj pisati ? Ztkai se pri zborovanjih ne dogovorite o dopisnikih za razne liste? Prazno in neutemeljeno je torej tolikokrat ponavljano sumničenje, da so slovenski duhovniki nasprot-n ki šole in učiteljev. Nasprotniki so le neznosni ošabnosti, katero kažejo nekateri pred svetom. „Pa su tudi mnotti duhovniki sitneži," pisal nam je pred tedni nekdo. Ce pa sta dva, če so tnje, če je deset sitnežev, ni treba obsoditi vsega stanu, kakor mi ne obsojamo uČiteljskesra stanu, če 80 med mimi nekateri nerodneži. Toliko v odgovor na črnomaljsko izjavo. (laenovanje.) Kranjski deželni odbor je imenoval g. drd. Bakeža za sekundarija na medicin skem in g. dr. N e u b e r g e r j a za sekundarija na kirurgičnem oddelku deželne bolnišnice. (,Katol. tisk. drnštvn") je kot ustanovnik pristopil č. g. M ba Trček, kapelan pri sv. Petru v Ljubljani. Vivat 8equens! — Misel, dasi društvo sčasoma oskrbi svojo hišo, pozdravili so radostno gospodje zbrani v Ljubljani o priliki duhovnih vaj. Doila so že neka darila v ta namen; bodi darovalcem izrečena tu prisrčna zahvala! Njihova imena objavimo pozneje. (Č. g. Vil. Loinger,) družbe J., je v družbi č. g. Viktorja Kolb a sinoči zapustil Ljubljano, kjer je skoraj dve leti deloval z vso gorečnostjo in lepim vspehom. Obema slavnima ndoma drnžbe Jezusove je zagotovljen trajen spomin pri vseh, ki so imeli priliko poslušati njihove jako spodbudne in jedrnate nauke in ogovore. Iskrena hvala njima od nas, obilno plačilo pri Bogu I (Zopet petarde.) V sredo dopoldne od 10. uri razpočila se je petarda v tretjem nadstropji policijskega ravnateljstva pred sobo policijskega nad-komisarja Bušiča. Poškodovan ui nihče. Zledejec je ušel. Naravno! — V četrtek večer pa so nekda našli na hodniku južnega kolodvora v Trstu pred vhodom v policijsko sobo petardo, ki pa je imela že mrtvo zažigalnico. (Štajerska deželna razstava.) V IIL skupini .Pridelki čebelarstva" zanima vsacega obiskovalca iz satovnic umeteljuo sestavljeno delo, predstavljajoč cesarskega orla s cesarjevim geslom. To umetelno in trudapolno delo je izgotovil g. T. J. D oko upi I iz Spod. Dupelj pri Kranju. (Grozni vihar) je minoli ponedeljek divjal tudi po Goriškt-m. Po vrtih in na polju je naredil veliko škode (V Škocijanski jami) so našli nov velik prodor z mnogimi kapniki. Sirok utegne biti do 40, visok do 70 mntrov. Raznoterosti. — Morski v o 1 k. Iz Reke se poroča 27. t. m.: j Danes je prinesel parnik .Hrvat' morskega volka, i ki so iifa vjeli pri Lukovem blizu Seuja. Vzdolž meri 5'/, metra. V njegovem žrelu so našli ovco. — Strašanski vihar v Ameriki. Kakor i zagotavljajo najnovejša poročila, je porušil silen vihar v Wilkesbaru (Pensilvan ja) do 500 poslopij. Trideset oseb je ubilo, deset pa telesno poškodovalo. Vihar je poškodoval cerkve iu javna poslopja ter sploh mnnjro škode provzročil. Imenovano mesto šteje do 30 000 Ijudij. Sicer je pa ta naravna sila tudi drugod po Pensilvaniji provzročila ogromno škodo. I — Štetje ljudstva Kakor zagotavljajo po- ■ ročila, pr pravljeno je že vse v ta namen DhIo bode izvrševalo 350 useb pod nadzorstvom 30—40 i kontrolorjev. i Tolmin, 30. avgusta. Pri današnji dopolnilni volitvi jo v drugo enoglasno izvoljen ljubljenec narodov dr. Anton Gregorčič. Slava! Celje, .30. avgusta. Osnovalno slavnost „Oelj skega Sokola" namestništvo dovolilo. Udeležence, ki pridejo z rodbinami, naj se oglasijo najdalje do petega zaradi stanovanj. • Dunaj, 30. avgusta. Kakor poroča „Wiener Zeitung", prepovedano je vsled ministerske naredbe prevažanje cunj, stare obleke, obnošenega perila, posteljne oprave iz Azije in Egipta. Dunaj, 30. avgusta. Cesar je podaril po-gorelcem v Tokaju 5000 gld. Vdcklabriiclc, 30. avgusta. Cesar je jezdil ob 774 uri zjutraj z obilini vojaškim spremstvom proti Timelkamu k vajami. Celo noč je močno lilo. Line, 29. avgusta. Pri današnji ožji volitvi v deželni zbor je bil izvoljen nemško-narodni dr. Beurle s 727 proti 461 glasovom. Budimpešta, 30. avgusta. V Mezokeresz-tesu se je sesula goreča streha; 12 Ijudij je zgorelo. Ostende, 30. avgusta. Nadvojvodinja Štefanija, hči nadvojvode Friderika, je umrla po noči. Baku, 29. avgusta. S kamenenim oljem napolnjena ladija so je unela. Kapitan je zelo opečen, dva mornarja sta našla bržkone v plamenu smrt. Gabilo na naročbo. S 1. septembrom prične se nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se og^lašajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. □ M a Cas Stanje iS, Veter Vreme 5-2 1 ■g opazovanja znkomera T mm toplom.n po C.lzijn 29 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 735 2 733-0 7.323 14 9 267 19-2 sl svzh sl. zap. t. jasno del. oblač. oblačno s-oo dež Srednja temperatura 20 3°, za 2 9° nad normalom PVOAEMpl. Mnogi p. n. naročniki so bili zadnji čas službeno premeščeni. Ker se ne more tukaj paziti na to, kam je kedo premeičen, osobito ne vedeti, kedaj je dotični novo službo nastopil, prosimo najuljudneje, da nam vsakdo vselej svojo spremenmo točno naznaniti, oziroma povedati blagovoli dan preselitve in kraj, da se delo pri administraciji ne oteži in pri razpošiljatvi ne nastopijo neredi. Opravništvo „Slovenca" in „Domoijuba". Ilfiirli M<»: 26. avgusta. Jožef Križnar, kajžar, 66 let, Kravja dolina 11, inarasmus senilinna}Nka borza. (TelegriiHi'iDo porouilo.) .30. avgusta. Papirna renta po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 05 kr. Srebrna „ 5',, „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 75 rt 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 106 „ 75 n Papirna renta, davka prosta...... 101 , 25 n Akcije avstr.-ogerske banke...... 986 , __ ft 308 „ 25 p 112 „ 30 n Srebro ............. ft _ n Francoski napoleond......... 8 „ 95 5 „ 35 55 „ — n Z vso postrežbo vsprejmeta se na hrano v^Ljubljani, Frančiškanske ulice 6, dvorišče, I. nadstropje, na levo. (3_i) Posebni v hi k v in Otoče-Breqe ^"^m z dokaj znižano ceno odide iz LJUBLJANE povodom Marijinega praznika v ponedeljek, dii^ 8. septembra t. 1. Odhod ii Ljubljane juž. kol. ob 6-45 zjutraj. Dohod v Lesce ..... 8 30dop. Odhod iz Lesec .... ob 8—- zvečer. Dohod v Ljubljano ...» 9-45 » Voinja oena xa tje In nazaj z odpravo vred za m. razred 80 kr. Slovesna st. maK« t eerkvi na otoku darovala se bode ob 10. url dopoldne. Da se morejo vrSiti potrebne priprave pravo6aano, prosi se uljudno, da hi vdeletenci blagovolili prej ko mogode preikrbetl ae z voznimi llatkl. Isti se do-biTajo pri podpisanem ikrajnl Aaa do nedelje zvečer. Na dan odhoda novo dohaja-jciitn se vsprejem ne more zajamčiti. — V mnogobrojno vdeiežbo uljudno vabi JOSIP PAVLIN, pisarna za potovanje v Ljubljani, Marijin trg Stev. 1. atJ" Voinl Uitki dob« ae tudi v Ljabljani pri g. Fanl v Špitalskih Bltaah, VoArekarJa na av. Jakoba trga In tndi v hotelih. Važno za 5(5e velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovatelju Ubald pl. Trnk6czy-jii, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnk6ozy-Ju, 6. okraj, Hundsthurmerstrasse St. 113; dr. Otto pL Trnk6ozy-Ju, 3. okraj, Raderkvjev trjg št. 17; Jul. pl. Tmk6ozy-Jn, 8. okraj, Josef.stiidterstrasse St. 30; v Oradol (Štajarsko): Vendelln pl. Trnk6ozy-Ju, lek.irju; dalje pri vseh lekarjlh, trgovcih, droguistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjlieno znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (5) r n o. kr. priv. zavarovalnlo« 1 ISSICURIIZI0NI6EIIERIU.I' 40,758.238-42 227.371.631-43 116,904.648-39 23,544.053 22 pl n 11 n pi (Občno zavarovalno druStvo v Trstu.) {Ustaitovljetto 1. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za » Zavarovalno stanje v oddellcu zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pol)rale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sestavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°,odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s postnimi vrednostnimi pošiljatvami vred, 4 Zoper škode vsled razbitja zrcalnih olcen in ogledal 5. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje za varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun >Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti». Pri zavaroTalni stroki na ilvljenja jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do j zneska 1,5.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. NevojnikI na suhem (ura Iniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vo.:i.^ki živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vejniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje jo popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno točno izplačuje. (19) Glavni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. ^ Naznanilo in priporočilo. Podpisaui nazoanja p. u. svojim naročuikora, da se je preselil iz Kolodvorskili ulic št. 10 na sv. Petra predmestje št. 4, iu se priporoča za obilne naročbe po najnižji ceni gospodom, gospem iu gg. dohovnikom. Odličnim spoštovanjem (4-4) Avg^t MatČ, čevljar. se vsprejme takoj v nelco prodajalnico mešanega blaga na deželi. Deček do 13 let star, biti mora zdrav iii krepak, sin poštenih in katoliških starišev, kateri je zvršil kak gimnazijalni ali vsaj razred ljudske šole, z dobrimi spričevali, posebno v zadržanji. (S-i) Natančneje se izve pri opravništvu lista. Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, piriporo^^a po zelo iiisel^i oeiii okove za okna in vrata, štor}e za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo iii močilo narejena Štedilna ognjišča Vodijake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne «evi in železoliti gornji stojali, kakoi- tudi la lesene cevi mesingaste trom])e in ventile in železna okova. z««. ■ 1M C X (36) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi In plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveii dovski mavec (Lengetifelder Gijps) za gnojenje polja. Vsi stroji za Icmetijstvo in vinorejo! najDOTcjj« sestava T raznih Telikostih. Stisicalnici in mlini za olive, vinsicB in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatiiine stisicalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis iu franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (20—17) F" Sposobni zaitopnlkl se Udejo ter dobro plaiajo. Somenj bo v torek, dne 9. septembra, Po€li^eitt|m'jem oh iSavl, xxxxxxxxxxxxxxxxxxx; X^roclsi se takoj pr- Hiša štev. 18 V iiient-Tidu nad IJiiblJano stoječa na prav lepem prostom ob državni cesti, za vsak obrt pripravna, z velikim vrtom in travnikom. K tej hiši spadajo še: ena i\jiva, dve senožeti in ved grozdnih parcel. — Cena in podrobnosti poizvedo se pri lastniku M. Novaku v Kamniku. o-S) OOlOlOlOlOtOOOOOlOOOlOOlOOOlOOOOOlOK A OIIJNATB SARVIS koifitariDklli piišleah po pol in Jeden kilo pi'ipoi'o^a Iiajeeiieje n tovarna oljnatih barv, laka in firneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. "^'lalt X oeiio v Trbiž Višarje m na sv. odide is LJUBLJANE (južni kolodvor) v Hoboto 6. Ncptembra 1890. Vožiije eciu' /.iiižaiie so tako, kot prej še nikoli. Cena za vožnjo tje in nazaj in za odpravo v lil. razredu iz: X«Jab]Jane juž. kol. 9 uri 15 m. dop. gl. 146 lOablJuie drž. kol. 9 >20» > > 1'45 Vlimarjev 9 . 30 . . . 1.20 fledvod 9 . 42 . . »1.20 kofjeloke 9 > 56 > > > 1.20 Kranja 10 . 13 > > > 1.- Sv. Joita Podnarta Otod Radovljice Leso 10 uri 18 m. dop. gl. 1.— 10 . 33 . > . —.85 10 . 39 . . . —.85 10 „ 63 > » > —.85 11 . 3 . . .—.85 Dohod v Trbiž ob 12. uri 36 min. pop. Za vdeležnlke na av. Viiarje je pri dohodu v Trbiž lakoj odkorakanje na goro. kjer bode aloveani aprejem, potem litanije. Zvečer in istoUko v nedeljo sjutraj cerkvena opravila, ob 9. uri dopoldne iloveana velika av. maia a pridig^o, ob 1. uri popoldne pite litanije, na to slovesni sprevod s petjem in njigovorom ob odhodu. Povratek i* Trbiia v nedeljo 7. leptembra je ob 5. uri 30 minul, dohod v Ljubljano isti dan ob 9. uri 12 minut zvefer. Vož^e karte preskrbe naj si spošt. vdeleženci pravodaano, dobijo se skrajni čas v Ljubljani do petka 6. septembra 7. ure zvečer, zunaj Ljubljane pa do četrtka 4. septembra zvečer po zgor.ij označenih cenah v pisarni za potovale f. Joaipa Pavlina v ljnbljani, Marijin trg štev. 1, kjer se tudi na vsa vprašanja odgovarja in daj6 potrebna pojasnila. Da se morejo potrebne priprave pravočasno in točno vrSiti, naj si udeleženci voinje karte prej ko prej preskrbe. — Na dan odhoda dohajajočim se v»prejem nikakor ne more zagotoviti. Prihodnji iu zaduji enaki letošnji vlak priredil se bode du^ 4. oktobra t. 1. Ker je vožnja cena nvnavadno nizka, kakor prej Se nikdar ni bila, vabi v prav mnogobrojno udeležbo in se iste nadeja (3-2) Offbor za potoiHuije. Vnfnii listki <>oWv«Jo »a za IJablJano tudlVTraakab T]^ g. Fani T i^talaklh^TiTC *u<.lljl llSiKl J.. podr«k»rJl u »v. Jakoba trgm In prt g. Strnadn na dolenjski mitnlol. Trgovina z železnino Albin-a C. Ahčin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, i« pripoioča svojo bogato zalogo polJcdelNkega orodja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po iiajiiij^i eeni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, ko^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-i5) Staro ielezo, t»esinIe