Ilh LÜH?. itßUlIRfl 99.
V UflWlanl, v nedeljo 3. mola 1925.
ceno Din r
Ufe«U vsak dan popoldne, izvzemal nedalje In praznike. — Inseratl: do 30 peti: i 2 D, do 100 vrst S D 50 p, večji Inserati petlt vrsta 4 D; notice, po/tano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-foru. — inseratni davek posebej. —   Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravntfttvoi Bnailova nliea »ie*. S, pritliege. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Knallova dlea št. S, 2. sadetroyle. — Telefon Štev. 34.
K"      Postnima plačana ti gotovini.
Na stari zmotni poti
>Mi
vidimo česiokrat ka*
rotišivo v stvareh, ki bo Čisto postranske sli pa v resnici nič kttoliske.» «Socijalna misel» št. 3 od 1 IV. Zadnja številka «Socijalne misli» je posvečena položaju katoličanstva v Ju* fl03?ftviji. Že prej je izšla enaka števil* ka ki je obravnavala ta problem. Na* stopajo razni slovenski, hrvatski in dalmatinski pisatelji, večinoma stran* karji. ki povdarjajo potrebo nove «ka* toliske» orinjentacijc v naši državi.
Vprašanje te preorijentacije na» stavljajo časovn-o istočasno s fijaskom politike SLS. Da je SLS dosegla svoj cilj, da se je lani za trajno usedla s pomočjo Davidovičeve sporazumaške politike na državno sedlo, bi časopisje in revije te stranke sigurno ne nastavs Ijali vprašanja katoliške preorijentaci* je v naši državi, marveč naglašale, da je narodni sporazum naše bitno vpra* ianje in da je SLS v bistvu prav lahko agolj civilna stranka!
Sedaj hočejo nov izhod iz zagate. V to je potrebna nova agitacija, nova propaganda, nova ideologija. To ide* ologijo naj tvori enotna «katoliska de* inokratična fronta» v naši državi. Tu najdemo razne zmesi. Od aprioristič* nega secijalnega besedovanja pa do teokracije. Naši državi naj nekoč za* sije zarja teokracije. Po sedanjih ne* uspehih naj se nanovo organizira mla* dež. slovenska, hrvatska, dalmatinska, sploh katoliška v Jugoslaviji, in sicer za jugoslovensko teokratično državo! Ne več narodni sporazum, marveč ve* lepetezni cilji, katoliške teokracije! SLS jc Sloveniji premala, ker vso Jugosla* vijo hoČ3 pospraviti pod katoliško kri* ▼o palico.
Neverjetno je, kako je mogoče za* govarjati teokratične cilje kot politič* ne cilje v naši državi, ki je večverska In kjer zahteva Idealna rešitev medver* Bikih odnošajev, da se država ogradi na civilno misijo in da vrši to civilno misijo v smislu moralnih načel, ki so našim veroizpovedanjem skupna. Ver* ßko in verskomoralno življenje po vsej politčni logiki prepušča cerkvam, da ga razvijejo svobodno in neovirano vsaka po svoje.
Pri napovedani novi orijentaciji pa o nekaj, kar moramo odločno zavrniti in to je tisto mešanje verskih in cerks venih opravkov s civilnimi opravki, z državnim življenjem, z našimi zunanje* političnimi smernicami z našimi notra* njimi spori, z gospodarskim živi je* njem, s socijalnosijo, s kulturo' Vsa ta področja javnega življenja so namreč interkonfesijonalna, so laična, so civib na in nimajo direktno z vero in cerk* vijo nobenega opravka. Kako naj se vedemo napram Bolgarski je vprašanje točne oportunitete, vprašanje pravilne zaščite naših interesov in nič drugega. Na to vprašanje odgovarjamo samo z razumi in s političnimi programi, ne pa s cerkvami in verami. Ravno tako gle* de naše politike napram Italiji. Tu je treba temeljitega študija jadranskih pokrajin naše preteklosti, pravične oce* ne naših smotrov ter dosledne taktike in ničesar drugega! Zopet vprašanje političnega razuma ter dosledne volje, ne pa vprašanje cerkve, vere ali «kato* liške demokracije*. V enakem položa* ju se nahajamo v socijalnem življenju, v gospodarstvu, v industriji. Povsod trčimo na vprašanja, ki jih rešujemo konkretno, praktično, človeško, pravic* no in v smislu dejstev in resnice. Tu ne rabimo katoliške demokracije, kaj še SLS in njenih nesposobnih voditeljev!
V tej stvareh vidijo katoličanstvo, kjer ga ni in ni! Kdor veže ljubljansko in mariborsko oblast z morjem, kdor prireja velesejme, kdor gradi ceste, zida elektrarne, delavske domove, razvija racijonalno kmetijstvo, skrbi za dobro samoupravo itd. ne rabi «kaiolistva» in nesposobne SLS, marveč samo pošteno srce, pamet, spretnost, taktiko ter zrni* sel za politično koristno in uspešnost/
Od zavestne zmešnjave, od te polU tične zlorabe katoličanstva v stvareh, ki so strogo političnega, upravnega, gospodarskega, socijalnega ali kultur* ne&a značaja živi SLS. Na tej zame«
Stabilizacija političnega položaja
Normalno delo v narodni skuoščini. - Radičevci so želeli stopiti v vlado Narodnega bloka« — Prvi majntk v Zagreba in v Sisku.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Imenovanje poslovne vlade Narodnega bloka je povzročilo popolno stabilizacijo političnega položaja. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je lahno obolel. Vrše se sedaj seje ministrskega sveta pod predsedstvom Svetosarja Pribičevlča. Včerajšnja seja ministrskega sveta je razpravljala razne tekoče zadeve. Finančnemu ministru je dovoljeno, da sme prodati stili nikljastl oVnar. Na predlog ministra za agrarno reformo g. Milana Si-Simonoviča jo podaljšan rok za likvidacijo pokrajinskih oddelkov za agrarno reformo v Zagrebu in v Ljubljani do mesca oktobra t. I. To iz tehničnih razlogov.
Notranji minister Boža Maksimovič* je včeraj ministrskemu svetu poročal, da je prvi majnik po vsej državi potekel popolnoma mirno, le v Zagrebu *n v Sisku je prišlo do malih incidentov ter J« morala policija intervenirati.
G. Ljuba Davidovlč" se je včeraj zahvalil Nj. Vel. kralju za izkazano mu eožalje povodom smrti hčerke Desanke Arangjelo-vič. Ob 20. je bil na dvoru minister notranjih del Boža MakeimoviČ, ki je kralju poročal o važnih notranjepolitičnih zadevah.
V narodni ski'.ngcini se je včeraj sestal anketni odbor, ki ima proučiti vprašanje verifikacije onih mandatov Hrvatske se-1 jaške stranke, ki so bili stavljeni pod anketo. Opozicija je predlagala, da s« naj ti mandati brez nadaljn9 preiskave in debate overovijo, ker je vodstvo stranke podalo dovolj jasno izjavo lojalnosti v narodni skupščini. V imenu vladne večine sta dr. Laza Markovi** in dr. Kojič predlagala, da naj anketa zadevo preišče na licu mesta v Zagrebu, kjer se vprašanje verifikacije nv
more tako lahko rešiti. Večina je sprejela ta predlog In odpotujejo vsi poslanci prihodnji torek v Zagreb, d s. tam crouče zadeve anketiranih poslancev H33.
Včeraj je bila tudi seja parlamentarnega odbora za prošnje In pritožbe. Obenem se je sestal tudi odbor, ki proučava zakon o poljedelskih kreditih. Poljedelski minister je v tem odboru pojasnjeval nekatere podrobonsti k temu zakonskemu načrtu. Zborovala je tudi sekcija zakonodajne?* odbora, ki razpravlja o stanovanjskem zakonu Zakonodajni odbor je t podrobnostih sprejel stanovanjskih zakom do 26. člena z nekaterimi važnimi spremembami. Vlado ja t zakonodajnem odboru zastopal minister dr. Grisogono.
Z imenovanjem poslovne vlade Narodnega bloka 6e je ustvarila situacija, ki ni posebno po godu oposicijonalnemu bloku. Opozicijonalne kroge je, kakor srn Se zadnjič menili, Imenovanje nove vlade popolnoma iznenadilo in razočaralo. Neprijetno je za opozicij on alce dejstvo, da so v vladi zastopani iskreni pristaši Narodnega bloka, zlasti poudarjajo ckolnoet, da j« itf-e-novan za ministra j. Milan Stmonovič, oden najodločnejših nasprotnikov radlčevcev.
Na vodstvo hrvatske seljaške stranke je nova vlada upi i vala zelo porazno. Radičevci so bili odločeni pod vsakim pogojen vstopiti v vlado tudi s kombinacijo samostojnih demokratov. Danes v političnih krogih posebno komentirajo potovanje dr. Nikiča v Zagreb, kamor je odšel, da dobi nadaljna navodila od Stjepana Radiča. Radičevci sami danes priznavajo, da Jim Jo Radič svetova!, naj vstopijo v vlado s samostojnimi demokrati.
Obupani klerikalci
Dr. Korošec kot Sancho Pansa v borbi proti cirilici. — Ukor skupščinskega predsedništva dr« Korošcu. - Interkonfesijolnalni zakon in klerikalci. — Klerikalci hočejo — obstruiratL
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Slovenski klerikalci »o silno poparjeni, ker se politični položaj nI razvijal tako, kakor so oni pričakovali. Tako vs t raj no so spletkarili, da bi ■ pomočjo radičevcev razbili Narodni blok In ob novi situaciji pristavili k vladni večini tudi svoj piskerček. Pa se jim ni posrečilo. Narodni blok ja ostal kompakten, prišlo je sicer do rekonstrukcije vla»de, v kateri pa sede samo najodločnejši zagovorniki Narodnega bloka in Izvedbe njegovega programa. Klerikale! so obupani in razjarjeni. Svoji razjarj^ooati dajejo glasen israz, zabavljajoč kakor za časa volitev proti Pašiču. zlaati pa proti Pribičeviču. Beseda korupcija, naeilstvo je eopet prišlo pri njiu v veljavo. Celo sic>r umerjen dr Korošec je prišel popolnoma iz ravnotežja. Njegova afera s olrllakim napisom na vratih klerikalnega kluba je znana, V svoji raz-Jarjeno-sti zaradi neuspeha r spletkah prot! Narodnemu bloku je srojeročno strgal z vrat klerikalnega kluba eirllsk! napi?, ki ga je dale naprav-ti skupščinsko predee.ini-štvo. Ta Korošcev nasfco? je iszval v vseh parlamentarnih krogih skrajno ogorčenje. Podpredsednik narodne skupščine dr. Ivan PaleČek je poklical dr. Korošca k sebi, mu dal ukor zaradi tega šovlnictičnega čina in mu naznani*, da da na vratih klerikalnega
Popoten mir v Zagorju
Snoči in daaea zjutraj »o se po Lfublja-ni razširile alarmantne vesti o velikih dela v^kili terredin v Zagorju povodom maj-niške proslave. G&vorilo se je celo o človeških žrtvah.
Obrnili smo se telefonlčno v Zagorje p<? informacije, koMko odgovarjajo te vesti ranici. Prejeli smo točno porodilo, ki ugotavlja, da ie bila majniška proslava povsem n ma in braz vsakega incidenta. Komunisti, socijalisti in druge delavske organizacije so priredrti skupen abhod. Najpreje so ob 5. zjutraj odkorakali vsi v večjem sprevodu z sodbo na čelu v Kisovec. Tam so se formirali po raznih skupinah, na kar so odkorakali proti restavraciji v Toplicah, kjer so priredili zborovanje,   ki je poteklo
njavi posvetnih eiljav s smotri notra« njega verskega in versko * moralnega življenja bazira svojo akcijo in bi ho* tel a še dalje ribariti v naii jugosloven* ski državi.
Tako delovanje pa je treba pobiti s primerno informacijo fsk m h mlmlhl primerno informacijsko protiakcijo. — Katolištvo je stvar cerkve in vere, ne pa stranke*
kluba poleg napisa v latinici znova napravili tudi napis v cirilici. Dr. Korošec je ukor molče sprejel. Sedaj dobi znova priliko, da pokaže 6voje junaštvo v borbi proti cirilici in si ohladi svojo jezo, ker si je drugače ne more, na mrtvih cirIl-sklh črkah.
Kakor razburja klerikalce fija^ko v po-litFki, tako markirajo sedaj t»flno egerčenja zaradi načrta o lnterkonfe3ijonalnem zakonu. Pravijo, da je ta načrt naperjen proti katoliški veri, pred vsem pa proti njihovi stranki, ker baja uvaja t vsi nagoti tako-s rani kance I paragraf . ki postavlja pod najstrožjo kazen politično propagando katoliških duhovnikov po cerkvah. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, so klerikalci sklenili nastop1 ti proti temu zakonu z v->« rehemenco. Baje hočeje *ele poseči pt> orožju hrupna ebstrukcije. Tej grožnji seveda nihče ne verjame. A č* bi tudi v resnici hoteli klerikalci obstrairjrti, je dovelj sredstev na razpolago, da ne jim omemogo-či ta posel. Nadaljna poročila i* Beograda so izostala, ker je tudi da«e*, kakor je to običajno, zooet prekinjena telefonska sveža z Beogradoei. Za spremembo je prekinjena ie tudi zveza s Beogradom, čemn neki imamo pri na« telefon, ko sploh nikdar ne funk-eijonira?! Ali res ni motpoee napraviti reda v telefonski upravi? (Uredništvo.)
mirno. Komunisti so vzklikali komunizmu in tretji internacironali. Orožništvo je vzdržalo red in mir, ki se nikjer ni kalil. V sprevodu so delavci prepevali pro?etarske pesmi. Aretacij ni bilo.
PRAZNOVANJE i. MAJNIKA.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Siiuacijska poročila, ki jih je prejelo notranje ministrstvo, naglašajo. da je bilo praznovanje 1. majnika povsod mirno in brez vsakih incidentov. Ponekod so delavci priredili ljudske zabave. Varnostne oblssti niso imele nikjer povoda, da bi intervenirale.
— Zagreb, 2. maja. (Izv.) VčerajSnia proslava 1. majnika je v Zagrebu potekla popolnoma mirno. Nkjer »i prišlo do ai-kakih resnejSih incidentov.
— Zagreb, 2. maja. (Izv.) Kakor omenjeno, je 1. maj v Zagrebu potekel popolnoma mimo brez vsakega večjega incidenta. Komunisti so skušali prirediti demonstracije, toda policija je to pravočasno pre-preč:la. Tramvajski uslužbenci so odš'l pe večini v Samobor, kjer so skirSali priredit* aianifestacijski shod. OrožniStvo je ta shod preprečilo. Okoli 10. dopoldne se je zbrala aa Zrlnjskem trgu večja skup;na komuni-
j stov ter skušala demonstrirati. Policija Je demonstrante razgnala ra več komunistov aretiraj*
Problemi Malo antanfe
Mala antanta in izvolitev Hin-denburga« — Razmerje na Madžarske. Dogodki na Bol <a?skem
— Beograd, I. maja. (Tzv.) Ko* munska vlada je odposlala v Beograd in v Prago predloge za dnevni red prihodnje, dne 9. maja v Bukarešti se vršeče konference drŽav Male antante. Naše ministrstvo zunanjih del še ni odgovorilo v Bukarešto £lede konferenčnega programa.
Vsi trije ministri bode, kakor le posneti iz raznih informacij na merodai-nem mestu, predvsem razpravljali o mednarodnem položaju in stališču Male antante k vsem važnejšim zunanje-poli-tičnim dogodkom v Evropi. Ms!a antanta razpravlja tudi o pomenil izvolitve maršala JHindecburga za drž. predsednika nemške republike ia da1;s o problemu splošne varnosti v srednjeevropskih državah. Glede odnošajev Male antante napram Rusiji ne sklene konferenca v Bukarešti nikakih načelnih sprememb, svečano se zopet naglasi sklep zadnje beogradske konference, da ima vsaka država Male antante svobodne roke v politiki napram Rusiji.
Konferenca bo končno zelo obširno razpravljala o razmerju Male antante do Madžarske s finančnega in političnega vidika.
Sigurno je tudi, da najnovejši dogodki na Bolgarskem ne ostanejo ne-opaženi in nedotaknjeni.
Splošno pričakuje Bukarešta, da bo konferenca znatno razširila dosedanji horicont. Verjetno je, da se popolnoma približa Poljska Mali antanti in da je uspelo dr. Benešu v Varšavi pridobiti Poljsko ^a glavne politična smernice Male antante. Prijateljska pogodba, ki jo te dni skleneta grška in jurroslovenska viada. približa tudi Grško Mati antanti.
V tem smislu pripravljajo v zunanjem ministrstvu materija! za konferenco v Bukarešti.
PRVI MAJ V INOZEMSTVU.
— Berlin, 2. meia. (Izv.) Proslava 1. maja v Berlinu tn v nwtalHi mestik N-s»čije j« bila popolnoma mirni.
— Rim, 2. maja. flzv.1! V Italiji 5© bil prvi maj splošno mir«ra. Jami cbrrf\ so delali. V Milana je prsmoraii} polovico, r Tu-rinu 40 odst. delaveor. V drl. delavnicah v Firenc! je policija delavstvo preiskovala za radi nekih komunističnih letaVov. V Raveni je neki komunist, ki j« delil letake, uatreHl nekega miličnika, ra ]«hk» rajali vač kara. binjerjer.
— MHan, 1. maja. ((Irv.) Po nalogu \z Rima je razposlala pokcija številne patrulje po mestu, ki imajo aalofo aadzoroviti zlasti mestno periferijo in okoliš velikih podjetij Policija je v pretckl4 noči prijela skupino komunistov m anarhistov, ki so na-lepljali potiv, da naj delavci !. dan maja zapuste vsako delo. V Livcmu je bilo mno-90 preiskav pri »nasprotnikih*. Tako tudi po dTugih mestiä. V Horeaoi je podvrsta oscem" preiskavi aa-d tisoč železničarjev. Ob železničarskifc progah so bile postavljene »oste varnostne straže. Izvršenih je bilo v raznih krajih več aretacij.
— ft\m, 2. maja. (Izv.) Včerajšnji dan je potekel mirno po vsej ItaJIji brez posebnih incidentov. 35^» delavcev se je v Milanu vzdržalo dela. V Rimn je policija zaplenila devet tisoč letakGv. ki so pozivali delavstvo aa proslavo 1. maja ia aa opustitev dela. Fašistovski listi poročajo, da je prišla policija na sled veliki revolucionarni orja-nizacijl, razširjeni po ceH državi, da je zaplenila JHEOjro obiežrlnesa materijala in izvedla več aretacij, katereim bodo sledile še driif e V industrijskih središčih se je po-vaodi vzdržalo dela večje število delavcev.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
— Zasreo, 2. maja. (Izv.) Za oačiaska volitve, ki so določene na 10. t. m., je do danes vloženh osem kandidatskih list in sicer: komunistična, aarodnosocijalna, levo frankovske krilo, stranka dr. $urmina. radikali, klerikalci, samostojai demokratje ia hrvatski soc'Jalni napredni blok. Pod zadajo skupino so adružeai zajedničarji, radičevci, frankovci in hrvatska delavska zveza. Nosilec liste jo interniraai ins. Avgust KoSutič. Med zajedničarji vlada veliko nezadovoljstvo proti radičevcem, ker so ajih kandidati postavljeni na zadnje mesto, tako da ai ajih izvolitev zanesljiva.
NEMŠKI DRŽAVNI PRORAČUN.
»arl'.n. 1. maja. Držami fin aa dni aatnkrter -jo predložil nemškemu držarnemn a boru letni proračun. Cisti prebitek i* ir. lavnega proračuna x* leto 1924 znaž* 1574 milijonov mark. Celokupni iadaiki za leto 1925 znašajo 4990 milijonov.
DOMAČE NOGOMETNE
TEKME.
— Zasxeb, 2. maja. (Tzv.) Včeraj saj* ■oz orne t na tekma med zazreb$kn Concor-dio in Haškorn ie končala z rezultatom 4:5 (2:0). V Splitu ja potolkel Hajduk Gorfla z 9:0. Za jutri je napovedana noromftia tekma med Gradjanskim In duaajBktm Jia-dočlrn prvakom Hako&h.
ANGLIJA PROTI OSEM-URNEMU DELAVNIKU.
— Lenden, 1. maja, (lav.) Faredlog •!*-na delavsko »rrar.ka Vjurh.an«.«a glede eožOt-te eeemnTnega delavnika j* poganska, aWr-nica e S32 : 128 glasevoik odklonila.
FRANCOSKA VLADA PROTI KOMUNISTOM.
— Pariz, 1. maja, (Irrv.) P^!ie!#tte a-fel*. sti nadaljnjeje hišne nr€i*ka.ro pri vodit*-Ijih komun!«ti*n« stranke. Konmniati so zapleteni tudi v veliko vonuntko afere, kfrr eo Izdajali sovja-tekira ebisr.tltn r Ruefji važne vojaške Mknmaoate, načrte trdnjav, arzena lov In aeirop'anov. Fri n^fcxT»r:h Ireent; nlatlk so oblasti d^bäe turi poWtsiee e prejemu subreneij od strani Änclj». Tafc* je Rusija nakarala za kotnun:«*ič*o Fra^swi-do vodstvu strank« 300.630 aJMffn£fcaat*k1y dolarjev.
Naši javnosti!
V nedeljo dne 3. maja pred&*m mb 1/2 11. v zbornici univerze g. prof. dr. V aber o temi »Analiza vesti«. To pre-< davanje js italijanska oblast v Trstu mt sramoten način preprečila- — Vstop* nina Din 5.— za akedemike in dijake Din 2.— v prid Jugoslovenske Matict. — Predavanje naj ho naša kulturna manifestacija proti išaltjanakasnu naM-Ijui — Pridite
Oetarioa Zita in poraz pri Plavi
Pred okrajnim b-eöSSen? I. aa EHruajiL se ie pričela 39. aprila senza-eijoaahaa rat-rrava. KršuanskG socijalni poslanec ia tur pan dr. Pave! Barsch je vložil tožbo erott odgovornem j   uredniku konservativnega tednika »Oesfrr. Nachrichten« dr. Roberta Wolfru. Omenjeno clasilo je pisalo, da je dr. Barsch razširjal laži :« xatolcevat'.ja s te«, da ie tdfl, da sta bivši cesar Karel in bivša, cesarica Zita preprečila zrnato na Piava v.\ da je bila cesarica Zita italijanskega mišljenja. Članka v »Ossterr. Nachrichten« i>t* izšla v januarju t. I. Clankar je dolžfl dv. Barscha, da je razširjal o ZftJ laži in natolcevanja. Očitek laži je otemeljfl s tem, da je baje da\ Barsch trdil, da bi büi Avstrije?, kakor je razvidno iz mernoarjev marS£.'a Conrada v. Hötzendorfa, na Plavi znasaif da ni-sf& esssr in cesarica tedala vkt,z, da (avstrijske) čate ne smejo fovršiti iip«da. Nadalje je dr. Barsch pripovedoval, da leči krfvda, da je Avstrija iugubila vete«, aa ■italijanski bestiji« cesarici Zitl, ki se je povsod vmešavala v vladne poaie v škoda Avstrije. Ke.* avtorja članka ni bilo nogoc« eruirati, |e bila vložena tožba proti »dr«-vornemn itrednikn radi eanemarjenja nrad-Tiiške parnosti. Pri razpravi je obtotiener. zastopan po dr. Lcskign, izjava, rfa ink/hir-airane£2 članka pred aatisujaajeot ni čital. da pa hoče za vsebino članka doprineafi dokaz resnice m sicer v tej obliki, da se ie tožilelj Htavil na omenjeni način in dra^tc, da Conrad v. Hötzendorf ni v gvejflt n-tOarih, še manj pa drugje na ta način ročal o cesarju in cesarici.    Obtoženec fe navedel dokaz, da je varrrk poraza va Fi-a vi popolnoma drug ia je tozadevna predlagal za priče maršala Hötzendorfa, maršala Georg!, nadvojvodo Joaipa, poduaaria-la   WU!erdinga ia Pi*releaa, reaeraksga rolkovnika in bivšega n.rdveivodo Ev^eca, bavarskega     artilierijskega     generala v. Kraifta, generala Lndeadortfa, generalne*« majorja Arza. Sodišče je saaso ielMM ur«' dilo tei zahtevi in amalifi  :•• aaaršmia fiotzendorfa. Razprava je Wla prelozeaa.
Borzna poročila,
Lftibtiaaska borza dasee ml p««)avaia.
Zagrebška borza daaea ni poslovala. V
prostem prometu so aotiraJi: Curia 12.0i— 12.05, Praga 184—154.50, Newyork •1.80— 62.10, Loido« 301. Mu«« 3e4.75-
Inozemske borze«
Cnrik, 2. maja. Predbovza- Beograd «.32—8.35, Pariz 27.05—27.10, Mila« 21.» —21.30, London 25.01—25.04, Ntwyork 5UK/a- 516»/,—5164/.,   Pra sa   15.29—15.22.
— Trst, 2. maja. Predborza: Beograd 39.20—30.30, London 117 35—117.65, Newyork 24.25—34.35, Pariz 127.25—75* Pra^ za 72—T225. Curia 476—47t
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 3. maja 1925.
Štev ')9.
Za iugoslovensbi krematori]
2e leta 1909 ae Je ustanovil ▼ Ljub-Saal pripravljalni odbor za ustanovitev društva Jugoslovenski krematorij. Du*a tetin modernemu pokretu le bil pokojni nal aesnik Anton Aškerc, ki pa se mu nI izpolnila želja, da M se njegovo truplo vpe-Klilo. Društvo Jugoslovenskl krematorij le aamreč Imelo namen, propagirati misel aa moderno pokopavanje mrličev potom oglja , dokler pa se ne doseže dovolitve za •apravo krematorijev v takratni konservt-■vnl Avstriji, naj bi se umrlim članom omo-fočil prevoz trupel v inozemske kremato-rije.
Čudno, da se ta moderni pokret žc al abnovil v naši svobodni In dokaj napredni aržavi, saj v Avstriji Je bil edini zadržek v klerikalni premoči In konservat'vni dunajski vladi. Oba zadržka sta danes odoa-ila. Razumljivo je, da se cerkev ozToma duhovščina sežiganju mrllčev protiti zaradi dobro plačanega pokopavanja, toda ista •erkev Je sama odrejala sežiganje — živih a. pr. Hus. Giordano, Bruno itd., toda se-ilganje mrllčev Je utemeljeno v hlgjenič-aem In estetičnem oziru. 2e Ibsen je rekel: »Ako se že mora vse enkrat končati, •krbimo vsaj, da bo konec lep.« Ali pa )e pokopavanje lepo? Človek kot višek stvarstva, zapovednik vsem drugim živim bitjem, naj postane po smrti hrana črvom in irugl golazni. Kdor Ima količkaj smisla za snago m estetiko, bo gotovo želel, da njegovo truplo ne razpade pod zemljo polagoma v gnusno gnojnico, da se njegove kosti ne Izkopavajo in premetavajo. Pokop vanje pa Je tudi nehigijenlčno. Vsled po-lasnega razkrajanja pod zemljo brez zraka nastajajo tud: strupi, smrdljivi plini m aaglo se razširjajoče kisline. Vse te ne-■drave snovi se pri prekopavanju širijo z Irakom, sicer pa z vodo, ki je nevana Hudem In živalim. Na ta način pa prodrejo skozi zemljo tudi nevarn-' bacili ki lma-)o nekateri zelo dolgo življenje, n. pr. tuberkulozni 2 hi pol leta po smrti človeka. Vse te snovi pa ogenj v nekaterih trenot-kih uniči.
Nepoučeni ljudje mislijo, da se v kre-matoriju truplo peče m pali ter jih že pri sami taki misli pretrese groza. V resnici pa ne pride mrtvo truplo z ogjnem in platneno niti v dotiko, temveč v dobri uri razpade v prah le s pomočjo silno razgretega zraka m k:sika. Pravzaprav razkroji razgreti prah truplo v njegove sestavine: vo-do, dušik in ogljenčevo kislino, a od negorljivih snovi ostane le prgišče belega prahu. Trupla se v krematorijih v pravem pomenu besede ne sežigajo, temveč samo vpepelijo.
Krematorij i imajo obliko rimske bazilike. V sredini se dviga ogromna kupola, na strani pa eden ali dva stolpa (dimnika). V notranjosti Je poseben prostor rakev (dvojna ali pa celo trojna). Pravo vpepe'i-sce je okoli in okoli trdo zaprto. Zrak, ki le v tem prostoru (kjer se nahaja rakev s truplom) se razgrele do 900 stopinj in vsled tako silne vročine se začne truplo hipoma razkrajati ter postane v eni uri čisti prah. Ta prah, preostanki mrliča, se spravi nato v rx)sebno urno, (pepelnice), ki ima navadno podobo nizkega kel:ha z Izbočenem pokrivalom. Urne se potem hranijo bodisi v posebnem oddelku krematorija, navadno 25—30 let po dogovoru, ali se pokopljejo ■a blagoslovljenem pokopališču, se hranijo ▼ kapelicah na domačih vrtovih, pepel s'av-aih mož pa se navadno hrani v muzejih.
Sežiganje, oz:Toma vpepelitev mrtvecev pa ni morda moderna novotarija, temveč je bilo v navadi že pri starih narod:h, a čemer pričajo razne izkopnine. Med starimi narodi je bilo sežiganje razmeroma bolj razš:rjeno, kakor med germanskimi in
romanskimi narodi. Danes Jo treba pregnati le predsodke. Tehnika In popularizacija znanosti sta pregnali žc razne stare predsodke, tradicije, navade, obrede In dogme, torej gotovo preženete tudi predsodke proti vpepel je vanju. Ko so se koncem 18. stoletja prepovedovala nova pokopališča okrog cerkve in sredi človeških bivališč, so se tudi našli ljudje, ki to videli v tem ogrožanje vere.
Vpepel J evanje mrtvecev le ▼ dJbn svetopisemskih besed, naj razpade truplo v prah In pepel ter te besede tudi duhovnik pri vsakem pogrebu ponavlja. Pri ookopa-vanju v zemljo pa se te besede navadno ne izpolnijo, ker truplo se razkroji le v blato In mlakužo. posebno v teik, 1'uvnati zemlji.
Kakor rečeno, |e danes duhovščina vseh veroizpovedanj nasprotna vpepeljeva-nju edino iz egoističnih ozlrov, vendar Je ideja Že prodrla pri vseh naprednih državah, izvzete so le Rusija (morda d.tne« že tudi ne več). Turč ja in naša drža\a V Avstriji so se napredni duhovi zaman boril! za dovolitev krematorijev, zato se le na Dunaju ustanovilo društvo »Flamme«, ki je Imelo svoje podružnice po vseli večjih mestih za propagando in za prevoz članov po smrti v inozemske krematorije, pog'avitno v Qoto in Saško kamenico. Cehi su Irreil v ta namen tudi dve društvi. Graški mesni! svet je že pred 20 leti podaril društvu s'av-bišče za krematorij, ki se Je postavi- kmalu po razpadu Avstrije. Tud: Srbi *o Imeli že pred vojno društvo »Ogani* z Istimi cilji, na čelu propagande je bi: mestni fizik dr. Nikolič. Društvo je Ime o mnogo članov ter si nabavilo v propaganlne svr-he sklopfčne slike Tudi takratno ministrstvo je bilo nak'onjeno ustanovitvi krematorija v Beogradu ter je že sestavilo predlog tozadevnega zakona, a je Izbruhnila svetovna vojna. Vsled tega je pr.Čakovati, da tudi sedanja naša vlada ne bo nasprotovala tozadevni akciji, ako se objovi po celi državL
Zdravstvene oblasti — celo v konzervativni Rusiji — so se posredno In .nep'>-sredno davno Izrekle za vp^pe'Je\Mnie mrličev s tem, da zapovedujejo pr; ntvar-nih nalezljivih bolezni sežgati bolnikovo per,io, postcljnmo in celo hišno otkjvo. Le truplo kot središče vseh bacilov b? se naj hranilo v zemljo za nadaljnjo okuževanje okolice!
V Ameriki imajo krematorije že od ie-ta 1876, na Angleškem jih je bilo pred vojno 13, v Nemčiji 25, v f talij i 30, \ Franciji 5, na švedskem 2, na Danskem 2, na Norveškem 1 itd.
Želeti bi bilo, da tudi naša država čim prej vstopi \ krog modernih u.žav z ustanovitvijo krematorijev. Drzav'janski svoboda je tudi v tem, da vsak sarrt svobodno odloča o načinu svojega pogreba. Tudi državna upra/o ne more zanikati, da ima 1 vi.epeljevanje mrličev vse preda v hi-glleničnem in estetičnem oiu~*- pred pok i-ravanjem v zcm.jo. Ako dob mo doma krematorije, bo vpepeljevanje dost» ceneje kot mestni pegrebi. Ogenj nji uniči na veličasten način najdražje, kar i»:iamo na svetu.
Naj bi nas: »«& kdo izmed Š* Živečih članov priprav'ia^nega odboji lugosloven-ski krematerj, ^klical obču zbor, i novo dr'šr\o naj bi rIo vsestransko ia delr. za propagiranje mis *, da ljuaiivo opusti za-staree predsodke ter spozna Jo^re strani vpepeljevanja. Ako bi U.t.štvo samo ne mog o zgraditi krematorije, nal *e osnuje v ta namen delniška družba SLseg pa sv bo go+ovo našel oetičen pnvatr.t<. ki *e loti zgodbe, saj se bo kaj;i*i 6tc dalie b.ilje obrestoval kot stalna dedščina potomcem.
met ca, vendar m ft dal ia razumeti, ker
so aašl kmetijcl pričakovali, da bodo Imeli v parlamentu odločilno besedo. Toda to pričakovanje se nI Izpolnilo. Srbski zem-Iloradnikl so doživeti katastrofalen poraz in so rešili Iz splošnega poloma samo štiri mandate. Postali so tako stranka, s katero se v pollfčnem življenja več ne računa. Tem štirim cemljoradnlšklm poslancem se Je pridružil tudi poslanec SKS Ivan PucelJ. Pridružil se je stranki, kf Je v parlamentu brez vpliva In moči, Jasno Je, da ne bo mogel za svoje volllce ničesar storiti. To uvideva Že g. PucelJ sam Zato se le J jI sedaj približevati radlčevcem, ker računa, da bodo prej alf slej dobili vpl'v nt vodstvo državne politike. 2 njimi bi rad zlezel v vlado tudi on. To Je njegova stvar, dvomimo pa, da bi bila ta n; novejša ljubezen simpatična njegovim volllcem. Radl-čeva stranka Je izrazito p'emenska stranka. Radič priznava poleg Hrvatov samo še Srbe. Slovenci so mu samo planinski Hrvati in kot taki se naj popolnoma uklanja-jo komandi Iz Zagreba. Pred dnevi so listi poročali, da so radičevci že predložili na merodajnem mestu načrt, po katerem bi se naj država razdelila v dva dela — v
srbski fn hrvatski; v srbskem delu bi nal neomejeno vladali Srbi, v hrvatskem pa Hrvati. Pod Hrvatsko bi naj prišla tudk Slovenija, v kateri bi komandirali Ia Zagreba radičevci. Slovenci bi torel prišli pod radičevsko kap! Kaj se to pravi, bodo razumeli tisti, ki poznajo hrvatske razmere In naklonjenost Stjepana Rad ča do slovenskih kmetov In Slovencev sploh. Tn pod pazduho tega Radtča sili sedaj poslanec Ivan PucelJ I Kaj poreko k temu naši kmetje? Vprašamo jih, ali bi ne bilo pametnejše, da se naslone mesto na Ra-dlča, od katerega nimajo ničesar pričakovat', kvečjemu zapostavljanje, na one, v katerih vrstah so se preje dolga desetletja borili proti klerikalizmu, na naprednjake. s katerimi jih družijo Ista načela In v družbi katerih bi mogla SKS zopet postatT faktor, ki bi ga na merodajnem mestu radi upoštevali? S tem bi Samostojna kmetijska stranka zopet postala to, kar Je bila takrat, ko je posegla prvič v politično življenje: mogočen činiteij v našem Javnem žvljenju. O tem naj zaupniki SKS resno razmišljalo in ako Jim je v resnici pri srcu interes stranke, jim ne bo težko najti pravo pot.
Julijska krajina
Politične vesti
k stanovanjskemu zakonu se je Oglasil tudi dr. Gosaj, in sicer ravno na dan prvega maja, da na ta način menda znova potrdi Javnosti svojo socijalno človekoljubnost. Zato smo pazno prečitafll ta izvajanja, da lztaknemo njegovo vseodreäujoco formulo na kompromis In t er es hran i h najemnikov ta hišnih posestnikov, ki tvori bistvo sta-aovanjskega vprašanja. Zaman! Uvodoma sicer konstatira ta dr. Gosar, da je vprašanje zapleteno in »dejanjsko uprav nerešljivo« (!). potem pa ti na koncu zabriše po demagoško: Glejte, kako se pod PPrežt nom fadelujejo najvažnejši zakoni! Kakor tla ne •pada k prvi dolžnosti političnega in soH-jslnega delavca, da je pravičen n«tpnm tujemu delu in da vpričo priznane aereftlji-vosti vpraSanja vsaj nasprotnikom dobro voljo prizna! Dr. Gosar pravi, da ni Iruge-ja Izhoda, kakor da se na eni strani pre-snožne najemnike nažane, da plačujejo tako visoke najemnine, kakor sabtevajo načela
rentabilnosti, ali pa da si sezidajo nova stanovanja. Na drugI strani pa naj se uradnikom m krogom, ki ne morejo plačevati polnih najemnin, primerno povšajo prejemki, da pridejo lastniki hiš do svojih gospodarskih pravic! Sedanji »tanovanjski zakon je napram takim dr. Gosarjev! n smernicam vsekakor mnogo socljalnej^l tn pravičnejši! (Saj ščiti uradništvo in manj premožne najemnike na celi Črti, dočlm premožne sloje le delno (dr. Gosar hoče, da se v tem oziru popolnoma ugodi hišnim na. Jemnlkom!) Dr. Gosar si js dalje izmislil top predlog: naj ss namreč uradnikom zvila jo stanovanjske doklade. Teh doklad pr-rle* ne bi bili deležni uradniki sami in bi torej ne koristile uradiJštvu. Drugič bi se doklade morale IztirjatI s novimi davki, kojlh breme bi nosili v prvi vrsti premožnejši krogi, torej hišni posestniki, tretjič bi se s takimi d o kladami ovrglo isto načela kf ga je dr .Gosar in njegova stranka vedno naglašala, namreč načelo oddaj« premoŽenja, ki se bo v gotovi meri tadtrektno iz vajalo bal na podlagi novega rtanovan skega zakona, ker ta zakon ne bo mog «aicititi na celi črti hišnih lastnikov! < si pa država aoogla dodati prkneaae star.
vanjske doklade, tako da s tem lahko zadosti hišne lastnike, bi to storila brez drugega! O tem je lahko prepračan tudi dr. Gosar! Če že ne iz drugih razlogov, iz političnih m strankarskih Sicer pa j« nasvet, naj se povečajo stanovanjske doklade, prav dober in ga priporočamo samemu dr. Go. sarju, da ga vpelje pri vseh klerikalnih gospodarskih podjetjih, recimo »a uradništvo Zadrtižnogospodar8ke banke, za Gospodarsko zvezo Itd.! Gosp. Jr. Gosarju hočemo s temi opazkami samo namigniti, da se lahko vse kritizira in da ni lepo tako pavšalno klevetati in smešiti PPvlade, ki se js ravno g!ed** stanovanjskega zak?na potrudila, da primemo tn pravično izravna so-cijalna nasprotstva in interese, tako hišnih lastrikov kakor manj premožnih stanovanjskih podnajemnikov.
V isti sapi, ko pripoveduje glasilo SLS, da se bori za »večnostne ideje«, z.\ pravično preosnovo družbo »z neizčrpnimi silami rellgijoznega idealizma«, nam po. daja praktični primer take preosnove Itd., ko poroča Iz Beograda o »novem koritu«, h kateremu bo baje prisede! poslanec dr. Pivko! V čem naj obstoja novo korito? — »Slovenec« trdi, da v tem. ker bo baje dr. Pivko Imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu za vera! Ko bi vsaj »Slovenec« začel prt sebi »pro*navijat1 družbo« • svojimi »neizčrpnimi silami rellgijoznega idealizma« ter najprvo opusti svoja ogabno In poceni klevetanje nasprotnikov s koritar-stvom in odi o iti taka, povsem nemoralna sredstva političnega boja!
= Samostojnim  kmetom v razmišljanje. Jutri ima samostojna kmetijska stranka svoj glavni zbor v Ljub'JanL Na zborovanju bodo razpravljali o politčnem položaju in poslanec Ivan PucelJ poda poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Ali Je bilo to delovanje za stranko uspešno? Kdor presoja poetične dogodke v zadnjem času nepristransko, uvideva, da le post PucelJ In £ njim njegova stranka, ubrala pot. ki trank i ne more biti v korist.   2e pred kupščinskimi volitvami se le SKS popol->ma   naslonila na srbsko zemljoradnlško ranko. Daat ti korak že takrat ai bil pa-
— O aferi s prof. Vetrom piše tržaška »Emancipazione«: ... »Lupetina (fašistovski tajnik) kali odnošaje s sosedno jugoslovensko državo. Lupetina spaja slavne tradicije zažiga »Balkana« s prepovedjo konferenc povsem avstrjske barve. Tako, glejte, se ščitijo interesi Trsta v odnošajih s sosedno državo! Potem bodo prihajali prepeva* znano pesem o gospodarski vs-postavi Trsta! Mi pa mislmo, da s takimi merami resno škodujejo bodočnosti mesta, ki potreb::p oddiha in se ne sme dušiti v sovr.ilnosti od strani inozemstva. Pa vse to malo šteje. Sedaj je v modi igranje rešitelfev domovine. Vedno jo je treba reševati, za vsako eno to domovino. Pazijo pa naj, da je z ognjem reševanja ne spravijo v nesrečo«. Poštena lekcija za »Picco-la« in »Popolo di Trieste«.
— Vedno žrtve vojnega streliva. Med Vrtojbo In Šempetrom pri Gorici sta iz-praznjevala mine delavca Andrej Kovačič in Andrej Fajt, oba Iz Renč. Ena mina se je razpočMa ter ubila 58 letnega Kovnčiča, vsled pritiska eksploz'je je počila še drug^ mina In mrtev je obležal tudi Andrej Fajt.
— Slabo vreme. Tudi v Julijski krajini traja že več dni slabo vreme. Dež In zopet dež, kmetijsko delo zastaja. Mraz le občuten. Pada! je tudi sneg :n pobeljena Je bila polovica Cavna. Po božiču so cvetele trobentice In toplo je bilo kot spomladi, sedaj je kakor v Jeseni.
— Preiskave^ pri pristaših republikanske stranke. Tržaška policija strogo paz' na   vsak   korak   pristašev republikanske
stranke. Te dni Je bil zopet v zaporih pri jezuitih tajnik stranke Nino VodiČka. Čez dva dni so ga izpustili. TaČas pa so bile razne preiskave pri več pristaših republikanske stranke. Ostale so brezuspešne.
— Samomor nesrečne matere. Leta 1914. je odšel Josip Horvat Iz Trebuše na rusko fronto. Doma Je pustil ženo In tri otroke. Po Izbruhu vojne z Italijo je morala ta bežati od doma. V begunstvu se Je se-zna;r!a z nekim Madžarom Lsjošem Ken-glerjem In Imela ž njim otroka, ki jc dobi' po očetu ime Lajoš. Ko je mož vse to Izvedel, je bil tako potrt, da se Je vstrelll. Čez čas se je pri Kenglerju pojavila njegova zakonska žena in pregnala Hrovatovo od njega. Zakonski otroci so ji na to pomrli in končno je morala v domači vas! po vrnitvi živeti skupno z nezakonskim svojim Lajošem. Slabo se jI Je godilo. Končno Je obupala in se vrgla z dečkom v vodnjak, iz katerega so potegnili trupli te dni.
— Težka kazen. Pred porotno sodnljo v Puli se je vršila razprava proti 49 letni vdovi Domeniki Funčič In njenemu 24 letnemu sinu Juriju, ki sta bila obtožena, da sta hotela z nožem zaklat! domačega prijatelja pri Funčičevih Josipa Burla. Slednji je zapustil svojo družino in živel nekaj časa z vdovo Funčičcvo. Potem so se začeli prepirati in neki dan, ko Je šel Burla ribe lovit, sta ga napadla Funčičeva vdova in njen sin. Funčičeva ga je sunila z nožem v vrat. Burla pa jima je vendar ušel in se skril pri nekem brivcu. Funčičeva Je pripovedovala, da jo Je Burla Izkoriščal in storil mnogo slabega. Obtoženka je obsojena na 16 let In 8 mesecev zapora, sin je oproščen. Težko kazen je občinstvo živahno komentiralo.
Objave
OTVORITEV  TRIBUNE  NA ŠPORTNEM PROSTORU ILIRIJE.
SK. Ilirija otvori v nedeljo dne 3. maja pri tekmi s Haškom svojo na novo zgrajeno pokrito sedežno tribuno. Je to vsekakor dogodek, ki ga moramo z veseljem omeniti. Izpolnjeno je s tem priznanje, da je našel vkljub sedanjim slabim gospodarskim razmeram možnost in sredstva za uresničenje tega načrta.
Z nedavno dograjeno kopalnico in obla-Čilnico ter sedaj s tribuno izpopolnila je Ilirija svoje igrišče v toliko, da naša Ljubljana tudi v pogledu športnih prostorov ne zaostaja ra ostalimi našimi prestol-niml mesti. Upajmo, da bode to resno in požrtvovalno delovanje naša publika upoštevala, ker dosedanja mlačnost publike napram športu ogroža v finančnem oziru na-daljno uspešno delovanje in morda tudi obstoj naših klubov.
Tribuna je dolga 25 metrov in globoka 6 metrov ter vsebuje 204 sedežev m 12 lož po pet sedežev. Zgradba je zelo posrečena, pogled z nje se nudi na celo Igrišče kakor Iz ptičje perspektive. Dohoda na tribuno sta dva In sicer z obeh stranic. Na sprednji strani presežna streha nudila bo publiki absolutno varnost pred dežjem, naši Iliriji pa želimo, da bi ji tribuna donašala one denarne koristi, ki jih želi in potrehuje. 886n
Obleke
1278
po meri iz različnega sukna se dobe naj«
ceneje pr- tvrdki Lotar & Bizjak, IjuMisna, it, Petra cesta 20
— Ljubljančanom! Odbor belokranjske podružnice SPD nas naproša, da objavimo sledeče: Širnemu svetu je že večalimanj znano, da se gradi na Mirni gori (Sv. Frančišek) v Beli Krajini Planinski dom. To bo prva planinska postojanka. Ker je bila Bela Krajina do zdaj še prav malo pozastopana, v kulturnem, gospodarskem In prometnem oziru zelo zanemarjena, bo nova planinska koča vrlo mnogo pripomogla do izboljšanja razmer. Bela Krajina je kaj slikovita pokrajina ter nudi obiskovalcem izreden užitek. Za pokritje stroškov gradbe bi se Imela vršiti jutri tombola. Vsled skrajno neugodnega vremena pa se preloži na 10. maja. Dobitki so dragoceni ter razstavljeni v treh trgovinah: pri Oričar Mejaču, Selenburgo-va ulica, »EHte«, Prešernova ulica In Ivan Cerne, Dunajska c. Segajte po srečkah. 8S5
— Društvo »Soča« priredi v soboto dne 1. maja t. I. v Narodnem doma veselico s plesom. Vspored veselice bo nudil le prvovrstne izbrane točka s sodelovanjem opernih pevk tn pevcev solo hi petja v zboru, duetov, veseloigre itd. Ves spored se prične točno v določenem času. Začetek veselice ob 20. jn plesa ob 13. ari «1
Jlašim otrocicem s
dajte JVlirim" čokolado!
— Veliki pevski koncert Zveze slovenskih pevskih zborov v nedeljo dne 3. maja
t. I. prične točno ob treh popoldne, ker se večina sodelujočih društev vrne domov s prvimi večernimi vlaki. Opozarjamo Še enkrat vse, ki nameravajo po-setlti koncert, da si preskrbe vstopnice v predprodajl v Matični knjigarni, da ne do pred začetkom koncerta takega navala kot lansko leto. Tam se dobe tudi sporedi koncerta. 879n
— Klub Primork vabi vse svoje članice, da se udeleže veselice bratskega kluba »Soča«, ki se vrši v soboto 2. maja ob 8. zvečer v prostorih Narodega doma. 881n
— Sokol šiika preloži vsled smrti br.
Seidla družabni večer, kateri bi se Imel vršiti danes zvečer. Družabni vefier ae vrSi drugi teden, dau se ga naknadno objavi. — Odbor. 884-n
»RazTagov dan« 10. maja po celi Sloveniji. Kdor še nI, naj kupi srečke za
DR. RAZLAGOV SPOMENIK. _ODBOR.
— Pozor rodoljubi I Vsled slabega vremena se »jurjevanje« na ljubljanskem £ra. du preloži na 10. maja. Upajmo, da bo sv. Peter do. tega časa Izpraznil svojo »bari. glo«. Več v prihodnjih dneh. 8S3-n
— Radloprogram za 2. maj 1925. London (365) 23.15—24 koncert; Birmingham (475), Manchester (375), Aberdeen (495) Glasgow (420) Edinburg (328), Dundee (331), Chemsford (1600) 20—21 koncert; Pars-Radio (1750) 12.30, 20.45 koncert; Paris-Petit Parisien (345) Jazz Band; Zürich (515) 13.30 klavir, 19 zvonenje zvonov katedrale, 20.45—21.50 koncert; Wien (520) 11—12.50,16.10—18. 20 (Zl?hrer), 22 koncert; Roma (425) 14—15, 17.45, 20.30 koncert; Bruxelles (265) 17, 20.15 kont rt; Berlin (505) 20.30 komorna glasba, 22.30— 24 plesna glasba; Breslau (418) 12.05— 12.55. 17—18 koncert, 20.30 komorna glasba; Frankfurt (470) in Cassel (238) 1630— 18 koncert, 20.30—21.30 kabaret, 22-23 Jazzband; Mamburg (395), Hannover (295) In Bremen (330), 14, 16 30, 20 koncert; Königsberg (463) 17—18, 20—21 koncert, 2L15 —22.15 kabaret; Leipzig (454) in Dresden (292) 20.20 koncert; Mönchen (485) in Nflrnberg (340) 16.30—17 30, 18.30 koncert, 22.15 majev ples; Münster (410) 16—17. 20.30 koncert; Stuttgart (443) 20—21 koncert, 21.15—23 »Hochzeit Im Hause Alfanz.«
— Priraorje, nogometna sekcija. Danes, v soboto, oa vsakem vramnu sestanek v
garderobi na Igrišču. Jutri, v nedeljo, odhod v Celje ob 12. — Načelnik. 888
— Klub Primork Una svoj redni občni abor v torek 19. maja t. 1. ob 5. popoldne v damskl sobi kavarne Emona. Udeležbi vseke članice je dolžnost. 8S2-n
— Savska gasilska Ž»*pa v St. VKu nad Luibljano proslavi praznik sv. Flori in na dne 10. majnika t. 1. po naslednjem sporedu: a) Ob 8. uri dopoldne zbirališče bratskih gasilnih društev pred Gasl'rrm dorrom v Sent Vidu nad Ljubljano, b) Odhod z zod-bo Dravske divizije k službi bo2H. ki bo ob 9. url v farni cerkvi sv. Vf-h c) Obhod po vasi. č) 3. redna župna skupščina, d) Popoldne ob 3. pri Jagru velika ljudska veselica.
— Prostovoljno gasilno društvo v Škof. JI Loki priredi dne 7. »unija t. 1. veliko vrtno veselico. Sosednja društva se vljudno prosi, da se na isto ozirajo. K obilni udeležbi vabi — odbor. £91 n
— StarlŠem in vzgojiteljicam v pretres. Velevažen faktor pri telesni vzgoji naše mladine je gotovo skrb za lepo zraslo telo. Telesne hibe ne zapiralo sarno marsikateremu velenadarjenemu človeku pot k gotovim poklicem, temveč vplvajo tudi silni škodljivo na splošno zdravstveno stanje in povzročajo zgodnje hiranje. Zato Je dolžnost vsakega, da se pos'uzi prilik, ki jih nudi za ozdravljenje »niKljeničn! ortnpedč-ni zavod »Atene« na Bleiweisovi cest. Zavod deluje že 2 leti pod skrbnim nadzorstvom specijalnega zdravnika v blagor mladine. Pomoč ne nudi otrokem s skriv-ljeno hrblenico, z znaki grbe, v ras:i zaostalim, z okroglim hrbtom z visokimi rameni itd. Napake, ki se jih v kali opazi, so brzo odstranjene; ako Je bolezen bolj razvita, ie seveda potrebno več potrpljenja. Močno razvite hibe se dajo le omejiti, kar ima pa za bolnika tudi svojo važnost.
Stariše se opozarja, da naj n kdar m čakajo tako dolgo, da postanejo napake žc na zunaj vidne in da se ne tolažijo z običajnim izgovorom, češ, da Je še čas, da še ni tako hudo itd. Tudi je treba povdar-jatl, da so posebno deklice v razvoju pod-vršene   skrivljenju   hrbtenice in današnja velike šolske zahteve povečajo to nevarnost še bolj. S   hvaležnostjo je treba še omeniti, da so državni In dobrodelni zavodi našemu telesnemu vzgajallšču prijazno naklonjeni in da mu pošljejo mars katere-i ga, ki je zdravljenja potreben.   Zato na! j tudi starišl, katerim je na srcu blagor bvo> j jih otrok, ne zamudijo priliko in naj se in-J form'rajo o dotfčnem zavodu. Pojasnila s« dobe vsak dan med 4.—6. uro.
— Hašk, Zagreb : Ilirija. Jutri, v nedelje ob pol 15. absoivira Ilirija najtežjo tekme svoje dosedanje letošnje sezone. Protivnik ji je H. A. S. K., ki uživa sirom države izredno popularnost m simpatije in ki predstavlja enega najmočnejših reprezentantov ne samo Zasrreba, temveč cele države. Oba kluba nastopita s svojimi najboljšimi silami, posebej je poudariti, da ima Hašk v moštvu celo vrsto reprezentančnih igračev in sicer golmana Fridricha, krilsko vrsto Marjano-vič - Cindrič - Križ ter napadalce Plazzeri-ano, Vinek in Zinaja. Tudi iHrija Ima v novem krilu Poduji državnega reprezerrtanta In tudi razen tega marsikaterega igrača, ki ne zastaja za glasovitlmJ Haškovci. Obe moštvi gojita kombinacijsko Igro, računati je, da prinese tekma ostro, izravnano borbo In prvorazreden nogomet. Igra se ob vsakem vremenu. 887n
Vsled skrajno neugodnega vremena
se preloži planinska tombola na 10. maia
Oglejte si dobitke! Knpujte srečke f
Proslava 1 maja v Ljubljani
Letošnja proslava 1. majnika Je potekla povsem mirno in dostojno. 2e na vse zgodaj so odmevali po ljubljanskih ulicah zvoki vesele godbe, ki so privabili na prosto in v naravo mnogo ljudi Zal, da Je slabo vreme skvarlo vse načrte in je bilo zato tudi vsakoletno običajno romanje na Rožnik slabše kakor druga leta. Proslava 1. majnika kot praznika proletarijata pa Je končala s popolnim fijaskom. Bilo Je pričakovati v očigled enotnega nastopa vseh delavskih strank pri proslavi ogromne !n veličastne manifestacije delavstva ki pa je povsem odpadla. Pred Mestnim domom, kjer je bila zbirališče vsega proletarijata, se je Jedva zbralo 400 do 500 oseb In Še med temi mnogo golobrade mladine. Sp'o-šen vtis, ki ga Je napravila proslava Je, da je delavstvo sito vseh demagoških fraz in gesel ter da obrača delavskim strankam vseh vrst hrbet. Resignac ja, apatija in splošno razočaranje, to je bil zunanji znak letošnje proslave. Pred Mestnl-n domom se le torej zbralo delavstvo, da čuj* svoje voditelje. Zanimivo jc dejstvo, da se na govorniški tribuni to pot niso pojavili znani govornki kakor Lemež, 2orsa in drugi, temveč so mestoma govori1! dose-daj deloma precej neznani možis. Prvi Js govoril v imenu kmečko-delavske zveze g. StukelJ, ki Je ponavljal stare fraze o socijalizmu ter marksismu ter apeliral na delavstvo, da naj bo složno, ker le na ta n^čin si bo :zvojevalo svoje pravice. V imenu socialnih demokratov je govoril g. Ooleuh, ki si je v svojem govoru teme-Hito privoščil radičevce In klerk^ee Kot tretji govornik je nastopil v Imcr pro'e-tarske omladine neki mladenič Pur m. Ta se je posebno ogreval za tretjo InternacI-jonalo ter za uvedbo 6 urnesa de'avnika, kakor je v sovjetski Rusiji. Zatem je govoril še v Imenu knjigovezov Pastorek, svoje mnenje pa je podala v imenu socialističnega ženstva ga. Rakovčeva.
Zborovanje Je zaključi1 komunist M a-kuc ki Je navzočim raztolmačil, da Je policija radi ponoči nalepljenih letakov provokatorske vsebine prepovedala obhod po mestu. Zborovalci so se nato mirno razili.
!
Wv g-_ ' »SLOVENSKI  NAROD« dne 5. maja 1925. ^traa 3.
Politična organizacij!! Komikih Slovencev
Občni zbor političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je vršil dne 30. aprila t. I. v društvenih prostorih v Celovcu. Bil je izredno dobro obiskan iz vseh delov slovenskega Korotana. Po podanih poročilih društvenega vodstva ter referentov za ljudsko štetje in manjšinsko šolstvo je bila sprejeta tale resolucija:
1. ) Z največ f im ogorčenjem zavračamo nmosnovana in naravnost žaljiva podtikanja zveznega kanclerja dr. Rameka v seil parla* menta dne 3 marca t. I, ki identificirajo vsako zakonito prizadevanje narodnih ko* roških Slovencev po dosegi od koroškega deželnega zbora fn koroška deželne vlade slovesno zajamčenih ustavnih in manjšinskih pravic s profidržavnim stremljenjem in tre* deni^, ne da bi moglo navesti enega samega slučaja nelojalnosti. Tako postopanje obso* jamo tei bot j, ker zvezna vlada ni smatrala za pofrebnot predno je podala ono izjavo, peložaj Slox'er- ;rv na Koroškem objektivno preisketi in zaslišaft tudi legalne zastopnike slovenske man-Zine, kar bi moralo nazira* nje zveznafa kanclerja o položaju koroških Slovencev bistveno izpremeniti.
2. ) Nasproti trditvam zveznega kane* terja, da Koroški Slovenci nimajo povoda, se pritoževati proti 7 - y:ršnemkoli zapostav* Ij\~ifu, zlasti na šolskem polju, ugotavljamo sledeče:
Tri slovenske ljudske šele, ki so v orne* njenem poročilu izrecno npredene kot do* kaz, da Slovan ~i odklanjajo slovenski pouk, so chfsojale že dolga leta pred vojno in je štela leta 1913. trlrazredna slovenska javna ljudska šola v št. Jakobu v R. 248 učencev, iiirlrsrrr^na zasebna slovenska Zola v Št. Rupertu prt Velikmcu 220 učencev in enot razr-dna slovenska javna šola v Selah 80 učencev poleg katere je obstajala enoraz* redna uirakvistična šola s 28 učenci. Stoven* ska šola v Selah je bila leta 1916. združena s tamkajšnjo ufrakvisfično Solo v utrakvi* stično dvorazrednt~o, ker se med vojno ta* kemu predlogu nt bilo mogoče protiviti. Ostali dve slovenski Soli na katerih je vedno poučevalo učiteljstvo izrecno slovenske na* rodnosti, pa so šolske oblasti po plebiscitu dslc zepreti in so ostale vse tozadevne pro* šnje in intervencije brezuspešne. V sled pri*
tožbe na Zvezo narodov leta 1922. na novo ustanovi j eni slovenski šoli v Št. Jakobu v R. in Št. Rüper tu prf Velikovcu pm nikakor nista odgovarjali določbam šolskih zakonov tn željam slovenskih interesentov, vsled če* sar jih ljudstvo odklanja. Glede ljudske šole v Selah se je po triletnem boju slovenskih občanov doseglo, da se vsaj prvi dve šolski leti poučuje v materinem jeziku.
Kar se tiče ufrakvisfičnih Sol, ugotavlja* mo. da se na teh šolah ne samo sisfemefično izriva vsaki slovenski pouk. marveč se do* grjajo celo slučaji, da se slovenskim otro* kor prepoveduje v prostem času povoriti med seboj v materinem jeziku (Podijubelj, Smer j et a v R.) alt pa se učencem dajejo n->~r*d., ako se r-dvovedo medsebojnemu občveanju v slovenskem jeziku.
Konsfatiramo, da je nastavljenih na uirak\ističrAh *c?ah veliko število učiteljev, ki slovenskega jezika bodisi sploh niso zmožni ali ps ga govorijo zpolj v slabem narečju, dočim se za slovenski pouk kvalU ficira: učitelje nrr-.ešča v nemških krejih ali pa se jih pušča sploh brez službe.
Protcc" ■ zrno proži načinu, po katerem se je vršilo ljudsko štetje z o-zirom na jezi* kr**-rr> *~ trudno prinrdiost ter od1~lanj"no, da bi to ljudsko štetje nudilo pravo pod* l.go, . 'kateri hi se r.oglo rešiti mr.njšim sko "prašanie SIcv^tv na Koroškem.
Staremu odboru je bil podan ab-solutorij s pohvalo, nakar so bili izvoljeni: jfg. Ferdo Kraiger za predsednika, dr. Petek za 1. in Janez Vošpernik za 2. podpredsednika, g. Ivan Stare za tajnika, Anton G a s 11 za blagajnika ter odborniki Florjan L a p u š, .TosiD V i n t a r, Vinko Orfib-1 a c h e r, Boštjan Borovnlk in Josip Ti e b e i n. Kot posebnost moramo beležiti, da je bila razširjena v Celovcu govorica, da je došel na občni zbor političnega in gospodarskega društva dr. Janko Brejc iz Ljubljane. Opoldne se je zglasil v društvenih prostorih policist deželne vlade, ki je zahteval tozadevnega- pojasnila, nakar se mu je odgovorilo, da je 1. april že minil. Ke-daj se bodo koroški Nemci izpameto-vali?
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani*
. .   . Drama:
Začetek ob 20. zvečer.
Sobota, 2. maja:    Roka roko umije, obe
obraz. Red D. Nedelja, -3. maja: Vdova Rošlinka. Izven.
Opera:
Začetek ob H 20. zvečer.
predstava pri zelo znižanih cenah. Izve«. Sobota, 2. maja: Cavalleria rusticana. Glu-mači. Izven.
Nedelja, 3. maja: Carmen. Izven. Ponedeljek, 4. maja: Zaprto.
„Los Intresss ereaiio
(V Oton Župančičevem prevodu <cRoka roko umije, obe pa obraz*. — Komedija za lutke v dveh dejanjih (treh slikah) s prologom tn epilogom. Spisal Jacinto Benaventc.) (Konec.)
Njegovega gospodi, L^andra. so dali dami. Igra ga Vera. K.kor fuiem je to ob;ČaJ pri tej v!o£i. Men^i 73to, da bi ta mladenič bil tembolj nekak Pierrot lunaire, # mesečino vzd.hu o 'z 7aljub'jenec. Vera ga Je tudi v tem smislu igrala. Večinoma polglasno: mladega moža, ki je oopo-noma hipnotiziran po woji 'jubezni !n 2>e brani \seh neplemeni ili čustev n dejanj — do-k'er se ko oglasi mu »v KrUpin. Ki ^a pri-mora do slih. Kc- le tudi S a r • C e v a kot Sflviia govorila bolj v ne/nem vzdihovanju, je pa .a zam-iKnjen;i dvoj-ca .ntstoma vendarle postala vilo Jo'gocasna prrtihü-sentlmcat alna CaŠo .sampanj-a bi bi; vsaki želel pr*d vs;«Vi?i aktom. °osehm bi prosil t. Saričevo, da M <mo jepo pesem, ki jo govorj v d-:i£t:*n aktu, prrd-iaša!a nekoliko ni3rj EaseKfv-sanjJVOji ood za občinstvo. Je škoda, če rodi — kljub vsej čustvenosti — ta pesem nad glediščem neko sartvUo in se iizubl brez učinka.
Donn a S:rena Medvedove ml ne ugaja. Pr r domače ^i je zamislila vlogo. To naj ne bo ordinarna zvodnlca ki se ji njeni tajni zaslužki, o katerih živi In si vzdržuje socijalni blesk, poznajo že na kilometer. To bodi ostarela lahkoživa dama, ki ima še vedno dostop v boljšo družbo, si vzdržuje »salon«, kamor rada prihaja zabave-željna »družba«, a srečava tamkaj seveda :udi novopečeno gospodo a, la rodbina Poli-šiaelova. Zato bi morala ta figura po mo-."ern okusu kazati dobro vzgojo v glasu In kretnjah. Nastopala naj bi kakor mark:za. 5 tem se sklada tud' njena vnanja ogorčenost, ko ji Krišpin ponudi pogodbo in /.aslužek za pomoč pri speljanju bogate 3iiviie v naročaj Leandru. Saj aima ničesar zoper take kupčije, toda ne sme se JI jriti kar takole grobo in naravnost. »Anstand und Grandezza« pravi podobna sta-rošpanska dama v nek: Straussovi opereti. Pohvaliti pa Je pompezno špansko obleko g. Medvedove, zlato in belo, s črno man-rirfo la rdečimi rožami. Je nekaj Velas-quezovih barv v tej kompoziciji, kakor tudi v oraamentaciji obleke Balatkov« (gospa Polšinela), le žal da niso pentlje claobraite mesto karminastih.
Tudi Marija Vera ima frizuro In ovratnik po modi španskih kavalirjev Velasque-zove dobe in tudi sicer se je v pogledu kostimov mntjgo storlo. Tipične figure, ki 90 vzet* Iz iznenada-komedije (commedla leli'arte), so ostale temu primerne. Tako a v lari in po vnanjosti brillanten Polnil-
ne]. Lipah. Celo kljunasti nos te lutke I si je napravil. Enako je Harlekin oblečen, vakor mora biti. Prvič ga je zelo javkajo ae in medlo igral D renovec. Pri pono vitvi je Imel ulogo Jan, ki je bil pov-darnejši In boljši, dasi pretemnega glasu za to lirsko vlogo.
Zelo ljubka je b;la N a b 1 o c k a kot Kolombina. Igrala je fino, ljubeznivo — hudomušno m Je v belem kostimu s triogla-tlm klobučkom Jako dobro izgledala. Ker je Rusinja, smem omeniti rudi, da Je govorila dosti dobro slovenščino. Dr je lutka, je samo markirala in se mi zdi, da bi bilo to sploh bolje za vse igralstvo. Ali pa naj bi še raie igrali realistično. Ni mogoče spraviti vanje take enakomernosti, da bi se nam zdeli vsi marijonete. Harlekin na pr. samo čisto ma'o markira; G r e g o r i n, ki je bil prilično dober krčmar, se trudi že bolj, pada pa venomer iz vloge In se giblje zopet naravno. Ker ima Nablo^ka eno belo nogavico z belim čevljem in črnim pomponom, drugo pa črno s črnim čevljem, bi morala na črnem čevlju nositi bel pom-pon. Lepši bi pa bili obe nogavici beli z belimi čevlji. Zelo dobro sta svoji mali vlogi opravili dve enako oblečeni punčki. Slavčeva in Vida. Govorita kakor naviti in na koncu stavka, pred zadnjim zlogom, pride vselej »kniks«, poklončck. Režiser jTh Je dobro zdresiral in sta prav zabavni ter srčkani. Spomnil sem se, kako prijetni stt bili tudi v Moličrovih »Preci-jozah« Putjatove režije. To je naraščaj, za katerega bi bilo kaj storiti.
V zadnjem aktu je Imel Peček zelo hvaležno vlogo advokata. Prav dober je bil. Seveda z očali, allonge-lasuljo, črnim talarjem, podaljšanim kazalcem, kakor Don Bartolo v »Seviljskem brivcu* in drugimi atributi dr. Graziana iz laške improvlzač-ne komedije .
Male, deloma neme vloge imajo še Plut (Pantalon), M e d v e n (advokatov tajnik) ter San ein in De lak (natakarja, oz. v zadnjem aktu advokatova slugi).
V drugem aktu se čuje prav lepa sentimentalna glasba. Kakšno skladbo so vpo-rabili, ne vem.
Ponovitev je bila, kakor že povedano, boljša, kar se je takoj poznalo tudi na izmeri ploskanja. Komedija je igralsko |ako težka. Ce bi hoteli doseči res učinkovite »lutke«, bi jih moral dolgo, dolgo ekserci-rati prav energičen, celo brutalen režiser. Mislim si, da bi bila stvar potem ravno ra-ditega zelo frapantaa in morda je to tista moč, katera je igri pomogla na izbrano d'>-brih odrih do učinka. A to je vendarle bo'j vnanja pritlklina, ki lahko slepi. Brez nje pa vid mo, da je igra le srednje zanimiva in ne hudo izvirna v ideji. Tudi ima predolge samogovorne tirade, refleksija. Citati Jo v Zupančičevem prevodu mi je bil boljši vz'tek, nego gledati in poslušati jo. Skoro prav nič se naše igralstvo še ae zaveda, da. spada k ansamblskemu lgraaju tudi vglasenje igre na skupen ton. Eni for-sirajo svoje glasove, drugi skoro šepečejo, višine glasu ne prilagajo vlogam in ne tim-bru glasov soigralcev. Najbrže pri skušnjah sama markirajo, ko pa pridejo na predstavo, šale prvič slišijo drug drugega zares.
Vprašanje je končno, alt se nI v pre* vodu, naj bo še tako lep, izgubilo kaj humorja. Vsak jezik ima polno izrazov, ki '. v prav gotovi zvezi pomenijo nekaj prav gotovega, dostikrat dvoumnega. Ne dozna pa takih pomenov izlepa oni, ki ni v Jeziku i absolutno domač. Vemo, kako zna franco-
ščina s svojim besednim zakladom žonglirati ia v navidez nedolžni obliki povedati tudi najhujše stvari. NeroJak pa pride de čuta za take nijsnse le, če je dolgo časa med francoslrm narodom žival In se privadil  celo  misliti v francoščini.
Morda bo isto s španščino. To kaT v tejle komediji govore, se mi zdi skoro ore-malo opopraüo napram dejanju. Občutn sem neko neskladnost med marijonetsko farso In relativne trezn:m besedilom. Morda iri izčrpan popolni Benavente in ga zato ne taksiramo popolnoma pravilno?
Res je pa tudi, da je commedla deli' arte tuja cvetka, ki je morda pač tudi pri nas brsiela pred 150 leti, a ne vemo danes o njej ničesar iz lestnega doživetja in ne odgovarja naši duši.
5? L
Gosboditvie!
Pokusitc izvrstne testenine, ki jih dobite v pol kg zavojih pofl naadn:
Francosko mimm
<i Ji
v Ljubljani
Dne I. maja je imel v nabiio polni dvorani tukajšnjega vseučilišča splošni upravitelj francoske zapadne Afrke, g. La-b o u r e 1, zanimivo predavanje s skiootič-nim! slikami iz krajev, koder je prebil do dvajset let. G. prof. Mnrtel je v uvodni besedi poudaril, da ie slike predavatelj »> snel sam po naravi ;n lih torej ni dobiti v trgovini... Oprostivši se. ker ne predava v slovenščini, je govornik na kratko razvil zgodovino posetov, ki so jih doživele izza najstarejših časov pokrajine v zapadni Afriki, Med drugimi je omenil Kartažana Ha-nona, ki je v Senegalu ustanovil kolonijo, nadalje nekega Kserksovega sorodnika, ki ie bil 470. pr. Kr. obsojen na smrt *n po-miloščen pod pogojem, da je moral p*uti okoii Afrke. Po daljšem premoru zvemo šele 12°2. o novem obisku tujerodnih Živ-l]ev, potem 1312 (Normani), za njim so dospeli tja Ponuga'xl, 1364 pa Francoci iz Dieppa.
Na raznih vozilih smo spremili predavatelja od mesta Dakarja po obljuderTi zemljah in skozi pustinje noter v Nigerijo. Lep pogled Je bil na senegalske ribič«, kako se klanjajo povodnemu božanstvu pred levom. Slikovito ln stavbeno zanimivo je nekdai cvetoče kriiišče Timbuktu, k pa danes propada. Tu vidiš arabska arhlrsk-tnro iz 14. stol. Prvi znani Evrouoc, ki se ie Pokazal v tam središču, je bil Anglež Leine, za »jim Je prišel 1827. Francoz Rene Ca'116. 1894. se je Francija polastila tega sveta. Zapustivš: pestre pečine in jame v tej okolici, smo krenili na jug, kf er so se nam odpirali prijazni pogledi na merske prizore, na obrežne palme, na gozd."»i/e li-jan in praproti, dragocene mahagoaovHie, čigar debla imajo cesto do 3 m v premeru, na splave, ki vlačijo les proti ladjam na širokem morju, na drevje, ki daje kakan in čokolado, na palmovce, Iz kaferh se pridobiva olje In maščoba, na zlata najdišča Pred 20 ietl tod Še ni bilo evropskih žen. a danes si vsak moški lahko izbere življen-sko druz'co med belokožnimi Evinimi hčerami. Postavljenih je dovolj udobnih hiš. konjski promet je izpodrinilo moderno vozilo, avto, ki se mora seveda cesto spraviti na splavu če vode, dasi se grade tud mostovi, zlasti preko močvirij.
Iz Sudana si videl črnega poglavarja, ki je dal pomoriti ogromno število ljudi, t. j. Samori. Prisostvoval si pisanim zborom plesom, semnjem, pojavom v goščavi ti na kraškem ozemlju, po zamorskih vaseh Itd. Pogosten okrasek aaseUVn je moleja, dasi prebivalstvo ni mo ha med an sko. Opazoval si primitivno kulturo domačinov: pridelovanje piva iz prosa (domačini so neredko že na teJSČe pijani), mletje na preprost način, tkanje, donasanje drv, prenašanje otrok po ciganski šegi. Naletel si na selo Izraelcev, ki se bale potomci onih, ki so se bili nastanili v Egiptu, potem na de-lomržne rodove, kT z vso družino vred kroSnjarijo po pokrajinah in rabijo sol kot denar, kakor so to delali Rimljani, prim. salarium. Slikovit je bil prizor take karavane, kadar mora prebresti reko: ženske snamejo pičlo svojo opravo, jo Haloze na tovorne vole, same pa drZc sel visoko r zrak aH pa jo prenašajo sužnji. Videl si, kako si zamorka v brtzdelici praska in rani kožo, da bi se napravila lepo, kako zamorec igra na nekak klavir lastnega izuma, kako si žene strižejo lase, če jim je umrl mož itd. Umrljivost otrok se vmanjša p# prizadevanju evropskih oblasti. Ob sklepu nam je govornik pokazal projekcije raznih posebnosti iz živalskega območja: povodni konj, skriptus, koba, krokodil, naposled pa se nam je ujela 7 m dolga boa, ki je bila poprej požrla deto... G. Labouret je zaključil z namigom na medsebojne simpatije med Fraqncijo In Jugoslavijo ter poslušalcem po naše želel »dobru noč«. nk.
e
o o
— Proslava 25letnega gMalllkcga Igralskega delovanja. Naš stari zaanee m priljubljeni karaktemi igralec ia keartk gospod Josip P o v h e, sedaj člaa Narodnega gledališča v Ljubljani — Proslavi v sreda, dne 6. maja t 1. svoj 2 5 1 • t n i jubilej v Nušičevi veseloigri »Narodni poslanec«, kjer nastopi jubilant v glavni vlogi. Več o tem jubileju še porocanro.
— O sodobni rnsJc) Iričaf gltiM, kakor se |e ista razvila po prevratu r obeh kulturnih centrih velikega rnskega naroda, nam bo podal jasno sliko IV. aboama koncert, katerega priredi Fllharatoničva družba v Donadaliak 4. t. an. Na tem koncerta
nam zapoje odlična koncertna pavka gospa Anka Koščevič - Badalift selo vrsto samospevov najnovejših rustkn glasbenikov, ki delujejo danes večinoma v Petro-gradu ia pa v Moskvi. Za nas so to povečini neaaana Ina ena, ki pa zavzemajo v glasbenem svetu jako odHčna mesta hi ki se popolnoma ločijo od onih glasbenih velikanov, ki živijo m delujejo v raznih evropsj-skth središčih tevea mej svoje domovine. Gospa umetnica, ki izvaja program, se odlikuje ao izredna lapem glasu tar umetniškim prednašaatena. Vstopnice v Matični knjigam!. 88;)a
— Krit'ka stav. S. ja isala ter prinaša aaaletlajo vsebino: Josip Vidmar: O mafiih polemikah; Sta*ko Ko*or«l: Kriti!«, dramskega repartoJtrj*; Joel» Vidmar: O«, larjeva »Vdora Jtoelinka«; Jo**» Vidmar: Dr. Prijatftli&vi ^Predhodniki na idejai utemeljitelj! rüstest reaüsatar: M. »ravaföar: Najemni koncerti Filharceoaičaa drnftaa; J. V.: »Misel — Lrutetrata*; K. D.: Frano-vltev ljubljartsVeffa retov2a; OdaoTor Iva-bu Vavpotiču dr. Z avti Hci t . — *Krit.TTca<? stane eelcletn« 50 Dia, pesamesae številke po R Din. KaroSila na «Mit-: Ljubljana, Gledališka uHca, 5, 23.
— »Zbori«. .Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Ureiuie Zorko P r e i o -
vee, isdaja pevsko društvo »Ljubljanafel Zvon«. Peta številka prinaša dva zbora Ivana Ocvirka hi sicer moški zbor: »S j a • JiŠ suaašcer ter mešani zbor: »Moja 9 o m 1 a d*. Oba sta lahka ia aamenjeaa zborom a* kmetftt. ^Zbore« vsem »evskhei društvom hi prijateljem petja toaio prkf»ara-tanie v naročbo.
— »Trgovski Tavariš«, OlasUo trgev-skaga društva »Merknr« zt Slovenijo v Ljubljani prinaša v a^>r11»kš Itovitfci to-lc rsebmo: Gospodarska - kulturni delavep dr. R. Mar«. — Nekai pripomb k ukinitvi prisilna poravnave izve* stečaja (dr. Jote* Pretaar). — Sestavi gospodarskega sveta*
— Trgovina v starem veku (Josip Oolea).
— Prenruk« aosU (dr. M. Dobrila). — Vknjlževanje delniške glavnice (Fr. Zele-nlk). — Kažipot. — Suge«tivne*t »roda>aJw ea — Zabaval kotiček: Zaaebat ta jelk. —. Društvene vesti.
— V. številka »Pi-eaera««« & srttosjt »Zdravje« je ravaokar r*š!a. Vsebina Jo pestra, zanimiva m aktualna. Lf«b!j».nčasa ee Se prav po*eb:ro za n-mal uvod*! eTa«e& v »Zdravjn«: »Vrtno »ssto Ljubtjaaa«. —i List izhaja mesečno aa stran-h stane letno Kawo 25 ernsrjev. Nareča se psi upravi: LjubHano, PoM**v,ki aasi? Ift.
(Zun /taster AaAdO
Sport
NOGOMETNA TEKMA NA VELIKEM WEMBLEi* * STADIONU. — Tekma med moštvom <rCheefic!d United» in «cCardiff Cify» za ahgjteMki pokat. Zrmntalo ie moštvo «Sheefield United» (1 : 0). — Tekmi fs prisosfvont* n»d 100.000 gledalcev.
-8»-
— O naših vrlih «kavt:h. Velika je naloga skavtov in vzvišen ie njih poklic. V ska\"t!7rrTH  »e  mladiin»  najbolj    nči delati skupno, bratske, složno. Sloga ia skupna delo bo omogoGla, da se premagajo ose težkoče na potu do napredka in prosvete, do katerih so se drugi narodi ie davno po-vspeli. Lepa ie skavtska ideja, zato se, kakor v vseh kulturnih, po narodni prosveti In sreči stremečih narodih boli in bolj širi tudi v naši m'adi državi. Število skavtov po vseh deželah nsše kraljevine sri-alna raste. Da-oes se ceni njih armada nsd 30M mladih junakov, ksr je vsekako veselo znamenje, da hoče toliko najboljšega narodnega naraščaja biti vzgojena brez uesrečo-nosnega demona alkohola in brez nikotina, ki hoče duha sebtčnosti ublažiti ter živeti In delovati v prid človeštvu, aarodn in domovini, ki je sklenila ljubki domovine *ad vse ter svoj narod kakor sara sebe. ?anw v slovenski  prestoHci  štejemo  e^airs« sri-bllžno 300 skavtov. Zadnji čas se je ülast! porrmo-žlla četa skavtskega naraščaja ali tako imenovaneih volčičev. V Ljubljani imamo osem skavtskfh vodov, poleg teh obstoji kolo planlnk (skavtini), četa volčlčev in rovtrov. (O revtrfh izpregavorkna v kratkem kaj več.)    Društvena soba tukajšnjih skavtov je v ljubljanski realki, kjar Irrajo vsaka soboto debarni večer, ©a aa-deljah do<po!dne pa poučna predavanja. Letošnja   zimska predavanja ko bila posebno zanhnlva e Scettovi ekspedicijl a« severni tečaj, jako poučno fn važno je bilo zdravstveno predavanje o tuberkulozi ter • stvarnostih v planinah v zimski dobi. Dasi je poletenaki čas doba društvenih izletov, so vendar tudi v zimskih dneh napravHi sekaj izletov. Taka sa pohiteH nedavna tega aa Cerkniško jezero pod vodstvom Sivega vol-ka(g. Pavla Kuna v er ja). Letošnji tabor nameravajo postavili ari Bohinjski Btstriai, ako bodo našli tamkaj zt to primeren prostor izvidniki, kamor as bodo naaotili prihodnjo nedeljo, seveda ee sa prenehal vladati Jnptter pluvins. Aka ae ao drugače, bedo pa tudi letos taborili ab rfhvao lepi Za-vršnioi, kamor sa že povabljeni. Da se ba letošnjega tabareaja udeležilo še vte večja število skavtov, lau aa dlani. Društvene vadstva je prejela že nekaj denarnih prispevkov, da se i aaanj ins« vi ti s* Sitnem emoaooi življenje nad nrilioi seba-m v zdravem »laniaekeaa zraku. Kakor utegne biti znano, imajo skavti tudi svoje glasilo, mesečnik, ki izhaja v Bsesjradu. V njena naka-jaroa tudi slnveaske ilanke. Takt je v ajan spis Sivega volka:  »Skasi   sonde ve aa morja«  ia   -Tabor  ljubljanskih tsvkiaikov« (pod sivoglavira Stolom).     Zadaja Številka ariaaša ža»oe*ao vest a taarti Dragice. H a -m n 1 a k o v a, nčHeijiat kr. retlne gimaaaije v Oguiami. Kajna je bala častna članica iz-
vidnikov in pltrlnk ter prva zena v brv.*9j Hrvatih, ki ta iskrero in navdušen *«r*s* lepo skavtska ideje i« nokret. ?lava ji!
— Podava meš>*v za nedeljske tekata fT9$fc_f??r!ja bo sledeča: Ilirija: Mi-Zklflvčič — neltram. Poračar — Zirsancifi T. Zupančič IT Zupančič III — P^ufr* Oman, Zupančič IV, Seger, Pevjjlek. -A fTašk: Friedrich — BerfrovfČ, Kunci — Marjanovič, Cindrič, Križ — Zinaja, Agiü Premrl, Vinek, Plazoriaso. RsJ& se |e t%> vezal, da nastopi s kompletaaan prvin* moštvom.
— Danes v er>äota h) jtitri v aad*»i»a igra v Zazrebu glasovita dunajska Hak<-*ku toČasro  vod:lni  klub  na  Dunaju. Nastani
oba dni proti GradjanskermL
— Lovci, pe?;orI Je pranaena? /as-gmotni č"an ia odboraHr lovskega dmžtvH g. Jože Senil vab * m o e*la»« »Slav. lovak». ara društva^, da ra kor-porativne »de!o*o na-graba. M ee vrei dne 3. t m. t% iS. xmi nor>olrlae f« h:£«» a*loe*i. Bpoiajbl SinJtaa, eje4-lovika eeata.
KUPUJTE SREČKE ZA RAZLAGOV SPOMENIK!
1 "i.
— »Planinski Vestnlk« prinaša v maj¥$ stevttld to-le vsebino: Ltaidevlt Staa«y: Po Rambergov* *»o*i na Trialav. — L M.: Mt. Evereat. — F. S. Copeland- Kanadt&i »Cverestc. Fltnfntka tkspedicija na Mona*" Legan. — Kotiček: Na planine! — Dr. Hirala Tarezay. — Cez hrib hi dol. O i lat avte rs Kočna v zfmi. VrVtor Rebolj. — Meje ture leta 1924. Ivan Pirnat. — Iz &oStaniä na Kočne. I. Semec. — Obror. + Antoa Hle«* banja, rrigHvtki vodnik. — Vodnik pa Sla-veniri. — Društvene vesti. Zhar delegatov^
— Podravske podruženlce SPD obdni sbat.
— Občni zbor S a vinske podrufiafce. — I« zapiska O. O. SPD v Ljubljani. — Pregled poseta planinskih koč podruiafo SPD v lstu \9*A — Slovanska levsko drnštva. -* Komisija za razgranlčaaie z Italija. — Ne<^ aWce: Vrh Triglava.
— rlaik - Illrrla. Ket je ra gre biki HafiL obvezan, da aastopi s kompletnim prvini moštvom v nedeljski tekmi proti IHrlJl, se nam ba tor«4 nudila prilnca, da zapet W-drmo njegove iabalaaoirane, ie veterrat v različnih mednardnfk tekmah pTaizknReae mttriraeijonalce, med katerimi naj najprej oenenirno vratarja Fridrlcha, oenterhaifä Ciadriča. taaka Vrneka. šuterja Zinojo šnf krilca Krila I. Kar postavi Ilirija v eerfee svoje najmoonejSa moštvo, oračeae s rV>d\r* ja in Segrom, vtntualno kriinem Kana dem, je torej pričakovati napete ia ianianJ> ve borbe. Opozarjamo tudi ebčinatve, da jt aa igrišču postavljena la do-vriena Palet trfbnaa, ad kader ba lahka vnaJtde hiral dedju Dresel aa svoj račun.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 3  maja 1925.
Dnevne vesti.
Iz držama službe. Imenovana sta mm blagajnika pri glavnem skladišču tobačnih Izdelkov v Ljubljani knjigovodja tobač-■e tovarne Fran Z e 1 e n I k; za pisarniškega oficijala pri ravnateljstvu šum v Ljubljani dobrovoljec - invalid Anton Salier; vpokojen je davčni upravitelj v Ng-vem mestu Andrej Uder mm
— Carinarnice In carinski oddelki. Finančno ministrstvo je sklenilo odpraviti spored no carinarnico v Tržišču in carnistki oddelek v Celju.
— Iz našega državljanstva Je fzst »pO dr. Adolf R o z n a r I d, asistent klinike v Brnu, pristojen v Središče pri Ptuju.
_Zakon o osnovnih šolah. V prosvetnem ministrstvu je definttivno določeno oe-sedilo novega načrta zakona o osnovnih lolah, ki pride v kratkem prad narodno skupščino.
— Kongres strojevodij v Ljubljani. Danas in jutri se vrši v Ljubljani kongres strojevodij iz vse drŽave. Po konzresu napravijo izlet na Bled in druge gorenjske kraje.
_ Službena potovanja in legitimaciJe za polovično vožnjo. Po ministrskem odloku Itev. 17.171 z dne 25. marca t. 1. se priznava uslužbencem, ki imajo legitimacijo za polovično vožnjo, ob službenih potovanjih samo poiovtčna voznina. Ako bi kak uslužbenec te legitimacije ne imel. se mu sme priznati cela voznina, a to samo v primera, ca dokaže, da je plačal celo voznino.
_ Avtomobllnl poštni promet. Poštni
avtomobil, ki je vozH na progi Murska Sobota - Beltinci - Dolenja Lendava, vozi sedaj na progi Murska Sobota - Martijanci -Dobrovnik - Dolenja Lendava.
— Zaostanki na davkih. Pišejo nam. Held ljubljanski posestnik se Ja v javni irnEbl Jesu, čes da so zaostanki na davkih, sa katere naa terja davčna oblast naknadno, oni davki, ki Jih davkarije na morejo Izterjati od plačila nezmožnih Aavkopla-aavalcev. Ta davka razdeli potom 3ovčua pblaat naknadno na ona davkoplačevalce, ari ao plačila zmožni; tako mu Ja nekdo raatol. anačil ta saoertanke. Vsled tega razlaganja so Pili razjarjeni vat, ki so ga posluSalL Ker prad vojno res ni bilo nikdar takih zaostankov, naj pojasni davčna oblast javno. fcaUap in zakaj naetanejo ti xacmanld; ainaaai pa naj ta nedoatatek odpraviti, da sa aa bodo Und J« zaradi eventualne malomarnosti po nepotrebnem razburjali in da sa ne bo davčna oblast med ljudstvom se bolj aax>vratila, kakor je.
— Pomagajmo t Prad petimi leti se Je nstanovrlo Društvo sa Egradbo in vzdrte-tanje Bokolskega doma ni Viču s nalogo, da Bgradl tukajšnjemu Sokolakemu drufttva aaatan dom in mu d& s tem možnost, da
aa neovirano tn proato razvija In Siri 00-fcoteko idejo.    Društvo    Ja nato zgradilo
odgovarjajočo telovadnico s odrom, vendar pa so stroški za zgradbo valled rapldno naraščajočih cen ms. tertjalu daleko presegali prvotni proračun |B napotoiljrro gotovino društva, v svrho poravnava gradbenih atroSkov al Je moralo društvo ne J et! veCJn posojilo, za katero pa mora plačevati vtaoka obresti. Te obresti presegajo zadnja čase dohodka dru-ttva In mesto, da bi društvo pričelo a odplačevanjem dolga, pada vedno globlje vanj. Ko bi drufttvo na rmek> plačevati vteoklb, obresti, bi bil še ves d od g danes poravnan sf* tako pa vedno bolj narašča. Naravna posledica tega bo, da bodo obresti prej alt ste J požrle vse društveno premoženje tn da bo viski Sokol zopet brez lastnega, komaj dobljenega doma! Da se redi Sokol s ki dom aa Viču, Ja treba takojšnje od pomoči! — Bdi na tn najlažja pomoč tn obenem najlz. datnejSa za društvo Ja podpora v oblik* brezobrestnega posojila. Zaradi tega se Js aa Izrednem občnem zboru Društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma dna 6. decembra 1924 sklenilo, da druStvo najame potom javnega razpisa 150.000 Din brezobrestnega posojila, razdeljenega na §00 deležev po 250.— Din v obliki dolžnih pisem. Obračamo se na napredno Javnost a prošnjo za posojilo. Ne prosimo, da se nam zneski darujejo, prosimo Is za posojilo In da se darujejo samo obresti, ki za posameznika Itak na pomenijo mnogo, na. aprotno pa morejo rešiti Sokotsk! dom! Kar se nam je na odposlane prošnje odzvalo prav malo z-ivednlh in narodnih firm ali posamnikov, prorfmo še enkrat tem potom e& odporno*. Zahvaljujejmo sa Vam vnaprej za pomoč In ki čemo zdravo! — Društvo za Egradbo In vzdrževanje Soflool. akegla doma na Viču.
— f Jože Saldi. V Spodnji ÄiSki js 't Cor a J, 1. maja, nmrl Jože S e 1 d 1, trgovec, posestnik in gostilničar. Pokojnik Je sicer bolehal že dlje časa, nit življenja pa mu ja pretrgala srčna kap v 62. letu starosti. — lota Seldl je bil v Ljubljani in val okolici •ploino znana oseba, trd, k rem en It značaj, Jugosloven, naprednjak, kakrSnf so vedno radkejil. Pripadal Je stari gardi narodno-napredne stranke, v Jugoslaviji pa demokratski stranki, v katere se js agllno udej-atvoval. Leta 191 S., ko je bil raspMSčen ob. afriški svet t Spodnji Šiški, je pokojnik na. aeloval občini kot Župan. Bil Je že poprej« delaven član občinskega odbora, kjer Je agil no deloval na gospodarskem polju. Po razpustu občinskega sveta spodnješIBen-akega js načeloval VIT. okraju kot* okrajni aacelnik in Ja to funkcijo opravljal do ■roje prezgodnje smrt!. Pokojnik ja prad. ajačil v vseh naprednih druStvih, bil Je predsednik raznih korporaoij in je njegova »rart napravila v njih vrstah težko vrzrt. BH Je eden onih, ki ta ni strnili javno kazati svojega jugoslovanskega prepričanja ie v bivši Avstriji. BU ja navdušen Sokol tO kot tak dolga leta načelnik društva sa zgradbo Sokolekega doma v Spodnji Sliki. Ni bilo sokolske prireditve, katere bi aa pokojnik ne bil udeležil. Njegova impo-nantna postava v sokolskem kroju je vzbujala povsod največjo pozornost. BH Ja trd na zunaj, a Je Imel izredno blago srca. BU ta odprtin rek sa ves narodna in
V Uubtmni. dne 2. maja 1923.
Uubns namena. Kdor ja potrkal aa njegova vrata, ni nikdar odšel prazaih rok. Lov Ja posebno ljubil in rad zahajal v prosto naravo, da sa oddahne od dnevnih skrbi ta težav. Dolga leta je bU delavea odbornik »Slov. lovskega društva«. 2 marljivostjo la pridnostjo si ja pridobil ugodno gmotno pozicijo. Kot trgovce t Živino je nfl znan po svoji podjetnosti daleč na okrog. Svojim prijateljem je bil iskreno vdan, vsak izmed njih je lahko z njim računal. Zato js imel širok krog dobrih prijateljev, ki so ga vsi imeli radi ha visoko cenil. Pokojnik je užival v Sliki, ▼ Ljubljani, pa tudi v vai okolici splošen ugled in spoštovanja. V Sliki bodo blagega pokojnika težko pogrešali, saj bodo zanj pri javnem delu našli težko nadomestilo. Posebno težko j* prizadeta napredna stranka, katera neupogljiv somišljenik in Izvrsten agitator Ja bil pokojnik dolga desatletja. Pogreb bo t nedeljo 8 t. m. ob 15. Vriemn možu bodi ohranjen blag spomin, njegovi rodbini naaa zožalje!
— Krivična razvrstitev nčltelfstva na strokovnih lolah. Po jasnem besedilu tozadevne naredbe se morajo vse učne moči, ki Imajo fakultetno izobrazbo, uvrstiti v prvo skupino. To se tudi dosledno izvaja na gimnazijah Hi realkah. Na zavodih pa, ki so podrejal ministrstvu trgovine In industrije, kakor na srednji tehniški šoli, na trgovskih in drugih strokovnih lolah pa uvrščajo tudi take učne moči, ki imajo visokošolske študije v TI. skuoino, kakor učtteljstvo osnovnih šol. Ta očitna krivica se bo morala vsekakor popraviti, za kar bi se naj zavzela organzacija srednejšolskih profesorjev.
— Lavrenčč dosegel uspeh tudi v Zagrebu. Poročajo nam: Te dni se je sestala v Zagrebu žirija za presojo vposlanm načrtov za higijensko šolo v Zagrebu. Razpisanih je bilo več nagrad po 15.000 Din. Konkurence se je udeležilo 15 tekmovalcev. Popolnoma ni zadovoljil noben projekt in je prva nagrada odpadla, obe drugi pa so si delili fnž. Denzler in Inž. Krauzlerič (oba skupaj 15.000 Din) in Tran LavrenčiČ (sam), kateremu je bila nagrada zvišana za 2000 Din. Prejel je torej 17.000 dinarjev.
— Okrožni urad za zavarovane delavcev. Na seji upravnega odbora dne 21. aprila t. 1. so bili za pogodbene uradcve zdravnike imenovani g. Primarii dr. A. K Ü h a r v Ptuju, g. dr. J. T r e n z v Celju in z. dr. M. Neuberger v Hrastniku. Službe zdravnikov - uradnikov so se med drugimi ilstemizlrale v Jesenicah, Kranju, Radečah pri Zidanem mostu, Rušah, Šoštanju, Tržiču in na Vrhniki.
— Poziv Narodne čitalnice v Spodnji šlškl. Narodna čitalnica v Spodnji filSk. poživlja vse svoje Clane, da se t častnem številu udeleže pogreba čitalničnega Člana g. Josipa Seydla, ki je jutri v nedeljo 8 t. m. ob 15. popoldne. Udeležba pevskega zbora je obvezna .
— Naraščanje rek. Vsled silnih neprestanih nalivov vode stalno naraščajo in zopet obstoji nevarnost velikih poplav, riava je že precej nad normalo in tudi Drava je že silno naraatla ter prestopila bregove. Nekateri kraji stoje že pod vodo, Barja je že močno poplavljeno. V nekaterih krajih, tako v Logatcu, ja ta dni močno snežilo, če so vreme kmalu ne ustali, je dana možnost sllčnlh katastrofalnih poplav kot v preteklem letu.
— častni občan občine Bled. Občinski zastop na Bledu ja v svoji sej! dne 6. kprt. la izvolil Šefa oddolka za trgovino in Inda, stri jo g. dvor. svetnika dr. Rudolfa Mar-n a v priznanje njegovih zaslug sa tujski promet s posebnim oclrom na Bled za svojega Častnega občana.
— S poŠte. Pomaknjeni so v višjo plačilno stopnjo naslcdni starešine: Trane Ja-vot (Tržič), Hlnko PI al (Kamnik), Albert C o n i a (Šmarje pri Jelšah), Mihaela Tavčar (poštna podružnica Ljubljana 3), Krista Kos (Jesenice na Oorenjskem), Matilda Terenčak (Železniki), Davorin TratenŠek (Pragersko), Avg. Brejc (Stična), Anton Pevec (Ormož), mehanik III. kategorije Josip S u I c v Ljubljani je pomaknjen iz 3. skupine v 1. skupino s 5. stopnjo osnovne plače.
— Praktična novost za naše dama. Letos so prišli v modo zelo bujno pisani slamniki in klobuki. Pri klobukih se lahko ptav s pridom vporabljajo naši narodni ornamen-ti, posneti po narodnih aplikacijah, za slamnike pa je najbolj praktično, če jih damo poslikat! z raznimi ornamenti. Razume se, da Je najbolj praktično — trpežno, če j'h poslikamo z oljnatimi studijskimi barvami. To je originalen, praktičen, in kar je glavno, zelo cenen način okraševanja damskih slamnikov. ,
— Telefon pri poštnem uradu v Topol-šlci. V Topolšici se otvorl telefonska postaja. Nova telefonska govorilnica bo zvezana s telefonsko centralo v Šoštanju.
— Dražbi sv. Cirila m Metoda je daroval g župnik Ivan Vrhovnlk v proslavo zlate poroke f. prvomestnika Andreja Se-oekoviča Din 100. Iskrena hvala I
— »Razlago* spomenik«. Te dni so aa razposlale srečke na vsa šolska vodstva, denarne zavode, društva in posameznike. Prosimo, da vsi prevzamejo srečke, oziroma »ste razpečajo. — Pripravljalni odbor.
— V pijanosti ubila mater. Is Pri vlake sa Hrvatskem Javljajo a žalostnem slučaji, od Igra jočem sa v neki tamoftnjf slovanski rodbini. Ana Türk, rojena Kovač. Je v pijanosti ubila svojo mater Jeleno. Prapk je nastal zato, ker jt mati popila hčerki no žganje. Razjarjena nad tem. Ja hčerka aa-valila s notam na mater ter Jo ranila enkrat v prsa m Šestkrat v hrbet. O potekajočo aa leno Ja prijel mol in Jo položil as posteljo., kjer ja izdihnila. Ana Kovač Ja bila odvedena v zapor. Türk aa Ja prad lati preselil iz Pri morja tn je bil snaa kot d>-ber delavec, samo škoda, da Ja cela rodbina vdana alkoholu.
— Najnovejša bluza, stroška plaščke, sMekee priporoča Krištof ic-Buosr       tO L
— Zopet letalska nesreča v Novem Sada. Na novosadskem aersdromu se Je dogodila v sredo zopet težka letalska nesreča. Na novo popravljenem aeroplanu sta se dvignila v zrak podčastnik - pilot Krizman In vojak - mehanik Hltrec. V višini 200 metrov se je pri naglem zacnVretu motor pokvaril m aparat Je treščil na tla. Krizman je bil takoj mrtev, tfttrec pa je podlegel poškodbam nekaj minut za tem.
— Pri malokrvnosti, bledičnostl, izpuščajih, furunkljfh nravna prirodna grenčl-ea »Frans - Josef« tako važno delovanja Črevesa. Kapacitete medicinske znanosti so sa prepričale, da učinkuje voda »Franz - Joeef« tudi pri občutljivih osebah takisto prijetno kakor zanesljivo. — Dobiva se po lekarnah m drogerljah.
— Slovenski penzlon Triglav v Clrk-vsnlel bo letos omogočil mnogim, da pobite na ainji Jadran. Dobra hrana in soba dnevno Din 65.—. Lep položaj, odprto eeto leto. 8».n
— Proti odebef~-ti deluje s kolosarnim uspehom samo »V i 1 f a n o v Č a 1«. Dobiva se v vseh lekarnah !n drožerljah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb. Prllas 71.
— ffrastnlški pralni prašek prizanaša perilu In štedi denar. 50/L
OBLEKE
1256
kakor tudi vsa druga oblačila zs molke, f nt« in dsičk« polovico ceneje kot povsod dobite edl o'e v nadrobni prodajalni konfek-tüske tovsrne FRAN DERENDA 6\ CIE, LJUB« JANA. Erjavčeva cesta 2, nssoroti dramskega gledali*?*. — Ročna trpel na Izd e-delava. Oejle te al loMirrn^ zalogo!
Iz Liubliane.
— PEVSKA SKUPŠČINA. Zveza slo* venskih pevskih zborov ima jutri v Ljub* tjant svojo glavno skupščino. Na zbor pri* spe rta stotine naših pevcev in pevk, ki pri* rede jutri popoldne koncert v Unionu. — Iskreno pozdravtjamo te zaslužne kulturne detavce ter želimo njihovemu delu popot* nega uspeha. Naše občnstvo opozarjamo na ta zanimiv koncert in je pozivamo, naj se ga udeleži v čim največjem številu.
— RazgmenI stalni ^olllnl Imeniki za volitve občanskega odbora za mesto LJubljano. V smislu člena 6. zakona o volilnih imenikih se javno razglaša, da so stalni Imenik! ra volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano od deželnega sodišča potrjeni ter od dana-Snjeza dne nadalje pri mestnem magistratu (mrstm* volilni kataster. Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba 5t. 21) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjeni vsakomur na vpogled. Vsakdo Ima pravico, da v navedenih urah abecedni volilni Imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druzega, naj se popravi v njem, kar misli, da Je treba popraviti. Popravek voTHnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno aH pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne Hstrne. Pri eventualni volitvl občinskega odbora bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta volilni Ime-
nik. Po določili člena 12 navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne.
— Leoncavallova opera »Ghimači« se poje danes zvečer prvikrat v letoSnji sezoni v naSi operi. Glavne vloge so v rokah rdčne. Prisekove ter ta. Cvejiča, Mesteka, Mohoriča tn Popova. Opero je naštudiral kapelnfk Balatka, zrežiral režiser Sest. Pred »Olumači« se poje Mascagnijeva Ca-vallerfja rusMcana, v kateri natopi prvikrat na našem odra v vloži Santuzze gospoJič-na Radobojeva, članica Narodnega aledaliiča v Zagrebu. Predstava se vrši kot izven.
— Nedelja v Narodnem gledališču v LJubljani. V nedeljo dne 3. t. m. sta v Narodnem gledališču dve predstavi in sicer se vprizorl v drami zadnjikrat v tej sezoni Golarjcva komedija »Vdova Rošlinkac, v operi pa se poje »Carmen« kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
— V torek dne 5. t. m. gostujeta v operi »Aida« dramat čna pevka gospa Vika C a 1 e t a ki je sedaj skozi dve sezoni stalni gost Narodnega gledališča v Zagrebu. Gostovala pa je tudi r izredno lepim uspehi v Beogradu in Osijeku. V vlogi Radamesa pa nastopi prvikrat na našem odru gost junaški tenorist g. Dimitri Orlov, ki poje
na angažma za bodočo sezono.
— Petindvajsetletnica   gospoda Josipa
Povheta. Gospod Josip Povhe, znani Igralec, ki je mnogo let sodeloval na slove iskih in hrvatskih odrih v dramah in op«»rvtah, Je dosegel letos 25. leto svojega gledališkega delovanja. Petin dvajsetletnico bo obhajal 6. maja t. 1. Nastopil bo v naslovni vlogi Nušičeve veseloigre Narodni poslanec, ki ee uprizori ta. dan prvikrat v ljubljanskem gledališču.
— Plemenita požrtvovalnost, član ge-rentskega sveta ljubljanskega a\ Josip Türk je podaril vea svoj honorar, ki ga dobiva mesečno od mestne občine, to je znesek 2000 Din. za zgradbo sokolakega doma na Taboru. Naj bi ga v poii' vovalnosti in nesebičnosti posnemali vsi, ki Jim bije toplo srce za sokolske ideale?
— Zahvala. Naš dobrotnik brat Josip Türk se je že zopet spomnil Tabora ter Je podaril svoj, od mestne občine prejeti honorar Din 2D00, v prid skladu za zgradbo Sokolskega doma. Za velikodušni dar se mu odbor najiskreneje zahvaljuje. Zdravo!
— Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani ima v sredo dne 6. maja t. L ob 9. url dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Predlog na pomnožiteiv števila članov pred-sedstvenega odseka. 3. Rekurz proti predpisu zbornične doklade. 4 Poročilo računskih preglednikov o zborničnih računskih zaključkih za leto 1924. 5. Načrt zakona o neposrednih davkih. 6. Načrt zakona o gospodarskem svetu. 7. Uredhcv vprašanja praznikov. 8. Preureditev predpisov za po-bfjanje nečedne tekrrre. 9. Predlogi trg. zborničnih članov. 10. Tajna seja.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane.
Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane v časn od 22. do 30. aprila beleži to-le statistiko: umrlo je 24 oseb, 10 moških in H. žensk. Smrtni vzroki: jetika na sopilih 4, ošpice 1, rak Hi druge zle novotvorbe 1, bolezen
na srcu 4, driska in vnetje črevesa 1, po rodniška mrzlica 1. prtrolena slabost 2, starost 2, smrt vsled nezgode 2, druge bolc7n; 6. Med tem časom se je rodilo 4.3 otrok, 22 dečkov in 20 deklic (l mrtvoro:ena). Naznanjene nalezljive bolezni: Škrlatinka I, ošpice 2, davica 1, dnslÜfvi VqSelj 4.
— Smrtna kosa V Arcu v Tremlnu It umrl 23. aprila po d^lgoletn' b lezni rodbini Kosler-Rudcž iz Ortneka sin Janez K o-s 1 e r. Zcme!i?ki ostanki pokojnega s3 se iz Area prepeljali v Verono, kjer so se vpe-pelill. Bodi mu ohranjen b'ag sp mh, njegovi spoštovani rodbin: hkreno soxa'Je.
— Šentjakobska knj'zn ca v l.JuhlJrnl, Stari trg 11 Je Izposodila aprila 321)7 strankam 12.8^4 knjig. Knjižnica posluje vsnk delavnik od Vt5. da 8 zvečer in izposoja knjige v 9 jezikih vsakomur, kdor se zadostno legitimira.
— II. zenliistlčnl večer. V nedeljo oh 20. zvečer priredi g. Branko Ve Poljanski v Mestnem domu na zahtevo skupine naših d;jakov svoj drugi zenitistični večer. Med drugim bo čital tudi frazme^te Iz svojega romana »77 samomorilcev«. Na snoredu so še druge senzactie, tako da obeta prireditev biti zelo zanimiva.
— Izgubila se je v sredo zvečer na poti od dramskega gl^da'isca do zvezde bo* kuna zlatica. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v trgovini Fran Mally, Res-Ijeva cesta 2.
Iz Manhora.
—m Izlet Jugoslov. Češkoslov. lige . Celje. Mariborska J. C. liga je sklenila prirediti skupno z ljubljansko Izlet v Celje. Tam bo predaval proi. dr. K o v a č i 6 a celjskih grofsh s posebnim ozirom na Jugo-slovene. Istočasno se v Celju ustanovi posebno poverjeništvo J. C. Hge.
—m Državna podpora za prostovoljna
gasilska dru&tva v obrežju Maribor. Veliki fupan mariborske oblasti dr. FLrkmayer Je zadnje dni razdeMl med sledeča prostovoljna gasilska druStva te-lo podpore: društvu v Ptuju 2000 rMn, v Gončanah 1000 Din, v Mllencih 1000 Din In v Beltincih 2000 Din. Posebno pažnjo Je veliki župan posvetil gasilnim društvom v Prekmurju, kjer je pa-sllstvo Se na zelo primitivni stopnji.
Iz Celja.
—c 1. maj je v Celju potekel docela mirno. Zjutraj se je vršila po mestu btid-nlca, katero je priredilo Godbeno društvo železničarjev. Delavci niso priredili nlkakih manifestacij. V vseh obratih in tovarnah s« je delalo, trgovine so bile odprte.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagajc aa Glavnem trgu.
—c Zletnl stanovanjski urad »Oriunei je ob priliki razvitja prapora v rdeči sobi
Narodnega doma.
LISTNICA UREDNIŠTVA. — Fllharmonlčnl družbi v Llubffanl. Zs
objavo v današnji številki smo dobili danes zjutraj obsežen članek »Sodobna ruska mu« zika« (7 na stroju pisanih strani). Ker ji nam bil ta zanimivi članek poslan prekas-no, ga žal ne moremo priobčiti v današnj Številki, dasi bi ga ra<fi. — Uredništvo
Marija Seidl naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, brat, stric, gospod
bivši župan Sp. Šiške, meščan ljubljanski, posestnik, trgovec, gostilničar, predsednik raznih narodnih firnštev Itd.
danes po kratki mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, dne 3. maja 1925 ob 15. (3.) uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Celovška c. 63, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
¥ LJubljani, dne 1. maja 1925.
1303
Žalujoči ostali.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 3. maja 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo
Stanje posevkov od 1.-15 IV.
Splošno stanje. Ozimina in jarovina ka* Ze v državi dobro. Splošno stanje za vso državo jc med zelo dobrim in dobrim. Sredi npr Tai je kazala ozimina izborno v vranjski oblasti, zelo dobro v mariborski, podunav* aki. valjevski, šumadijski, timoški, niški, s! pijanski, brcgalniški, bitoljski, raški. užič* ki, kruševački, tuzlanski in vrbaški oblasti. Med dcbrim in zelo dobrim v ljubljanski, sremski, bački, podrinjski in bihački oblasti. Dobro v primorsko*krajiški, osiješki, beo* gradski, moravski, zetski, splitski, dubrova* 5ki in sarajevski, slabo pa samo v travniški oblasti.
Radi zadostne vlage in ugodnih vremen« aklh razmer se tudi jarovina lepo razvija. V prvi polovici aprila je bilo vreme povsod t državi nestanovitno in spremenljivo. Spo* četka je bilo toplo, potem hladno, precej mrzlo in ponekod tudi slana, ki pa ni na* pravila žitu nikake škode. Padavin je po* vsod dovolj. Suša se čuti ▼ osiješki, deloma tudi v sremski in niški oblasti. Dež je u«od*
no vplival na vse posevke, ki se zdaj lepo razvijjo. V poedinih pokrajinah je padala tudi toča, ki pa ni poškodovala žita. Ker je bilo vreme ugodno, so turšcico v toplejših krajih že posejali, drugod je pa vse pri* prcvljeno za setev. V južnih krajih orjejo in vlačijo. V nekaterih oblastih je ozimino napadla krvava u5. Poljske miši se poiav* Ijajo v manjšem številu. Stanje živine je v državi zadovoljivo. Ponekod se pojavlja svinjska kuga.
Ti podatki veljajo za prvo polovico apri* !a In, kakor vse kaže, tudi začetek maja obeta obilo dežja in poplav. Žitu to sicer ne bo neposredno nevarno, kolikor ga ne zalije voda, pač pa je ogroženo prvo sadje, kaT . breskve, češnje, marelice, jagode itd.
Obrestna politika nekaterih narodnih bank
Zanimivo le primerjati obrestno politiko nekaterih narodnih bank v Srednji Ev-ropf. Tu Imamo n. pr. naše Narodno banko, ki računa 6 % obresti za običajne menice ter 8% za hlpotekarne kredite. Kako nizka je ta mera napram obrestni meri narodne banke v sosedni Avstriji, kjer je do nedavnega znašala celih 13% in se Je pred mesecem znižala na 11%! Enaki obrestno mero zaračuna tudi ogrska narodna banka. Za njfma prihaja poljska narodna banka, ki dovoljuje kredite po 10 %. Nemčija zopet daje kljub svoji zlat! valuti le po 9 %!
Obrestna mera naše Narodne banke Je torej nad vse ugodna in nizka. Lahko tekmuje z državami z zdravo, zlato valuto, fcnkor Je Anglija, Amerika ali Švica kier obrestna mera ne diferira veliko od obrestne mere našega centralnega lnst;tuta.
Kljub tej nizki obrestni meri naše Narodne banke pa so kreditni pogoji naStti bančnih zavodov izredno visoki. Za Industrijo se gibajo med 15—20 %, za trgov:no med 20—30%. Razmerje je vsekakor pretirano In z ozlrom na to pretiranost poizkusa tudi naša Narodna banka naltl sredstva in pota, da prisili bančne zavode na bolj umirjene obrestne pogoje. Nam se zdi, da bodo ta przadevanja v kratkem uspela. In sicer ne toliko vslcd direktnega hotenja Narodne banke, kaker vsled naših notranjih gospodarskih razmer. Med bankami se je namreč v zadnjem času razvilo precej ostro tekmovanje za vložki in prihranki širših slojev, za katere ponujajo Izredno visoke, povsem nenormalne obresti. Takemu naraščanju denarnih sredstev v bančnih zavodih pa ne odgovarja v gospodarstvu tista produktivna razgibanost in možnost poslovnega obratovanja in poslovnega prometa, ki more absorbirati te prihranke Zaslužek in posel sta v današnjih razmerah sila težavno oprav:lo! Razmere že pritiskajo na posle, kredite ni mogoče tako lahko uporabiti za neposredne zaslužke, riziko je vedno večji in zatorej tudi prevzemanje kreditov, zlasti pa bančnih kredtov za trgovino in manjšo industrijo nehvaležno ali vsaj nepriljubljeno, dokler obstojajo tako visoke obres'ne mere! Bančni zavodi bodo torej sami pritisnili na zavoro in ukinili vis°ke obrestne mere za vložke !n prihranke, ker teh novih sredstev le ne bodo mogli oddati v produktivne svr-
he med industrijo in v trgovino pod sedanjimi izredno visokimi kondicijami. Ta razvoj b; se sam pospešil, da med bankami ne obstoja nesrečni kondicijskl kartel In ako tudi v tem oziru zavlada svobodna trgovina.
V tem oziru so mnogo povoljnejše razmere v Avstriji, kjer plačujejo denarni zavodi ondotni narodni banki 11% obresti. Te kredite oddajajo nato Industriji po 18 %, trgovini pa po 22—28. Razmerje je tamkaj nekoliko boljše: prvotni krediti narodne banke prevzemajo po 11 %, dočim plačujejo naši denarni zavodi ob istih kondicijah za trgovino In industrijo samo 6 %! Ta razlika pada v oči . . .
Tudi v tem oziru se morajo pri nas razmere poboljšati, o tem ni dvoma. Glavni moment, ki prinese ozdravljenje, da se tako izrazimo v tej prevažni gospodarski zadevi, pa bo rentabilnost in možnost produktivne uporabe kapitalov. Rentabilnost Še ni podana z novo tvornico ali z novo trgovsko branŽo. Ustvariti si moramo 5e ori-merno tržišče ter primerno prodajo, k! za-Jamči primerno rentabilnost. Vzporedno z novimi produkcijami se mora razviti tudi konzumno tržišče, zadostna, rentnbllna absorpcija produciran h predmetnv! Te zadostne in široke absorpcije pa še ni danes v naši državi in v našem gospodarskem sistemu?
Borba za prodajo, borba za konzum pritiska na cene pritiska na zaslužek, pritiska na posle. S tem manjša obrest7 uporabljenega kapitala! Le ta narodnogospodarska činjenica nam torej lahko prinese toli željeno ozdravljenje obrestne politike denarnih zavodov v naši državi!
Položaj bolgarske trgovine
Na zadnji seji bolgarskega narodnega sobranja je govoril poslanec P. Bklov o položaju bolgarske trgovine. Izjavil je med drugim:
^Trgovina, industrija, obrt in poljedelstvo so med seboj tesno zvezane grane narodnega gospodarstva. Ena panoga ne more Živeti brez dru?e. In vsaka ima pravico do strokovnesa organiziranja. Ali te strokovne organizacije se bodo uspešno razvijale samo tedaj če usvoje princip, da Jim mora biti tuje vsako strankarstvo al! partizanstvo. Primer s strokovno organizacijo poljedelcev, ki se je spremenila v politično stranko, nas lahko s svojimi pogubnimi posledicami nauči, kako je treba strogo ločiti gospodarstvo od partizanstva Ista usoda čaka vse strokovne organizacije, če se ne bodo izogibale političnih strasti.
Kadar govorimo o kreditu, moramo omeniti, da so Imeli trgovci, zlasti grosisti pri Narodni banki pred vojno velik kredi1 Po vojni je Narodna banka reducirala kredit trgovcem in industrijalcem do minimuma. Trgovci se ne Jeze, k?r Jim Je znan položaj Narodne banke ki ne razpolaga s svobodnim kapitalom. Ne smemo pa p zabiti na znatne olajšave, ki jih imajo mali trgovci in obrtniki, ko dobivajo blago b diši v inozemstvu aii pa od domačih produ-centov na kredit. Vsak veletrgovec ali ve-Jeindustrijalec ima pri nam 300—400 klijen-tov. ki jih mora podpirati. O poedinih panogah našega narodnega gospodarstva bi se dalo marsikaj povedati V prvi vrsti gre za tobak. Tu riskiramo izgubiti trušča, ki si Jih je osvojil naš tobak v Inozemstvu. Doslej so prihajali v Bolgarijo inozemski kapitalisti, ki so kupovali naš tobak, ga obdelovali v Bolgariji in izvažali v inozemstvo kot bolgarsko blago. Zdaj, ko se le pridelovanje tobaka močno razširilo v Turčiji, pojdejo podjetja z inozemskim, pa tudi z našim kapitalom tja in s tem riskiramo izgubiti ona tržišča, ki smo jih že obvladali v inozemstvu. Vlada se mora resno pobrigati za to izvozno blago. Tudi sladkorna pesa je važna postavka v našem poljedelstvu.
Za izvoz Jajec se malo brigamo. Prejšnja leta smo imeli od Izvoza Jajec 700— 800 milijonov letnih dohodkov v tuj: valuti, zda| pa lahko rečemo, da Izvoza Jajec pri nas ploh ni, ker je Izvozna carina nevzdržna. Inozemska tržišča Jajec so za nas izgubljena, ker so prodrle tja druge države, ki imajo prost izvoz, dnelm plačnjejo naši izvoznčarji od vsakega Jajca 0.5,5 leva ca-
rina. Imamo 250.000 rodbin, ki se preživljajo z mlekarstvom. L. 1894 smo Izvozili okrog 4 milijone kg mleka In mlečnih Izdelkov Zdaj smo nazadovali najmanj za 60—70%. Tudi v tem oziru je kriva visoka izvozna carina.
Trgovskega stanu ne smemo tako zanemarjati. Pri tujcih so naSi trgovci na dobrem glasu In zato so Jim pred vojno prodajali blago za 5—10% ceneje, nego romunskim trgovcem. Za narod s slabo razvito trgovino, kakor smo Bolgari, je sramota, če ub'ja svojo lastno trgovino, ki se mora šele razvijati.
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In znamko (iJečo,  modro ali zlato)
„kljuc"
traja kakor Štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre pnčajte se.  Dobivajo se v oroda^nah.   9s.fl rv
Trg kolonijalnega blaga
Promet v tej panogi trgovine je postal zadnje dni malo živahnejši, vendar pa Še ni prekoračil meje med srednjim in dobrim. Cene notirajo na zagrebškem tržišču v trgo* vini na debelo: sladkor v kockah 15.90 Din, male glave 15.40, kristal 14.15, stoičen 15 90; kandis rumeni 21.50, kava po kvaliteti «Rio» 44.50—49.50. Zapadna Indija 45.50—50. Por* torico 66, Moka 62, riž glasiran 6.25, «Bur* na» 6.75—7. olje I. 23.50—24. angleško 24.50; amerikanska mast 27.50—27.75, holandska 27 Din kc. Slaniki cel sodček 12S0 Din, pol sodčka 690, makaroni 11.50—12, fidelini 11 dinarjev. Ječmenova kaša «10» 7 Din, «7» P 50, «4» 10 Din. Milo marseljsko 16.75; oc* tova kislina 40.75—41, čokolada 40—52, ka« kao 26—30: dišave: klinčki 6S. cimet cel 40, vanilija 1700, kumna 35. poper 27.50 Din kg. Papri'<a ostra primi 35 Din, srednja 22, pri* ma slad' a madžarska 50, šparska 35 Din. Cai 60—90, sardine 5.50—9, fileti 6.75—14 dinarjev Škatlica Sol iz Kreke drobna 3.15 Din, soda 1.70, bikarbona 7 Din. Sveče 17 do 17.50, vžigalice «Dola» 92.50; zelena ga* lica v sodčkih 2.50, modra galica v vrečah (98—99 %) 8.25 Din, žveplo 2.95, dvojno ra* finirano 3.25 Din kg.
★    ★ ★
—T Iz bančnega sveta. Nekateri hrvatski listi beležijo vest, da postane odstopiv-ši minister trgovine In industrije dr. Gjttro Šurmin direktor podružnice državne hlpotekarne banke v Zagrebu.
—g Vinarstvo. Po prvem delu knjige »Vinarstvo m kletarstvo« Frana Zweiflerja priredil direktor Andrej Zmavc, ravnatelj državne vinarske m sadjarske šole v Mariboru. 8°. VIII. im 208 strarrl. 128 podob. Na-
tisnila m založila TIskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. Cena v platno vezani knjigi brez poštnine 66 Din, s poštnino 68 Din. V naši precej oskodrd kmetjski književnosti malone nobena stroka ni tako slabo zastopana ko vinarstvo. Ta nedostatek zelo čutijo naši vinarji, Še bolj se pa uveljavlja kot huda ovira pri pouku v naših kmetijskih šolah. Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Zmavc prevedel z dovoljenjem založništva I. de! Zweiflerjeve knjige (»Weinbau und Weinbehandlung«, založil Paul Parey, Berlin), kl je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti. Prvotno besedilo je Zmavc mestoma pojasnil, tu in tam stvarno Izpopolnil in popravil. Uporabljal je lastna izkustva najboljših vinarskih strokovnjakov, črpajoč iz najnovejše strokovne literature, da bi delo bolje ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Zmavc dodal to. česar je v knjigi še pogrešal aH kar se rrru je zdelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa /e v knjigi za dobro polovico več kot v Izvirniku. Pisatelj je posveča! pozornost tudi terminologiji, ki je pri nas ne le v vinarstvu, marveč tudi v nekaterih drugih gospodarskih strokah nestalna In nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, uvesti nekaj izrazov za pojme, ki jim ni mogenl iztakniti slo ven-sckga Imena ali katerih staro ime se mu n! zdelo primerno. V knjigi so temeljito obravnavana tale glavna poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzemnih in nadzemnih delov trsa (organografi.a). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte (ampelografija). Način razmnožitve vtrvske trte. Kako s! uredimo In zasadimo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, 1:1 jih povzročata neoovoljno vreme in n-eprikladna zemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob hišni stenah in zidovih. Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogradov. Iz vinarske geografije in statistike. Strokovno vrednost knjige povečuje končno »Stvarno kazalo«, ki je posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in jc knjigo bogato opremilo. Tako zadošča knjiga vsestranskim potrebam hi zahtevam, ki jo moremo vsem z»nirna<ncem le najtopleje priporočati. Stvarno strokovno oceno tega prvovrstnega strokovnega dela priobčimo o priliki.
—g Proga B°rdeaux - Beosrad. Iz Rima je dospela naša delegacija z Interpar-Iamentarne konference. De'egacljo Je vodi V.'izar Jankovič. Med najvažnejše resolucije te konlerence spada sklep glede zgraditve železnice med Bordeauxom, Milanom in Beogradom. Usvoien je bil predlog naš3 delegacije, da se od Beograda odcepi od te železniška proga do Bukarešte in Odese.
—g Dobave, Dne 5. maja t. I. se bode sklicala v pisarni stakve vojne bolnice v Ljubljani direktna   pogodba   za dobavo
Dtl na l/iinu hlaga za moške obleke oglejte ril fldKlipU si na vsak nač*n preje speci« jalno zalogo češkega in angleškega sukna v
razpošiljalnici Josip   I v a 11 £ i 5
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4, (nasproti
frančiškanske cerkve). Največja izbiral Cene tovarniške!
Na drobno! Na debelo!
Na zahte.o se pošljejo vzorci brezplačno! laas
svinjske masti, rlža, ližola, krompirja, testenin, sladkorja, kave, suhih češpelj, kisa in namiznega vina. — Oddelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 15. maja t. I. ponudbe glede dobave 1000 kg usnja (podplatov). Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. maja t. 1. pri komandi mesta v Kraljeviči in Čakovcu glede dobave mesa za garnizije Kraljeviča in Cakovac. — Dna 20. maja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave razna opeke. — Dne 23. maja t. 1. pri direkciji državn.lli železnic v Sarajevu glede dobave bukovega oglja: pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave strojev, orodja itd. za električno in pogonsko napravo delavnice in kurilnice v Splitu. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatlc? so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice  v Ljubljani  interesentom  na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glade doba/e bakrenih cevnih sten. — Dne 25. maja t. 1. pri darekciji državnih železnic v Sprajevu glede dobave papirja in tiskarske barve. — Dne 25. maja t. L pri direkcffi državnih železnic v Sarajevu glede dobave p!sa!n'h potrebščin. — Dne 27. maja t. 1. pri direkciji državnih Železnic v Sarajevu glede dobave desk. — Dne 29. maja t. 1. pri upravi barutane v Kamniku glede dobave strojev, sodov od keramike, cinka, solne kisline, rvinčene pločevine in granit - pirometrov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
—g Prodala lesa na panju se bo vršila dne 25. maja t. 1. pri Šumsko - gospodar-stvenem uradu imovne občine otočke v Otočacu. Predmetni oglas zj natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Sodišče
T Ljubljani, 1. maja.
Zahvala za čestitko. Na praznik sv. Jožefa je v neki goctfinl v Borovnici J oft» Hren čestital čevljarskemu vajencu Karlu Bizjaku k nezakonskemu otroku, ki pa a* na svet nI priSel In se »ploh na ve rtd. Ti zahvalo za čestitko Je atopfl Bizjak sa gra-tulantom na ce«rto ter ga udari! a kamnom po gl^vi, da se Je Hrenu vlfia kri iz nosa ha ust. Bizjak je bil obsojen pri okrajnem sodišču na Vrhniki na. 1 dan zapora hi 100 dinarjev globe. Tudi priztvno sodi9če mu ni maralo ničesar odvzeti.
Za patrijotizem kaznovan. Dne 19. oktobra 1. 1. je v Pogačnikovi gostilni v Ljub* nem na Gorenjskem železniški delavec Fr. Ružič izzivajoče prepeval italijanske pea* sini, a ko bo ga navzoči domačini ponvarfle ozh-oma mu Italijansko petje prepovedali, se Je Se nekaj norčeval iz Slovencev in dalje s svojim bratom Ignacijem Italijansko preneval, kar Je domačine tako razkačilo, da mu le eden teh zagnal kozarec v trebuh, čevljarski pomočnik Janez Negro (po Imenu bolj upravičen za italijansko petje, kakor Rušič) pa je Izzivača zgrabil ces pas ter ga zaneael na cesto. Pri ekspedleiji j* sodeloval tudi Čevljarski pomočnik Jo*.* Slibar, ki je odpiral vrata. Oba trdita, da sta izzivača postavila na cesto, toda to se najbrž nI zgodilo posebno rahlo, ker ■! ja Ružič izvinll nogo. Pri okrajnem sodišču v Radovljici je bil Negro obsojen na 10 dni, *!ibar pa na 7 dni zapora In 500 Din odškodnine poškodovanca. Pri vsklicni otx-ravnavl je bil šlibar oproščen- Negro p*. Je dobil samo zaradi lahke telesne poškodbe 48 ur zapora.
öd
azpad carsfaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
XIII.
Dnevnik grofa Wolkensteina.
Grof Wolkenstein je prekrižal roke.
»Cesarska visokost, kakor zankaznjete! Točne podrobnosi mojih doživljajev so zabeležene v mojih dnevnikih. Sedaj se moram zanašati samo na svoj spomin in lahko podam o doživljajih samo površno sliko. VklHib svoiemu izstopu iz aktivne službe sern potoval po nalogu vojnega ministrstva ir sem imel pravzaprav službeno misijo. Moja naloga je bila izslediti vojaške in politične tajnosti, ki so bile odtegnjene opazovanju poslaništev. Moja poročila so se v kratkem zelo ostro razločevala od vesti, ki so jih pošiljali poslaniki, zato so tem pono-čilom tudi očitali pesimizem. Tako sem mogel le malo koristiti in marsikatero stvar sem pridržal zase, ker sem se zavadal, da bi ji na merodajnem mestu ne verjeli.€
Nadvojvodinja ni mogla udušiti bolestnega ismeva.
»To je pristno avstrijsko, to je politika ptiča noja, ki neče nič videti in nič slišati, da bi ne bila prebujena iz starega šlendrijana. Živo si lahko predstavljam, kako ste morali biti nevoljen in kako brezplodno se Vam je zdelo Vaše delovanje. Kako mučne so morale biti za vaz te razmere.*
»Več kakor mučne, cesarska visokost! Bila so t obolestna razočaranja, ki sem jih doživljal. Cesto sem živel v strahu in skrbeh, da bi ne bila slepota naše vlade enako pogubna za državo, kakor za vladarja. Na*prvo so me poslali v Rim, ker so Italiji najmanj zaupali. Posrečilo se mi je, da sem dobil dostop v rimsko družbo. V državi, kjer dela vse oclitiko, sem z lahkoto zasledoval zamotane niti diplomatskih spletk, ter se poučilo o razpoloženju vseh Üudskih slojev. Italija sovraži Avstrijo, obenem pa se je tud* boji. Zavezniška zvestoba je komedija. Zavezniška pogodba ni vredna paDirJa, na katerem je napisana. Nikdar se ne bo Italija spuščala sama v borbo z Avstrijo. Gorje pa nam, ako nam veže naše sila Rusija. Poem nam Italija zasadi nož v vrat. ItaTrn ne more drugače. Njen eksoan-zijski nagon, ki je svoistvo vsake živlienjske krepke države, ne na*"de drugega izhoda, kakor v Avstrijo. Italija do Brennerja je sen Italijanskih pa-trijotov. Od Anglije in Francije, katerih sredozemski interesi ne dovoljuje Italiji nobene razvojne možnosti, potisnjena ob tla, se more povečati samo na to stran. Nobena šala torej ni, ako splošno govore, da so italijanski častniki bolje poučeni v napravah in jakosi avstrijskih obmejnih utrdb, kakor mi sami. V slovanofilski politiki Rusije, ki hoče spraviti pod svoje pokroviteljstvo balkanske Slovane in deluje na to, da se združijo vsi severni Stovani, zlasti Cehi in Poljaki, ima italijanske sanje o svoji veličini najboljšo oporo. Tako se predejo niti iz Kvirinala preko Cetima in Beograda v Petrograd in tako mrtvaški plašč za Avstrijo «
Nadvojvodinja je spreletelo, kakor lahko zona. Polna zlih sluteni se ie zamišlja v bodočnost Blesk
krone, ki jo je zrla nad glavo svojega sina. je ble del in svetla krona se je polagoma spreminjala v trnjev venec.
»Grehi očetov se maščujejo na njih otrokih,* so šepefa!e blede njene ustnice.
Tiho in otožne je grof nadaljeval svoje pripo vedovanje: »Kar sem izsledil in izvedel, kar mi ie omogočilo, da sem vnaprei slutil bodoč razvrj, vse to sem odkupil nadvse drago. Moja pot ie oš^rop-Ijena s krvjo, mrtvec leži na tej poti. Da bi reši! življenje, je umrlo dobro plemenito človeško bitje.«
Globoka bolest je vela iz teh besed. Nadvojvodinja je dvignila glavo v napeti radovednosL
»Mrtvec, kri? Kako Je bilo to. grof?«
»Lora Stadler, dekle, cesarska visokost. Ena onih bitij, ki jim je ljubezen poklic. Rada me je imela, rada, kakor noben drug Človek na svetu. Bila je samo požrtvovalnost \r udanost. Ženske te vrste ljubijo dušo, ne s srcem. Vzel sem jo sabo, ko sem zapustil Dunaj. Spremljala me je en del moje življenjske poti. Umrla je z radostjo, njena smrt je bila blaženstvo.«
»Grof!« Ostro mu je ta beseda rezala v uho. Nadvojvodinja se je ravno kakor sveča vzravnala, v nevolji se ji je nagubančilo čelo in hlad je bil v njenem pogledu.
»Odpustite, cesarska visokost, zavedam se, da bi ne smel govoriti pred damami o teh ženskah. Toda pred sabo ne zrem visoke dame, marveč samo sočutno prijateljico, razumevajočo me olažnico v dur   ni stiski.«
Nadvojvodinjo je zopet objelo mehko razpoloženje, milina ie bila v njenem pogledu in jasno
ie bilo njeno čelo. Samo glas je navzel trepetajoč negotov zvok.
»Ko ste zanustili Dunaj, ste vzeli devojko sabo? Zapustili ste Dunaj tisti dan po mojem posetu pri Vas? Tz vašega spremstva se da torej sklepati prejšnji sporazum.«
»Dekle sem videl tisti večer v drugič. Vzel sem io sabo. da bi zgradil jez med mano in mojo ljubeznijo. Bilo je to zame varstveno sredstvo. Šele kasneje, ko sme se zavedel njene vrednosti, ko sem spoznal njene vrilne, smo se našli. Tik pred katastrofo, ki je napravila konec temu lepemu življenju. Umrla je kot moja soproga!«
»Poročili ste se s tem dekletom?« se ?e ne je» voljno začudila.
»Prekasno, cesarska visokost, prekasno! Svečenik, ki je naju poročil, je položil roko umirajoče v mojo. Poročni prstan, ki ga je poljubila samo g ugašajočim pogledom, je bil samo simbol moje hvaležnosti, ki se je spremenila v ljubezen. Ko sem H izgubi!, sem se šele zavedel, da sem Loro ljubtt!«
Nadvojvodinja je z vso naglico vstala.
»Skoraj bi v živem razgovoru pozabila na odhod, gospod grof. Priti hočem še do brzovlaka, moj voz je že pripravljen. Zahvaljujem se Vam za zaupanje, ki ga hočem očuvati, grof Wolkensteio. Kar ste na svojih potovanjih izvedeli, sporočite mi to pismeno. Vaša svarila hočem spraviti na najvišje mesto.«
» To ne bo mnogo pomagalo, cesarska visokost. Njegovo veličanstvo bo tem ponočilom le verjel, kakor njegovi ministri.«
»Poskusiti hočem že zato, da se izognem oči* ku. da bi zamolčala lasno sooznanje.
Stran 6
^SLOVENSKI NAROD-   «ne 3. maja 19 5.
Moda.
Bluze
Bluza. Je bistveni del ženske garderoba. Zadovoljna Je z vsemi obsegi, dä se nateg, »iti, skrajšati, lahko Jo okrasimo s pentljami, čipkami, koraldami In »ploh vsem, kar si moda Izmisli. Zna pa biti tndl zelo •kromna ter ae zadovolji z ovratnikom in kravato. Ne postane domteljsva, Ce Jo fa. vorizlramo, čaka ponižno, 3a jo zopet pokličejo, če pride začasno v nemilost. Blu-aa je v toaleti nekaj allčnega, kar je ▼ Uvljenju »Mädchen für Alles«, ker Je kon-eem koncev prav malo slučajev, da bi danes ne mogla obleči čedne bluze. Tudi če ni v modi in če se pripeti, da stoji dama pred e>dprto omaro v zadregi, kaj naj obleče, pokuka Iz kotička »tara angleška bluza 's Ji pomaga !z zadreg*. Zate bi bilo skrajne mehraležno. če bi ae Je ne spomnili bal sdaj, ko životari pozabljena In zapuščena med drugimi pritikllnaml damske mode, ■d so Jih Izpodrinile razne novosti.
Naj bo moda obrača od bluze, kolikor ;i drago, vendar ta stvar v resnici ni taka. Letos predpisuje moda complete ln pla§č«, ali kaj početi a angleškim kostimom? Te-ga si brez bluze ne moremo misliti ln žled. sile se marsikatera dama tudi volnenih e»blek tako naveliča, da si mora poiskati kaj mehkejšega, lažjega,, svetlega !n veselega. Im tako šefe z -rešenem po bluz!. Nekateri ankert! pa naravnost zahtevajo bluzo al! pestri volneni iweater. Bluze so letos zelo enostavne. Najbolj priljubljene so bluze iz erepde-cbina, gladke ln ozke, segajoče rez pas. Za vratom lmaio večinoma ovrat-aik, nekatere p« tudi šerpo, ki se d* na razne načine zavezovati. Enobarvne bluze k Športnemu kostimu se delajo lz linona, zefira. surove svile in drugih vrst praktičnega blaga. Poleg teh so priljubi lene nestre pletene bluze z Izrezkom v obliki V, ki na-«omestujelo Jumper. Eno teh bluz mora imet! vpaka dama sta^o pri rokah tem "bolj, ker ta del garderobe ni drag in hočo kiti samo Čist In dobro polikan.
Domače perilo
Seaona perila jc in izložbena okna se soma najrazTJrnejših vzorcev luksuznega in praktičnejfa, damskegs, detskeg«, namizne« ga in posteljnega perila. Kdor more, kupuje narejeno perilo, drugI pa blago in delajo pe* rilo d-^na. Najbolj praktičen in bo\i rniljub» Ijeo nega sifon, je perkal, ki je tudi finejšl. Za finejše-damsko perilo se rabi nansuk, fcatist*perkalin in ze^o fini Intrpežni platneni batist, »lednjič tudi anercerislrani linon, svi« lene baroieve Luksuzno perilo se dela, če ni svileno. Iz opala.
Perilo modno dame ja omejeno ra edini komad in to jo spodnja srajca. Samo one same, ki navzlic vsemu prizadevanju ne anorejo snraviti skupaj elegantne vitke po« stava, oblačijo pas in steznik. Perilo se nosi vse leto iz istega materijala. Naše dame Biso več ls^o občutljive, kakor so bile nji* iiovs predniee, ki so hodile pozimi zameta* se kot medved. Težko najdete tu is tam še par barhasth aens!:ih hlae, ki se upirajo zr'vj časa. Toda večinoma so hlače že izgi* sile in iJame so jih porabite za detski kom* Unč. Občutljive in razvajene ženske obla* Sije pod srajco reformne tricc*hlače, ki mo* vajo biti vedno svetle barve, pa saj si bodo velnene al! svilene.
Damske srajce so vedno zelo kratke. Zgoraj gladki vzorci s tiakovi za odpenja* nje so že passe" in na:novejra eblfta, tako* srvaaj ang!eiT:i vzorec žen^;ih hlač, ima po* s"cbo tiskanega velikega V. Namcstu običaj* reja %r'mbt in luknjice imajo naramnice na
i:iijica  in   ae   zavarujejo s
>r'!jo. K dekoltirani toaleti spada srajca krer past. zgoraj zad-öniena z gunvlastiko. Spodnje srajce so spodaj zapete ali pa so s*:^;ene po reformnem vzorcu. Vse mod?** no damsVo nemilo se dela ro meri, mora se ^cbro pri'-tfati, *""cr oride dama v družbi ©b vso privlačnost. Nočne srajce morajo b; * zelo fine, ckr:?:nc ob robeh z inskrusta* cijami, čtnkar- ' itd.
4. L.:
1 O
pomlad v Karavankah
m ono
T času, ko prikukajo prvi zvončki na plan ter zadoblvajo eolnčni žarki nekake Čudno svetlobo *n gorkoto — kdo se ne ra-iuje? Dolga zima Je minila In spomlad ja jprišia. Začne se zopet oni večni okrožni •btok narave, ki je ravno tako skrivn-.v. sten kakor enostaven In reden.
Lep je spomladanski čas v nižini, ve-Hko lepši je v vrcn'h gorah, a najlepši v aaiih Karavankah, kjer splch nikiar ne m'ne. Začenja e božiču hi traja čez mali ftmaren — ker se ndejstvuje na najizrazitejši način v »voj! vedno menjajoči se flori, kateri ni kma!n para, kakor tudi — da-sl seveda v manjil meri — v svoji značilni favni.
Kdo ie nI čul o snežiobellh travnikih sarelsov (Narciasus poetlcus) na Golici (1835 m); kdo ne o temnomodrih poljia Zelenice (1500 m); Babe (1894 m); ln Stola (2239 m), katera tvori svisč (Tentlan* sraulis) ; kdo ne o rdeči* pobočjih murk (Ki*-rit»l!a angust! tloris) ne Begunjsčlei (20M)? Skupaj predstavljajo naSo slovensko belo - modro - rdečo zastavo!
Ob času, ko slišimo že kukavico v logu fa prepelico med Sitnim zelenjem, ob času, ko ja aasa nižinska pomladanska flora že damo odcvetela aH pa zaipadla neizprosni kcai, ravno ob tem času vstaja le le pomlad v Karavankah, kamor se je bila tmaknila iz nižave.
Pravzaprav moramo reci, da se Je po. »laä sploh začela najprvo t gorah, čeprav to areni paradoksno. Kal ti te o božiču aH
kasneje koncem januarjaj gotovo pa februarja, ob »asu, ko pokriva celo dolino Id debela plast sne^a, vi i 15 na solnčnih legah v Karavankah že bele evets ali vsaj popke teloha (Helleborus niger) m cela rdeča polja rese (Erica camea), da se govorimo o dišečem volčinu (Daphno mezereum). Vendar pa spadajo te rastline med tako. zvano subeipinsko floro, ki »o deležne po-aneje a> enkrat splošnega vataj^sja v višjih legah.
In sedaj začne pomlad stopati kvliku po gorah ter Je vedno za petam4, umikajočemu se anegu, dokler ne dosege začetkom julija karavanskih grebenov, koder se ustavi za kakih I do S tednov.
Ta zmagovalni pohod pomlad! mora človek vi tlet! na lastne sči, da ve presojat! veličastnost satih večnih gora, pred vsem Karavank.
Cs stspil a. bt. bs Zeleniee nad Žirovnico, sBasujei najlaije ta pohod na njenih treh terasah.
Prva terses se začenja nekako pri ta-korranem »Lampetorem Jezero«, t. J. vos. nem reaervoerju savrssISke elektrarne ter z«** približno do sasebaih lovskih koč sod Srednjim vrhom t višini okoJu 1000 m. Tu zapaziš cele Borke sporni i lanskega svišča (Gentlans venu), razne disače molnjice (Orchts), bs Biocvrrnlh krajih močnati Je. gTIC (Priaeuls far1no«a), vid.š ps tudi ts-koj domaČo fauno (ovce\ katere 'mea-i-jejo domačini »Jaree« ;n Jih žh src.'7I maj-»Ika »zaženejo«, t, J. Izpuste na pro-rto. Z neverjetnim instlnktoai ei icnajo te živali poiskati hrano ia se pomikajo p<>laax)ma vedno vlile t ragmerju g probuduloče se
Skrb za roke in noge
Ni ss treba bati čitateljem da napiSemo zdravstveno - higijenske razpravo o tem, kako ozki čeveljički deiormfrajo söge, da pospešujejo taki čevlji kurja očesa na nežnih nožicah, da povzročajo visoke pete ne-sigurnost v hoj! in spravijo damo v nevarnost, da si zlomi nogo, čt nima v bližin! angela varuha, ki K ponudi kavallrsko roko, če se spodtakne In omahne. Tudi ne mislimo ponavljati stare pesmi, di so tenkt nogavice v mrazu nesmisel, ker smo prepričam*, da slišijo mlade črtateljlce od starih mamic najmanj trikrat na dan približno to-le svarilo: »Le čakaj, ko bo5 stara, boš Imela v nogah »revmo« in takrat se spomniš mojih besed!« Smešno, kaj ne? Kako naj mladost čaka. kdaj postane stara? Lastna Izkušnja je tisto, kar nspomjuje življenje In te izkušnje z nogavicami plačajo mlade dame prav rade tudi z revmatizmom. Dvajsetletna dekleta raje paradirajo z nožicaml v svilenih nogavicah in riskirajo Imeti rev-matlzenm, ko bodo stara 60 let, kakor pa izgubiti najboljše orožje v boju za moža. Kakšen smisel Ima skrbeti za to, kaj bo čez 40 let? Takrat naj se skrije nosa magari v štiri pare debelih nogavic, samo da je zdaj privlačna in zapeljiva, ko jo eledajo vse moške oči. Tudi ne mislimo opozarjati mladih čitateljic, da morajo nositi rokavice zato, ker se jih oprijemlje milijon bakterij, čim se dotaknejo kakega predmeta. Nič ne de, če je koža na roki brez rokavic izpostavljena pogubnemu vplivu vremenu, če razpoka in postane hrapova. Ne, vse to lahko najdejo čitateluce v raznih strokovnih razpravah če jih zanima. Omeniti hočemo samo to, kar je v tej stroki novega, kako in kaj se nosijo rokavice rn nogavice, čita-teljice naj se pa same domenijo glede kurjih očes, revmatizma Itd.
Geslo letošnjih čevljev je proč s konicami. Da se razumemo — konec ostrih konic. To nI paradoks, ker konica nI vedno ostra. Moderni Čevlji so spredaj še vedno zoženi, toda konica nima več oblike šila. Na spomlad priporoča moda k angleškim kostimom in površnikom rumene ali črne boks-calp sandale s preluknjanimi konicami, širokim jermenom in nizkim! petami. To Je vrsta čevljev, ki se količkaj lepi nogi zelo dobre pTneg?jof ker so elegantni. Poleg tega so to edmi čevlji, ki gredo k pomladanski angleški polsportni modi. Taka moda ne prenese lakasrih čevljev, ki jih je zapustil damam predpust. Barvastim sandalam za poletje je odzvonilo, ker so se prehitro razSirMe ter spravile to modo ob ves ujeled. Njihovo mesto so zavzeli čevlji iz kuščarjeve kože, kombinirane s chevrau. Tudi čevlji Iz Jelenove kože v isti kombinacij so še moderni.
Nogavice oranževe barve so prišle povsem Iz mode. 2al ie našim damam težko dopovedati, da jih lahko nosijo doxa, nikakor pa ne na ulici. Zdaj sn moderne nogavice temne barve, v gotovih slučajih celo črne. K angleškemu kostimu spadajo tenke volnene nogavice, nikakor pa ne svilene. Z raznimi pletenimi in pisanimi nogavicami je treba ravnati zelo previdno. Zlasti na močnih nogah niso lepe. Novost so enobarvne noravics. Kar se tiče rokavic, je treba omeniti, da so za letošnjo pomlad najpri-Madnejše rumene ali bele Iz ieleno-ve kože. Take rokavice so zelo praktične, ker se tako dobro perejo, da so vedno lepe in čiste. Pri flace - rokavicah so ša vedno v modi razne manšete z aplikacijami aH vezeninami. Tudi bele glace - rokavica so še zelo razširjene, zlasti v kombinaciji z zlato I barvo, ki tvori na koncu pas. 1
Tem novostim je treba posvečati čim večjo pozornost. Tudi s stališča mode so boljši za eno številko večji čevlji nego bose noge s kuriimi očesi. Z druge strani pa ne smemo pozabiti, da dama še ni elrgantno oblečena, če si knpi novo obleko nego da nora obleko izpopolniti z okusnimi čevlji in rokavicami.
Kakao Van Kaster!
aarave, kl Jim sedi pašo. Opazuješ pa Beverns tudi hrošče, metulje i. dr., ptic pa nI.
Za »jarci« pridejo začetkom junija večje ti vali, kosjl, sovada, k! se pa v prvi terasi ne ustavifo, marveč gredo že takoj na srugo, ss pravo planin« Zelenico, kjer je eel tucat planinskih koč.
Pomladansko llore reprezentlrsje tu veliki svlšč (Gentians scills), r skalnatih rebrlh Nesiš>ega vrha lepi jeglič (Primu-auricula), sadaTje mali Jcg'iÖ (Primula žalnima) ter velike zlatica (Trollluz eure-paeus).
In končno priie tretja terasa, segajo, ča nepoaredao de sedla proti Sv. Ani (155S m), katero Je šs v snegu in se šele
prebuja, ko sta prvi dve terasi 1> v polneai cvetju. Divjo favno v teh višjih legah t ve rijo planinska kavka, zajec, srra ln gam*;.
Ravno take tera?e vidiš pod Begunj-ščico v dolini Draga (1. terasa), na Polški planini (2. terasa) in na Eegmjščic! anmi (3. terasa), da ne govorimo e Goüci, kjer tvorijo bela narcisna polja značilno inerho za pohod pomladi. Ta pohod opazujos lehko že Iz doline pri Jerenirch, *e bolj pa na Planini pri Sv. Križu rad Jesenicami. Vedno bolj fn bolj ae pomikajo te snež-nobele lise proti vrhu, dokler začetka junija ne dosežejo vrha samega.
In ko amo enkrat na vrhu, na grebenih smo tudi že v pravcatem planinskem kraljestvu  tipičnih    renrezent antk planinske spomladi:   planike  (Gnanhalium Leontono. dlum) ln rdečega sleča (Rhododendron fer. rusr'neum et hirsntum). Planika, sle?. enc? Jan in avrlkelj se pravcati zastopnik! alpske flore Karavank ter se pojavijo kot zad nji prfrna iniki spomladi; pravzaprav sta prva dva že zastopnika poletja.
Zasimive ie. kako sodi preprosto ljudstvo v Karavankah, zlasti ono na severni (koroški) strani, v Požu. o sleču is Jegliču, katerima priplaule posebns lastnosti.
Pravijo, da sleč pot#«rne strelo nase: kdor ga nosf v neviht! pri seb!, je v veliki nevarnosti Na-snrotno so pa v okolici Podgorja hribovska sela, kjer devajo domačin! pod streho šopke pleča, sa naj .tih obvaruje — strele. Beli sleč tigledajo le nedolžne oßebe. A ne smejo se obrnit! v stran, marveč morajo takoj vreči nanj klo-
buk al! glavtse ruto ter poklicati ljudi, ki naj kopljejo na tem mestu. Tu je zakopan zaklad (»Šac«). Sok Jegllčevih listov in evetja saj pomaga zoper razpokane roke ia odstrasja kožne madeže; kuhane evetje Je dobro zoper pljučna uljesa, korenine ps rabijo love: zoper omotico.
Planika sama Je pač kraljica vseh planinskih cvetlic, zaradi česar tvori tudi •mb!?m vseh planlnsk'h korporacij.
Le plaha divja kosa In mogočni orel Je smeta nekaznovana o^ledavatl. Od človeka se le aeraia »ust! odnesti ia svoje vzvišene samote. Saj rastejo najlepši ekeempiari le it najvišjih in sedostopnih mestih is planinski genij jih čuva kuj skrbno. Marsikak popetnik Je dofel iz doline. vese!e prepevajoč, se »ovspe! na ska. le ter stegnil svojo rek« po t! tako zaže-Ijeni cvetlici. Toda, pr*ien Jo Je moz;el do-aeči, JI Je priskočil že planinski genij nn aomeč, zagrabil prečrzneža ter ga pahati v prepad, od koder se nI več rriiiL
A vsl5c v?em takim nevamcst'ns je človek planiki vedno za petami. Ka*t! teko, kakor nam božično drevo pra^*tavl*a rim-sko-gozdni čas, ravno tako ti zamera par planik, k.-?tere si sam utrgal, vzbuditi v zaduhl! učn! Izbi ntls »planinskega rsja«. L.e žal. da Jo tako ueu-rrrtMeno preganjajo, zaradi česar Je bilo p.*č zadnji čas, da se te stavilo iztrebljanje pod kazensko ean*-cijo.
Z nastopera planike je zmagovalsi pohod romla'*! v Karavankah do^oel sa svol vrhunec. Po^a^oma se prelevi pomlad v v kratko trajajoče po*rt;e in koccern avgusta se začenja obratr.i proces, t. J. proces počasnega umikanj* teko flore kakor faure nazaj v nižavo.
Vendar pa se mo: ^ reči, da narava nikdar ne miruje. Se se niso *1arc!« pomaknil! z vlšiih leg nlž>, še siao odšle o«ta!e dorrrače živali ■ planin, a že zapaziš znak^ prihodnje pomladi: resa Ima že 5felen9 popke, ia teloa, če atilo pobrskaš, nrav tako.
Take vid Ime pravzaprav vedno krofi-tev pomladi v naš h večnih gorah. Kdor je učinku te«:a pojava enkrat zapadel, se gi nikdar več ne otre«e, sanj velja Gregor, čičev izrek: »Nazaj, nazaj v planinski raj!«
NAJVEČJA VOJNA LADJA SVETA. AmerfVra tadjedetna dmžba «Neu'yor.V SHp* buldr.ng Corpcratior.» je zgradila novo vojno ladjo «U. S. S. Ssrstcga», na kateri je prostora za 72 vojnih letat. Ladja m eri v dolžini S8S enfleskih čevljev.
Kako so ljudje v starih časih
je
Dil
Pred 300 leti noža in vfic pri jcd: še niso poznali Na mizi je bi sa*no ve'ik nož in žlica n! bila niti v vitjih krogih v modi. Zato so ljudje jedli večinoma z rokam: ter si pomagaH s prMI, k! s-> jim nadomesto-vali naše vilire. V črbl renesnnce so smatrali ta način uživanja hrrne za n~dosv.je'i in treba Je bi'o uvest; jcdi'no orc<*J\ da b! izginila grda navada Jesti s prsM. ZHco s> prevzeli visi" sloji od nioh, kjer je bila vedno v rabi. £e sa dvoru kradla Ludv'kn IV. so jedli vsi iz skupne rklede. po kateri Je vsak zn«e brskal z žlico. Sele razvajene drme nekega takratnega parišlcega hotela so cdrjravPe to navadi in uv*dle za vsakega gosta posebno p^s^do. ZrjemsTV^ za juho je izumil vojvoda Moatocfenx. V rabo je pr!*1a komaj v dr'tgi polovici 19. eto-letja. Viice so pri?'- k nnm od vzhodnih narodov. Prvotno so jih rrbT! na blznr'in-skem dvora, rd tam so jih prinesli v Benetke. V vitjih krosih so s- razširile šele sredi 15. artoletja, W le zrhteva'a ta1 rxat-na moda. Ker so nosili mo*k" io ž-nske ekorne obleke in visoke trde ovratnike Je bilo nemogoče ies.I s pr*'i. Začeli so rabiti ž*ice z dolgimi roč^M in franc sk* kralj Henrik III. je prevzel to navad-> od Iail-janov. Da bi si pri jedi ne zamazan1 dragocenih ob'acil, *o s" p^Vriva1! prša z belim! robci Toda ti mbci s?, ve'iali dolgo za luksus in še v ča*u francoske revoluc;ie se Je Antlež Young čudil francoskim d lav-c*m, ki so imeli pri jed: vi'ice in servijete.
V onih časih je nosil jedrno erodje vsrk t seb?J in sicer v usnjenem f iteralu in šele pozneje, ke le prišlo v modo pokrivati mizo, so pri$'e tud: vfice in noži ea mizo. Ljudje pa so se zelo težko privadili jesti z vilicami in noži. Nemški knez Lee-pold Trldrich Franz von Anhalt, ki Je sredi 18. stoletja poset 1 an«c!>5ki kra'jivi dvor, Je izjavil pri odhodu, da ni kmalu tako neprijetne reči, kakor elegantno ravnanje i jedilnim orodjem. »Res sem drža* p > pr:d-p!s!h v drsnici n::I in v levici vilce« je to-iii svojim sprem']eva'c:m, »teda če«to sesa nesel v usta nož, kar so mi vsi angleški aristokrati zamerili.
Umor v v
Pariška policija se peča z zagonetnim kriminalnim slučajem, ki vzbuja občo pozornost. P'red meseci je prišel grški častnik Crassas v Marseille in si kupil pri kolodvorski blagajni listek prvega razreda za v Nizzo. Grk pa se je vsedel v napačen vlak, namreč v pariški luksuzni vlak, ki odhaja istočasno iz Marseilla, kakor oni v Nizzo. Ko je vlak že zapustil postajo *n z bliskovito naglico drvel proti postaji, je šele Crassas opazil svojo napako. Izjavil je sprevodniku, da pri prihodnji postaj! izstopi ter da se pelje nazaj v Marseille. Ci.m je vlak pas'ral kolodvor Arisjon, je sprevodnik opazil, da je v b!"žinl vasi Bn!ene-!a-Croisere nenadoma skoči! r.ekdo z drvečega vlaka. Pri skoku je neznanec padel, nato pa je naglo vstal m tekel kar so ga nesle noge. Za njim so drveli kmetje is ga kmalu vjeli. Izročili so ga polxij. Begunec, ki je silsno krvavel, je bil grški častnik Crassas.
Nekaj minut za tem je r»o'ic?'a rrejela obvestilo, da so n?5l! v knpeja !. razreda br7ovla>a tr!'p1o nekega m^?a. Urror-nec se je nahajal v vozu, s katerega je skočil Crassas.
Seveda je bil umora fal:oj osumljen Grk ter pridržan v preiskovalnem zaporn.
V umorjenem so identificraD pari.'?.:za tr« rovca Borda.
Tekom preiskave, ki se le sprva zdela zelo enostavna, so naleteli na neprlčakova-se težkoče. NI se dalo ugotoviti, kako je bi! trgovec v vlaku umorjen. Iz raznih okolnostl je sklepati, da je morilec srebo-del nesrečnežu srce z dolto damtko iglo in sicer z ve* jo roko ar atoma.
Crassas odločno tai da b' iyvr5il umor,
V svoje obrarr£»o navaja, da je po^otorra zašel na pariški vlak m je spal do Avijno-na. Strahovit udarec po glavi ga je zbudil iz spanja, fkočll je z naporom vseh svojih aH kviškn ter opazil, da leži trgovec Bord brez znaka vsake fivljenske iskrice na tleh. Ne da bi se zavedel, je v nasledniem tre-notku skočil z vlaka. Temu zagovoru na-
| sprotne dejstvo, da je častnik rane zadobfl j pri pet i: z vlaka. Nmrotno pa je ogotdnf-; ljeno dejstvo, da je bil v vozu še treti pot-1 nik ki je v kritičnem času odkritja zločina breg sledu izgrnil
Najtežja okolnost, ki Crassasa «Uno obremenjuje je dejstvo, da so v njegovi torbici našli skoraj vse dokumente emor-jenca. Crassas je mnenja, da so mu bile .1-stine namenoma podtaknjene. Vsekakor pa tega zagovora ni tako ovreči, zakaj 'osne je da Grk po storjenem zločinu ne bi no* sil pri sebi korrpromitujočih dokumentov.
Umor traovca Borda je zavit v mlstcrt-fozno temo. Mogoča je tnd' hfootezs, da Grk trni na pom?njP-an'n zavesti h da je rmor Izvršil, ne da bi vedel Pranco-ska javnost z napetim zanimanjem pričakuje, kako se konča senzaci.onainl proces.
JÄotcc'kUslf, ^ozor
V največjem   prahu  in  de'iu   ostane Va*a
ob'eka 'n'si-tn«. Naročite tflVoi nredni««ne olile''e 7» rrot cV kiste pBa>7ZO* od D!n 320 — d» Din 400-—.
Dra^o Schwab - Liab??ana
O. 5. Marden:
Veruj v «ebe!
Prevedel dr. F. 5.
5 pomočjo vere po**aoe nal fnač.i, piemenit, ker Ima vera č dovlt vp'Iv na našo dušo. Povzdicule nrs v v'sive, raz katere nam fe mogoče zagWati obljrb ]e-bo deželo. Vera je luč resnice.
Naravnost zločin Je. ako Jem'ie kdc detetu vero v samegs sebe, stalno mu dopovedovanje, da ne bo iz njejra nn*coH ničesar prida, da nima onih soos^bno^tl Ia čarov, s katerimi so obdarovani drugI otroci.
Starši In učitelji pomtšljaj« mnoso premalo na to. kako občutliiva ie mlad' du*a glede takih besed in krko lahko si da au-gerlrati  manjvrednost in neprpoTnost.
Taka sugest'ja o domnevanju ma^t-vrednosti Je zakrivila £e več zla, trazedli in padcev v življenju, kakor marsikal drugega.
Tudi najboljši konj ne bo pri trKmas dobil prve cene, ako se uniči njesovo zaupanje v samega sebe. Je namreč ena med najvažnejših nalog trainerjev ^onl za tekme, da netijo, vzdmžtjo in zvlštijejo to zaupanje v samega sebe pri živalih, ki 5* jim izročene, ker Je to velevažen faktor zs dosego zmage.
Nikomur se še do danes ni posrečTo da bi zadostno določil bistvo vere. Aik-sna je ta sila. ki omogoča čioveku, ds sc trdno drži svoiega sklepa, da prdžig vzdržuje njegov pogum, da vzdržuje gove upe In nade vedno sveže tudi v težavnejših  življenskih okolščinah,    d g« povzdiguje is krepi, čeprav ga ne raz jo in nimaio do njega zaupania n'tl o mu stoje najb'ize ln ki so mu najdraž! dt mu dajo dovolj moči. da prenaša teža : i* nesreče, ki bi ga brez te sile zdrobile ar štetokrat.
Vera le takorekofi naš Sesti čut. d 'ev-na daljnovidnost, ki vodi daleč za e 1 >* je, kamor sega nase fizično oko.  Jr co spodov predhodnik, ki hiti naprej Ia pr» pravlja pot, ki mu odpira zaprta vrata, odstranjuje ovire ter najde pot celo tam bi je z navadnimi čuti ne bilo mogoče za-sledti.
Vera, močnejša kakor vse ovire, i? ta bila. ki le povzročila, da so veliki iz telji in izumitelji to, kar so. Niel Se ff>t& vsakdo izmed njih zahval'ti za največ!t 4*1 teza, kar je dosegel velikega.
Kdor ima tako vero, zanj se tt ni trebi bati ,njegova bodočnost Je zasigurana
Vera vase Izvablja naše sile In ste gočuje, da se razvijejo naši taleni. Povzročala Je največje čudeže v vseh d< ^k v vseh stoletjih. Vse, kar krepi tvole panje v samega sebe, rv šuje tudi rv«.fe tile.
Možje, ki so zadivlli svet z velikim: čini, so s« vedno od'ikovali s sitno vero v samega sebe, z vero v svoje sile, z vero v bodočnost človeškega p-kolenja, dočim SO se neznatni ljudie karakterzlral! vedno s pomanjkanjem vere, z boječnosjto In orna1*-ljivostjo.
Velika večina mož ln žena, kl so dv'g-sili civilizacijo človeštva za stopnjo višje, so začeli v skromn h razmerah is v bedi ter so tekom dolgih let le s težavo rfdeH * red seboj možnost dospeti do cilja. Toda delali so naprej Is naprej, ker jui le navdajala trdna vera. da se koncem koncev ts-dt za nje odpro vrata k uspehu.
Danes se veselimo tisoč ln tisoč !zn?jdb: ki povzročajo, da le naše žvljenje ufl<*b-no in lažje. Toda te priboritve so n."u ustvarili od'icni možje, ki so nešte»^krot moraH ostati g'uhi k prošnjam on h. ki so Jim staM najbližji ki pa aiso Imeli do nlih zaupanja.
Vera le na'boljsa nagrada za get*UlI ir vresnici je tenš) spojena z genij^-n.
Rni par — Da te pričeta tovarna čokolade „Mi t i m*   izdelovati trrrti rzeno in sla dno kavo prvovrstni kakovosti. i24t
• Ker n! Ml IS let v g'edaHcu... Pred sodiščem v Flattbury v Ameriki je morala nastopiti gTrd3Uška subietka Trar:k?e L" >vJ v svojem l^ra^skern ko->tumn, da se aocTiš3e prepriča, da ni ime! prav oni start palica;, ki jo je po nekem njenem nastopu brven gledališka ovadi, da je Mla nedostojno oblečena. Dognalo se je pri razpravi, da policaj že 1? let nI bil v gledalcu i« da torej nič ne ve o dekletih v zbiru, subref\kh itd In ne ve, kako se oblačijo. Torej ne more sodtl, kaj ie dandanes dostojno in ka| nedostojno. Lipo dekletce s strumnimi no-žicami je bilo seveda sproščeno In policaja so poslali v pokoj.
OJlovorni ttredn:k: RASI O PUST OSLE AšEK: Glavni urednik: VLADIMIR KAPUS
»SLOVTNSK!   NAROD«   dne 3. maja 19*25.
Stran 7.
ITIVDßRWOOD^ pri LUD. BABAGA, L{nbl|anav Šelenbnrgova ulica 6\I. ÜNDERWOOD
MM podpefnlbl in P0DPL3TI
vzdržijo vsako vreme, so prožni In hlgPeničnl.
so v jto. fena
Najboljši   šivalni stroji
Josip Petelinca
znamke
CSriftzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo
l 'obllana
9 L —---j
blizu Prešernovega spomenika
Večletna porancHa - Penk v vezenfu brezplačen
Št. 9883/25. *ef. IX.
130S
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo $led?čih del za napravo novega prizidka mestne električne centrale v Ljubljani:
a) mizarska dela,
b) ključavničarska dela,
c) steklarska in
&) pleskarska dela. Vsi potrebni podatki se dobe med ur., d ;imi arami v mestnem stavbenem uradu, Lingarjeva dlica štev. l.f III. nadstropje.
Ponudbe bode vložiti najkasneje do 0. maja 1925 opoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. aprila 19^5.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvanenja bla^a kemično snažen je fn vsakovrstno bar* vanje oblak.
ANTON BOG     68 L
Lfnbllsna, Selenbnrsrova ulica 6 I. nadstr. Glince-ViC 46
Prvovrstni        49 L
Crepe de Chine
m
Crfipe Georgette
v vseh barvab za plesne obleke po skraino znižanih cenah pri
JOS. PODKRA ISEK
Ljubljana, Jurčiče trg
Surova svila v vseh barvah
90 cm široka meter a Din 120.
Za družabnico 1301
pjpotno spremljevalko, obenem voditeljico gospodinjstva, k starejši samostojni dami (gospodu), če mogoče na gTašč^no v Sloveniji, na Hrvatskem, i*če mesta Izobražena nemška gosr>a. Govori hrvatsko in zadosti slovensko ter ima skromne zahteve. Ponudbe ood .Za-5001* na .PUBLtCITAS* A. G., Zagreb, Gunduličeva 11.
Teod. Korn, UubHana
Pol*seska cesta it. 3.
krovec stavbni, aalantertlski in okrasni
(denar injtalaelfe vadovorJo«. Iipra« strelavfjifof. Kanalifke inklosttnffnaprm
'^delovanje posod iz pločevine za tirnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) 3245        za konserve.
Edino prave f,Go!ser»" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo uiejem irgovini in delavnici
Jo Brajer
Liubfiana 3396
TurjaSki trg (Drog)
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri n vse vrste tržnih čevl ev.   —   Trgovci popust!
Cene soiidne! Postrežba točna 1
Robert Smieioesid
arhitekt «t !n mestni stavbenik
SUms^a cesta 2
'•* ršu}e rifl?rte 'n proračune, prema  stavbna   dela   vseh vrst.
kor rudi preso:evsnia in c niivc sakovrsinlb posestev pod 90lj -Tirni in '«ne^dnejSimf nogro i.
Zidna oseka
d lastne opekarne na Viču, prignani  kot naiholj^a kakovost In od skladišča. Opekarska cesta 18 ro naini?ji dnevni ren\
M. Kft?3TQFEČ - BUČAR. ViuMir^fiTtr"
ravno doite
^ nsjreoveiSega
Priporoča
BlffPOINSKE in ifrune O?S'„EK!0S:, PL&SčKE.  ve!ik= i
O P*
zbira.
Vsaka praktična dama zahteva
aiäiii
1285
Trgovci, v Vašem interesa poglejte našo kolekcijo! Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAČICEV TRG 20/111. TELEFON 6—99.
□
Meli oelssK ki slutilo v eosredovelae In soelel-r«   namene občinstva,
vsake beeeda BO nap. Hafmanjil zneaek Din
mHLI 0GLHS1
Zenitvat dopisovanje ter oglssl strogo trgovskega znsöata, vsaka boseda Din 1"—.
Majmanlli znesek Din tO
I    Slnžbe |
traži vlastelinstvo Sesti* ne kraj Zagreba. Nastiip odmah. Vrtljsri imadu prednost 1300
Kočij až
Potrebujemo treznega in zanes\iivega kočijaža. — Samci imajo prednost. — Ponudbe pod «Koči« jaz/1293» na upravo »SI. Naroda».
Potnika
za Slovenijo išče zavaro* valnica v Ljubljani. V tej stroki izvežbani imajo prednost. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod «Potnik/1310».
J   Stanovanja |
Stanovanje išče
zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod »Mehlo* vano ali ne'1307« na upr. «SIov. Naroda*.
Meblovana soba
(solnčna) na Glincah a e takoj odda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1305
Išče se poletno
stanovanje
za dobo dveh mesecev v Ljnbljani za Štiri odrasle osebe, po možnosti a tre* mi sobami, kopalnico in kuhinjo. Prednost ima stanovanje z uporabo vrta. — Ponudbe je po* slati pod »Stanovanje 1273» na r pravo »Slov. Niroda«.
I    Kurm J
Železen ouit
za shrambo knjig, dobro ohranjen — se Kupi. — Ponudbe pod »500 1311» na upravo »Slov. Nar.«.
Železna blagajna
za shrambo knjig, dobro ohranjena — se kupi. — Ponudbe pod »50/1312» na upravo »Slov. Nar«.
I Prodam
Vrtne stole
prodaja najceneje Rož* mane & Komp., Ljubljana, Mirje 4. 78/L
Kredenca,
nova, iz trdega lesa — se proda po zelo nizki <~eni. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1271
Več spalnih oprav
(hrastovih in orehovih) in pisalnih miz — se po* ceni proda — pri mizar* ju Josipu Kurniku, Zg. Šiška. 1295
Moško kolo,
prav dobro ohranjeno se poceni proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda». 1291
Radi  družinskih razmer se proda
30 panjev čebel
na Ilovici štev. 45 pri Ljubljani. 1313
Vsled preselitve
se  proda  oprema za
dve sobi in kuhinjo. Ce* na ugodna. — Tudi sta* novanje na razpolago. — Poizve se: Cankarjevo nabrežje 7/III, desno.
1314
Učenca
sprejmem takoj v trgo* vino z železnino, starega 14 let in ki je dovršil osnovno šolo z dobrim "spehom — Fran Gm štin, Metlika. 1231
Dve bančniki
«Chromatisch», izvrstni, ena popolnon.a nova — druga malo rabljena; naj« solidnejša izdelava, jako ugodni glasovi »Alumi* niumstahf« »Heligon« ba* si, brez konkurence in pregovora Vsakomur se boste dopadli. Gumbi »Perlmutter«, okovi iz pravega niklja. Napro* daj takoj radi odpotova* nja po nizki ceni! — Na* slov: Žarkovid, Zagreh, Slovenska 3/11. 1294
Cokaii
Lokal
s
Predtiskanje
ročnih del najmodernej* siri vzorcev po izvanred-no nizkih cenah. — Pred Škofiio l/I. 61 L
Kuruzo, ovas,
grah dobije se najbolje svaka količina sa skladi* šta M. DIMIČ, Zagreb, Jurišičeva 24. — Telefon 19—16. 1298
Dr. Pintar
ne ordinira od 3. do 10. maja.
1292
Odorto dnevno
od 8. zjutraj do XA1. zve* čer. ob nedeljah in ora7* nikih od 9. do 11. dopol* dne ves mesec majnik — lopa št. 10 damskih klo* bukov, Vodnikov trg. — Velika izbira, nizke cene.
13C1
Komoanjona
za manufakturu Zagreb, dobro uvedenu na »ajbo* Ijem mjestu, krasiui lokal sa kapitalom 100 do 200.000 Din — tražim za odmah. — Pom de pod cKompan ion, 1297» na upravu »SI. Naroda«.
Blagajne
«Wertheim» in JEKLE* NE DENARNE OMA* RE za vzidavanie — priporoča Ljubljanska ko* mercij^lna družba, L juho Ijana, Bleiweisova c 18.
102/L
Vrtnice,
sredi Ljubjane, primeren za pisarno ali vsako trgo* vino, obstoječ iz dveh prostorov — se takoj od* da. — Ponudbe ped «Pri* lika/l309» na upravo «S1 Naroda«.
visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice * plezalke in vrt* nicesžalujke — nudi ceni. občinstvu Anton Ferant. trgovski vrtnar, Lfublja: na, Ambrož v trg št. 3. — Naročila se sprejema* jo tudi v cvetličnem pa» viljonu pri Frančiškan* skem  mostu. 1241
Pri »Solncu
«
Najceneje
se podpletajo raznovrstne nogavice — Pred Škof?* jo l/I. 60/L
za vodo I K. Widmayer. Perilo za gospe, gospode in otroke Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in hirmankc. — Edina zaloga ahtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo* g* vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstno jopi* ce in jumperji en gros — en detaill 83/L
Krvava uš.
največji škcdliivec sadnem ga drevja! Zelo uspešno sredstvo proti temu zaje« dalcu in tudi drugemu mrčesu je »ARBORIN«, ki ga izdeluje tvrdka Chemotechna, Mestni trg št. 10. Ljubljana. 1002
Dvokolesa!
Najnižja cena in ra^vse* ja zaloga raznih vr?>t dro* koles, pneumatike in de« lov. Prodaja na obroke, ceniki franko — Tribuna F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce« sta št. 4. 65/L
iRatčniBe
Lepa hiša,
dve stanovanji, skladišče^ hlev, o. H 2"?0 m* remije, blizu kolodvora na Škofljici — se proda zi 123000 Din. Iz skladišča se lahk^» napravita S« dve stanovanji. — Po* :asnila daje ",>lskl unra vitelj Leban. 5marje*Sap
123«
K št. 18342/25, ref. IX. 1296
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in tesarskih del za napravo nove ograje ob posestvu Alojz!jevišča in gospe Tornago v Stre-liški ulici.
Potrebni pripomočki za vlaganje ofrrt se dobe proti povračilu nabavnih stroškov v mestnem stavbnem uradu, kateri daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Ponudbe bode vložiti naikasneje do 6. maja 1925. do 11. ure dopoldne pri mestnem stavbnem uradu.
Mesni magistrat Hubljanslii,
dne 28. aprila 1925.
upuite srečke za SokolsHi Tabor n
Drobilni stroji
drobi1 nikl kamena, vabarnice, mlini, kotalniki (Kollergänge), stroji za sitanje in prebiranje.   — Stroji za izpiranje in sortiranje peska in kršca.
Hidravlične in mehanične stiskalnice
za  cementne, teracne   In granitne plošče.
Stroji za mešanje malte in betona
L* C« M. cementne barve.
Vsi sf^oii in oblike
za Izdelovanje cementnega blaga. Tvornica stroiev Dr. GASPARY & Co., MARKRANSTÄDT - LEIPZIG.
Prosimo za obisk. 99-L Katalog ste«. 303 brezplačno.
A
&j±sty&>^*i.- ••••
i
Olga Rudež - Kostet«, ing. Anton Rudei, Ce In baronica Lazarini-Kosler9 Oskar Kosler9 QS>?a Zorc-Rudežy Anton Rudežf Peter Marko Rurfež, Henrik baron Lazariniy dr. Vinko Zore naznanjamo tužuim srcem, da je naš preljubljeui ain, pastork, brat in svak, gospod
dne 23. aprila 1925 po dolgoletni bolezni v Arco preminil.
Zemeljski ostanki pokojnega so se po svečanem cerkvenem blagoslov-Ijenju v Arco nato v Veroni vpepelili.
Sv. maše ladašnice brale se bodo v raznih cerkvah. Ortnek-Ribnna, dne 1. maja 1925.
1302
j »
Srr*i 8.
»SLOVENSKI   N A P O O«   d*ic 3. maja isk5
Mmi'M slamnike in klobuke
kupite v nedvomno najcenejši in na lepSl izberi pri tvrdld
los. Pok nasl. A. Jamnik.
Ljubljana. Stari trq it. 14.
Dežni plašč
44 L
nafti Iz ffM?a« angeslre fumovine tkanine, flai
dunajska knrtftkcf'a Bin 270-—. samski Bin 2BS'— stneisl'tet» .Cnwrtot* nanSki Bin BIO'— . samski BN §2»' — mzoaSfjJa vtlttriaviaa t. STEXMECKL Ca!'« št. 21. (tastnviiü canik s cet 10C0 slikami st ptiijt fsr ktmn lasten', «ztrci od sakna, kaasaraa hi razna vtsaufakturaa robe pa saaia 8 dni na •t!ai>. Kdor mr\<in z vleke« esearte ku^avat. SSM nakit« primarna novrnKav vožnje. Karatna čtz Din 5W— paJfsjRB nra ta, - Trnovci en«ros cena.
(vod k. Wasserstoff)
za polnjenje gumenih fe»bnov in vse ostale kompr. pline kakor:
AftfO?f!AK tek. za proizvajanje leda ZVE?!_E*S& KISUIM za pro:zvajnn"e leda 03LJ1KOVA KISLINA ra pro:zv-jnn:e led? OHSEN (kisik, Sauerstolf) za auiog. varenje D53S&U5&AS za auto:*. varen je. 1299
Dobavlia po tvornilki een! firma
mM i STElBiS 0SiJ£R!, IMllfti Bi 6. reu«»
v*
rgovskih lokalov
S2 bo tekom leta oddalo v naiem
v novem poilonju v Llubl>ani ob Miklošičevi cest'. Vs lokali no opremljen* s centralno kurjavo in elek ričn » razsvetljavo ter imajo večja kletna skladišč«. Natančneje podatke dobe rtrflektantje v nlaarn? Okroi-eae<«A ur<d ■ za ?a*»rowanje de-lavoev w Ljubljani na Turjaškem trgu Štev 4  B. ns^stropjo. 1286
po*ori jih že veste! pozor!
d.i se
trgovina Ftlarlfa Rogelj
sedaj naha i a na
Sv. Petra cesti itev. 26
pe/ef Kotafvorske ul-eel
Mporoča svojo krasno spomladansko zaloeo Stolov, cajgov, k*ota. jef rja, oksTord^, de'ena, kambr ka, sifona, bele in rujave korenine, Blatna za rjuhe, dalje mošk'» In Žen-ko perilo, svilene fumrerje, krasne rute in *erpe, kravate, noeavice, pavolo In drobnarije. — Povsod s« lavno «>vorl, da se> mrl sne nI dobro ln ■*!•«-aaa dobi! — Marli« Bagalf. 128.«
HIIIBOUSI RR^SKl BLA601H
speci]aial prodmeti feroi konkurenco
fo!*ro za f#spods In dame,      48 L
zatamčevio   is  č*»fo volne
čvrste kvalitete In na: modernejših vzorcev raznoiilja po ;ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiopo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO»
Palackotto ifida 12. Vzorci gratis ta franko. lato tudi privatno
15 letno imslm
nalpopolneji STOEWER šJ-valnl stroii s nogrezliivim trn nspoitei jeni (grabeljc); z enostavnim nrem kom je pripravljen za Stopanje, vezenje ali Sivan'e
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selenburpov* ul. 6, L   116 T T-ief^n it. 980.
Popolnoma varno naložite denar v |
jubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg Ste«. 6
ker Ima že nad
11,000.000 Din  jamstven« glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje
najugodneje«
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovora. Sprejema v Jnknso fakture ln ceslje terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon štev. 9. sa l Telefon štev. 9
1P.BH
:/prsta* optik
Ljubljana
Stari trt **•
looo Ha
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleko, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, &erp, obrisa'k, nogavic, odej, naj-razbČnejšee* drugega blaga ?er usnia ob'5čete trgovino, kjer so cene najnižje, in 77A.  sicer pri trgovini
„DANICA"
Maii.lj * Rajielj
UDnjUlU Tnriiftf trg itif. L
Zahteva ite vedno in povsod ,,vir;a
OSMIČ" na-pravi j eno popolnoma teh nično s pravimi dalmatinskimi v ni zaradi česar
nadkriljuje vsak italijanski vermut
Izkoristite
Za reklamo pojemo po
povzetju 4 OTlginalneste k'enlce no en liter vina Ber-met brlega. temnre« aH meŽanepa na zahtevo za osam D*n 150 franko na dom. Pi-Site *e   danes na firmo SLAVIT y\" prva tvomica liker*, struna I derart, vina M. Gemič Split
Mehanično umetno vezenle
parila, xasiopov, menoqfamiv, oblek  bluz td. v ploščatem :n ver žnem vbodu,   m^rfeir*, rlcholia z belim in naj različnejšim materiialom. — Ent!:n;a. nredtsskanje.
MATSK. LHfbffema,
1S-l
■o:as hotela „StrukajJ".
J. SfScspnSIn
= Sisak =
preperula
pajbe^e timbura, Uta, pati tura i ostala aatiebSltne sa sta ilat-bbJb
11 l
Kamnoseška industrija
flloizil Vnt»<etyitlc
LJUBLJANA,
Folndrrra^a «1*00 •■•-34.
BlHpaVaaV^BBVflBflBaV^aVBBaalB TSr^aOBBBB
St^fria zaloga čez 30 modernih s o:r.e-n kov. Izdelava r dblnsk h pjrobnfc, mavzolejev, a'tar'e^' in vseh cerkvenih tet stavbrnih del. Marmorne ptošče v* vseh barvah za poh&tva, trgovine, mesnice. St ka'ne n'ol> za elektriko, obloga sten i. t d. po zmerni ceni. V8—L a—in——am um t aawwaaaaaajMBjpaaBaVai
RAST   LAS   ZAJAMCUJE „LEDA"
safcnntto laiflitiin «redttvo proti plešavosti, iznidmtu Tas in prbUaiu Dobiva se v vseh lekarnah, drotferiiih, brivpicsh »li po rorzettu z* WO dinatiev <in 10 dinar ev poštnini' latpcrällja   Kszmöt. Sa Gorato r\\
..LEDA", Zaoreb, BJiholl6«va 1. 29 l
enonadstropne
(Gerdešiče ve) n i I e
z vrtom in vinogradom poleči v Novem mestu zraven poslopja okraj, glavarstva se vrši dne 12. mata 1925 dopo'udne ob pol 9. uri na licu me>ta. — Iz«
|rl5r»r»-%    C^i "    S«W.0m |l*f».
rnm
INDUSTRIJSKE POTREBšTiNE
vsake vr^te patersVe ž»qa eirku-apna žaga fcllna«>rit
amlrkov« ~loOo to v o t mast cilinder alja
maza'lce plinske cevi siderorl jermeni
alat pumna armature aumene cevi mlinska ffvila celična užeta I. t. d.
R. i A. GGSxJAN
Inžen.ierl
ZAGREB
Božkov ceva ulica št. 2— 6
Ašl
svake vrste lokomoblll motori g aferi dreti baraki bandžtga
I. t. d.
Jraca Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladi^te perja za »orpane i jas-tuke od najieftiniie do najfini^e vrste. Najbolje poznata eksport tirma. potpunu paranciju pruža. — Bizt i tačna
nosluoa. 54 l
oKamgarn in štof
za moške obleke
velika izbera in nizke cene.
JI. cNliklauc ,3>ri Škofu', ßfuBl/ana
Damski in dekliški Si a m n 1 ä 1
po znižanih cenah ravoo^ar do aH!
Oblike damske od Din 7^ do Din 150. — Otroške oi Din 50 do Din 70.   Naki*eni od Din 100 naoref, do'Mer tra a zaloga.
?^BT'   Oglajta si eena v Izložbi. 126S
MINKA HORVAT. Ljublana. Sbr! frg št. 21
52 L
Naxenei^e in najvec'e sk'ad^^e dvokoles, motorjev, o-tro*k h voz'ckov, šivalnih strofev, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike Posebni oddelek za popolno popravo, emaiiiran e ln pon klanje dvooles, otroških vozičkov, Šivalnih stro:ev Itd. Prodafa na obroke. Ceniki franko.
1»
9f
TRIBUNA", F. B. 1. tovarna Mü\ !n ofrolkl
Ljubljana, Karlovska cest
s«. 4.
48 L
0lajnovejši damski klobuki
dosti v modnem salonu
3d a £hof»Waneh ^
Pod Trančo 2
Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje
se izvršuje točno.
57 l
ufnino
kupuje stalno v vsaki množini in sicer i pohance. kure za peči, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah
E. VAJ D A, CAKOVEC, BSEDJIMURJE, teleff. 59,3f 4.
W T
Postala Fedhach. Slaienka.   Sezja: maj-oktober. Sijajni zdravilni uspehi
pri bronhialnih katarjih, gripi, naduhi, emfizerau, holeznl erca i. L d. 95-L
Močne prirodne og1rikovok!s'e kopeli. Inhalative, nova prevmatske c«ltcn« naorave, svetlobne kopeli itd. Cena za penzijo od 8 šilingov na dan naprej.
Pojasnila; zdravliiščna komisi|a gleichENBERQ^y
Moli sslon
LJUBLJANA
Stari trg 21
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi. PopravMa se sprejemajo
93 l
IJS
Sanatorium Dr. K. In jo
sa odrasle i djocn. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje I krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjene (Stoffwechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina priinaiu se i bez pratnje. 69 T
Platna?ne Sevlje
za davne dobite pri tvrdkl
M« Trebar, Ljubljana
Sv. Petra cesta it. S po sledečih cenah:
Beli platneni na 1 špango s leseno peto Din 120*—
Beli platneni na 2 Spangi z leseno peto Din 120*—
Bell platneni na trake z leseno reio  •   D«n 120*—
Sivi platneni na 1 S^ango z leseno peto Din 120*—
Sivi platneni na 1 Spango z usnjeno peto Din 120*—
Sivi platneni na trake z usnjeno peto .   Din 120*—
Poftll;a aa ttadl na polnem povzetju.
12T9
Morsko kopališče Baska
na otoku Krka.
Divno ležeči hotel „Velebit* z novo depandanso na najlepšem obrež»u Kvarnerja. Prvovrstna slovenska kuhinja. — Električna razsvetljava. — Zdravnik v hiši. Kom odi teta v vsakem oziru. Cene od 56—60 Din za hrano.   Pijače ohlajene na ledu.
Priporoča se Slovencem ter daje brezplačno pojoo* nila lastnik hotela 1M6        Anl. Tudor.
3Bf3r^S?3r5i*g5^SSSEaSSr3SS8Sn
isto odkrijete z ptrebc ,01A ,0ifl'
,,OJAc« Eau dB CdOBRB
m
PARRJMERUA »O J A( PARIS
1* krema za Ika Cold krama
l' puder
milo
[i lak za nohta pasta za nohta
l* pasta za zobe toda za zobe
Je TAJNOST lepote in mladosti
v vaah parfomarijah. ~M _
Oabi sa
Bobav'rtati Nj. Vis. romunska kraljice.   Ni Vis. kneiale Lichte nsttin. S4-L
Pod častnim pokrovMeUstvo^ ?rve ner^a predsednika gospoda dr. Mihaela Halnlscha.
Avstrijska gospodarska razstava
ÖWA
Villach CBeliak) 1925
Lovska razstava, rasotava trofej i. t. d. Valila cfotnaSiaska slavnosti.
Precej znižane vozne cene na avstrijskih zveznih železnicah proti pokazanju razstavne izkaznice.
Razstavno iakasntce
se dobivajo pri vseh avsti. poalanl^Tvih, konzulatih, konzularnih zastopstvih, avstr. tgovskih zbornicah ter pri centrali in vseh podružnicah avstrijske Prometne zveze (Verkehrsbureau). 1232
Lastnina   in  tisk   »Narodno tiskattie«.