198. »cinka. V LlrtljiiBl, f pstek, Z. julija 1915. XLVIII. lelo. *^L I II ■■ ^L ^Al ^^ HV I ; ^ftl IH ^^W II I I : .Slovenski Narod' vclja T L|«bl|aat na dom dostavljen: . v upravništvu prcjeman: ćelo leto naprej . . . . K 24— 1 ćelo leto naprej . , . . K 22— pol leta „ .....12-_ 1 pol leta „ .....11 — Četrt leta......9 6_ 1 čelrt leta .....550 na mesec ,....., 2 — 1 na mesec.....,190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uicimitro; Kaaliova ulica ŠU 5 (v pri ti i čj u levo,) telefon il 34. Iika|a Tsmk iaa mi« IzvemršI nedelje ln praznike. lnserati veliajo: peterostopna petit vfsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat a!i večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. «^—— Poaame&na štovilka Telfa 10 vtnarlev. —^——— Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Narodna tlskaraaM telefon at SS. .Slovenski Narod" Telja po poitie za Avstro-Ogrsko: m Nemčljo: \ ćelo leto skupaj naprej . K 25-— ćelo leto naprej . K 3O —v pol leta „ », . . , 13— Ameriko in vse druge dežele: četrt leta „ „ . . 6'50 h na mesec „ „ . . . 2*30 ćelo leto napref . . . . K 35.^» Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka*' Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), KnaUova ulica at 5, telefon Št 85* naše tete so uji u mmUi i naSe Ćete so prodrle rusko FRONTO OB GNILI LIPI. — Dunaj, 1. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: V vzhodni Galiciji trajajo boji ob Gnili Lipi in v prostoru vzhodno od Lvova. Naše čete so na več kraiih prodrle na visine vzhodno od Gnile Lipe ter so vdrle v sovražne pozicije. Ravno tako se ie posrećilo za-vezntekim Četam priti po Ijutem boju od Robatvna navzdol na vzhodni breg reke. Ob Dnjestru vlada popolen mir. V poviriu Wieprza smo zasedli Zamošč. Zasedli smo visine feverno od Tanewske nijine v celem njihovem ©bsegu. Zapadno od Visle so sledile čete umikajočemu se sovražniku do sa-mega Tariowa. Celotni plen zavezniskih čet, ki se borijo na severovzhodu pod av-striisko - ozrskim vrhovnim ooveli-stvom znaša za mesec junij: 521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, . 384 strojnih puš, 87 municijskih voz in 100 vagonov za poljske že-leznice. Namestnik načelnika generalnesa štaba rl. Hofer. fml. -. * * ♦ BOJI OB GNILI LIP! IN VZHODNO OD LVOVA TER ZAPADNO OD VISLE. — PLEN MESEC A JULIJA. — 140.650 RUSOV VJE-TIH. Berolin, 1. julija. (Koresp. urad.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan dne I. julija. Jugovzhodno bojišče. V ljutih bojih so čete generala Linsingena včeraj v naskoku zavze-le ruske pozicije, vzhodno od Gnile Lipe med Kuniczami in Luczyncami ter severno od Rokatvna; ,10 častnikov in 232S mož je bilo vjetih in 5 stresnih pušk vplen^enih. Tuđi vzhodno od Lvova so av-stro - ogrs'fe čete vdrle v sovražne pozicije. Armade generalfeldmaršala v. Mackensena prod:rajo nadalje med Suzom in Visio. Tuđi zanadno od Visle se urnikajio Rusi deloma po tr-dovratnih bo«'h. Zavezniške čete pri-ti?ka]o za njimi na ofceh straneh Ka-mienne. Ves p!en meseca junica pod po-velip!5tvc?Ti generala v. Lin<1n«ena, friil. v. M^cken?ena in generala Woyr«cha ?e HoiuJoČih zaveznifkih čet. znaša 409 č>«tnikov, 140.650 mcž, 80 topov in 268 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. * PLEN NA VZHODNJEM BOJIŠCU. — 25.605 RUSOV VJETIH. Berolin, 1. julija. (Koresp. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. julija. Vzhodno bojišče. Položaj ie neizpremenjen. Plen me«eca jur.nn obsega: 2 zastavi, 25.695 vietnfkov, med niimi 121 častnikov, 7 tooov, 6 metalčev min, 52 strojnih pušk. 1 letalo ln po-le^ tega mnogo voinega materijala. Vrhovno arni^^io vr^f^tvo. Skora] pol miliiona ruskih vjetnikov v dveh tnesecih. Zavezniške čete so od početka nove ofenzive vjele 464.253 Rusov, med jnimi 1384 Častnikov ter vpleni-le 344 topov, 940 strojnih pušk, 267 municijskih voz in mnogo vojnega materijala. Ruske izgube častnikov. »Kolnische Ztg.« poroča iz Pe-trograda, da so Rusi do sedaj izgubili 100.000 častnikov. Lvov. Mestni prefekt Lvova Neumann je odpotoval v Lvo\-. Obencm je od-potovalo tja 400 poštnih in železni-ških uradnikov. Za niestne:^a povelj-nika je bil imenovan generalmajor Franc Rimi. Policijski ravnate!] Rheinlander je že dospel v Lvov. Železniška proga je gotova do Mo-^cinske in hn gotova v kakili 10 dneh do Lvova. V Lvovu se vrši mnogo aretacij. Razdejanie Sandomierza. Iz Sanđomierza poročajo: Ka-kor znano, ie bilo in?;to, ki leži nc-dalcc izliva Sana v Vis!o, zavzeto od na^ih čet. Med silnim: boji, ki so se vršili pri mostu je tuđi mesto zelo trnelo in mnevro poliskih zc^odovin-skih spomenikov ie bilo poškodova-nih, tako stara katedrala in mestna hiša. In'stoncna Opato\vska vrata in Trnovo družili javnih in privatnih poslopij. BOJI V BESARABIJI. Rusi so imeli neprestano dan in noč brezuspešne boje, polne silnih i^jčub. nakar je bilo opaziti na besa-rabski fronti pojemanje nanadalne sile. Naše čete so razvijale živahno delovnn.'e. da prodro na hesarabska tla. Bcsarabsko prebivalstvo ie zapustilo domovino. Mnogo krajev je brez prebivalcev. Med Dnjestrom in Prutom trajajo za nas uspešni boji. Zadnje dni so opetovano prispeli ruski duhovniki na na*o fronto baje da blagoslovilo padle. Pri tem so prosili kot nelegitimirani pnrlamenterji za kratke odmore, da bi bilo mogoče pokopati ruske mrliče. Teh prošenj pa nismo uslišali. V hoiih v prostoru ob Dniestru je padel praporščak Alo'Z Szechenvi, stričnik grofa An-draQsyia. Trunio Szechenvin bodo prepeljali na Ogrsko. RUSKO UREDNO POR' i\ Petrograd, 29. junija. (Kor. ur.) Zadnje pcročilovelike^a generalnecra štaba pravi: Na levem bregu Visle je traial boj v okolici Ozara celo noč na 21. junij. Rezultat je bil. da smo sovražnika povsod z velikimi izgu-bami odbili. Posebno trdovratni so bili sovraznikovi napadi proti trgu Gliniany, kjer smo pri svojih proti- napadih vjeli vojake vseh polkov 4. avstro - ogrske divizije. Sovražnika smo odbili na njegovo prvotno pozicijo. Naslednji dan je bil sovražnik tani popolnoma miren. Napadi sovražnika na Tomaszo\v, Belz in Ka-mionko se nadaljujejo. Predno smo se mnaknili proti Onili Lipi na fronti Bukaezowce - Halicz smo uspešno odbili ljute napade močnih nemških čet. Na ostalih frontah nobenih bi-stvenih izprememb. Komunike brez datuma. V okolici Szawl smo odbili slabe sovražne napade. Na fronti Narew - Njemen in levo od Visle je mir. Močan so-vražen sunek zahodno od izvirov Buga in Wieprza se nadaljuje. V okolici Tomoszo\v je naša zadnja straža 27. in 28. odbila več trdovrat-nih nemških napadov. Sovražna ar-mada ob Dniestru, ki je bila se Ie pred kratkim ojačena z novimi nem-skimi četami, skuša z napadi, posebno na fronti Bukaczo\vce - Martin o\v, povzročiti nered v našem umil^anju. To se je ponesrečilo pri Onili Lipi z velikimi izgu^mi za sovražnika. CARJEV RESKRIPT. Ruski car je TX)slal ministrske-mu predsedniku Ooremvkinu lastno-ročno pismo, v katerem poudarja svojo neomajno voljo, nadaljevati vojno, »dokier ne bo so\Tažnik razbit« ter naroča sklicanje duine, ki naj se posvetuje o potrebnih ukrepih za oiačenje ruske vojne sile. Navzlic vi-sokodonečim besedam. odseva iz carjevega pisma Ie priznanje pora-zov in tiha skrb za bodoČnost. Carjev reskript ministrskemu predsedniku se glasi: Iz vseh delov domovine prihaja-jo do mene glasovi, ki pričajo o trd-ni volji ljudstva, posvetiti svoje mo-Či delu opremljenja vojske. Iz te narodne solidarnosti črpam neomajno gotovost za sijajno bodočnst. Dolgo-trajna vojska zahteva vedno nove napore, toda s tem, da premagiijemo množeče se težkoče, hočemo v svojih srcih utrditi sklep, da izbojujemo boj z božjo pomocjo do popolnega triumfa ruske armade. Sovražnika moramo razbiti, sicer je mir ne-mogoč. Z najboljŠim zaupanjem v neiz-crpno moc Rusije pricakujem, da bodo delali složno vlada in javne na- prave, industrija Rusije in vsi zvesti sinovi domovine brez ozira na mišljenje in na sloje, da zadoste po-trebam naše hrabre armade. Ta edi-ni sedaj narodni problem naj združuje vse misli enotne in v enotnosti nepremagljive Rusije. S tem, da sem ustanovil za raz-motrivanje aprovizacijskih vprašanj poseben odsek z udeležbo članov za-konodajnih zbornic in članov industrije, sem spoznal za potrebno, da obenem pospešim zopetno otvorite^ zakonodajnih korporacij, da slišim glas ruske zemlje. In ker sem skle-nil zopetno zasedanje dume najkas-neje za avgust, pooblaščam svoj mi-nistrski svet. da izdela vsled vojne potrebne zakonske nacrte po mojih navodilih. Premeraba v ruskem vojnem *--$* minlstrstvu. Kakor smo že poročali, je ruski vojni minister general Suhomlinov odstopil. Vzroki njegovega odstopa nišo natančno znani. Nemški listi poročajo, da si je Suhomlinov po ne-srečni mandžurski vojni pridobil velikih zaslug za reorganizacijo niske armade. Temu je dostaviti, da Je bil Suhomlinov eden prvih voditeljev tište stranke med oficirji, ki je že leta sem delala na vojno proti Avstriji. BOfOLUCIJONARNO GIBANJE V RUSIJI. Iz Petrograda poročajo: Ruski generalni štab je nenadno sporočil, da je moral zapustiti Lvov. Sicer pravijo, da gre za strategično umi-kanje toda iz komentarjev odseva taka brezupnost, da vidi vsak, da je Rusija zaman prelila reke krvi in da stoji Rusija pred velikimi preobrati. Splošno se sodi, da se boji vlada ljudske nevolje. Med ljudstvom krožija najstrašnejse vesti o ruskih poraziti. Politično razpoloženje je vihar-no tako v mestih, kakor na deželi. V mestih primanjkuje živine. Vse je brez upanja. Besnost zaradi nedelav-nosti zaveznikov narašča od dne da dne. Kljub temu. da stori ruska vlada vse, da pomiri ljudstvo, ne verja-me nobeden na uspeh ruske politike in ruskega orožja. Petrogradski vo-jaški gubernator svari prebivalstvo pred izgredi in grozi z ostrimi od-redbami. _________ LISTEK. Gospa FOnss. (DaHsko spisal J. P. Jacobsen. — Prevela M. Kmetova.) (Dalje.) — Prijetno je bilo, stati tako, in bron je bil v roki tako prijetno hlađen. In ko je tako stala, je prišlo se nekaj drugega. Začutila je to plastično lepo pozo kot nekako prijetnost za svoje ude, in zavest, kako ji to dobro pristoja, občutek telesne harmonije — vse to se je združilo in bilo ji je kakor v nekakem zmagoslavju, rretakalo se je po njej, kakor v sve-čanem veselju. Zazdela se je tako tnočno v tej uri, življenje je ležalo pred n.to. kakor velik in žareč dan, ne kakor dan, ki zahaja v tihem otožnem pohnraku, temveč kakor velik trezen del časa z burno utri-pajočimi žilatni vsakega trenutka, Z veseljem v luči, z delom in naglico in neskončnostjo na zunai in znotraj. Navdušito jo je bogastvo življenja in hrepenela je žarko po njem in kakor v nagli mrzlični otnedlevici. Dolgo je stala tako prevzeta misli, in poza-bivši vseh krog sebe. A naenkrat Ji je bilo, kakor bi zaslišala t*no sobe. Brnenje plinovih svetiljk jo je iztres-nilo, omahnila je roka z vaje, sedla je k mizi in listala po mapi. Zaslišala je korake rnimo vrat, a obrnili so se, in — Thorbrogger je vstopil. Govorila sta nekaj besed, ko se mu je pa zdelo, da je zatoplj^na ona v slike, je tuđi on začel pregledavati časonise, ki so ležali pred niirn. Zanimali ga nišo zelo, zakaj. ko ga je ona pogledala, sta se srečala z njegovim pogledom, ki je pazno zri nanjo. Kakor bi hotel govoriti je izgledah njegova usta so imela nervozno-odločni izraz, ki ji je povedal jasno, kakšne bodo njegove besede, zarde-la je in instinktivno, kakor bi čutila, da mora zadržati te besede. mu je preko miže ponudila risbo, ki je predstavljala jezdece, ki vržejo vrvi krog divjih bikov. Kmalu bi se bil norčeval iz naivne predstave risarja, da je umet-nost vkročenja tako lahka: tako vabljive so mu bile take besede vpri-čo o«nih, ki jih je imel v mislih — toda odločno je porinil list od sebe, sklo-nil se je nekoliko preko miže in de-jal: »Veliko sem mislil na vas, odkar sva se spet srečala; vedno sem toliko mislil o vas, takrat na Danskem in tuđi tam, kjer sem bil. In vedno sem vas ljubil, in če se mi časih za-zdi9 da vas ljubim sele zdaj, ko sva se našla, to ni res, in naj bo moja Iju-bezen še tako velika; ljubil sem vas vedno, vedno sem vas ljubil. In če postanete sedaj moja — niti predstavljati si ne morete. kaj bi bilo to zame. če bi vi, vi, ki ste mi bili od-vzeti tako dolga leta, odšli od mene.« Nato je trenutek molčal, dvignil se je in se ji približal. »Recite mi vsaj besedo; kar slepo govorim: govoriti vam moram kakor tolmač tujcu, ki mora po-vedati onemu srcu vse, kateremu govoTi; saj ne vem . . . tehtati ne morem besed . . . saj ne vem. kako daleč. ali kako blizu; saj se ne upam izraziti se v velikem spoštovanju, ki me prevzema; — morda smem?« Sesedel se je na stol poleg nje. »Če bi smel. če bi se ne bal — ali je res! — O, Bog te blagoslovi, Pavla!« »Ničesar ni, kar bi naju ločilo še nadalje.« reče in mu seže v roko, »naj priđe kar hoče, pravico imam biti kdaj srečna, živeti kdaj iz vse svoje duše. svojega hrepenenja in svojih sanj. Nikdar se nisem odrekla vsemu, ker ni sreča prišla do mene, nisem verovala, da bi bilo življenje sama revščina in polno samih dolž-nosti; saj sem vedela, da žive tuđi srečni.« Molče je poljubil njeno roko. »Vem,« reče ona žalostno, »da mi bodo oni privoščili srečo tvoje Ijubezni, ki me sodijo najmileje: toda rekli bodo tuđi, da mi naj bo to že do vol j.« »Toda meni to ne zadostuje nikdar. in nimaš pravice, da me od-sloviš tako.« »Ne.« reče ona, »ne!« Kmalu zatem je odšla navzgor in pogledala na Ellinor. Ellinor je spala. Gospa Fonss je sedla k njeni postelji in zrla na bledo obličje, ki ga je komaj razločevala v rumenih odse-vih nočne lučke. Zaradi Ellinor je morala po-čakati. Čez nekaj dni se bodo Točili od Thorbroggerja in odšli sami proti Nizzi; vso zimo bo Ie zato živela, da bo Ellinor ozdravela. Toda jutri bo povedala otroko-ma, kaj se je zgodilo in kaj je priča-kovati. Kakor ju bo to tuđi zadelo, nemogoče ji je bilo tako dan za dnem živeti z njima in imeti skrivnost, ki bi jih Iočila. In tuđi, imeti morata d<> sti časa, da se sprijaznita s to misli-jo; ločili se bodo gotovo, če več ali manj, to je odvisno od otrok. Kar se tiče življenja med njim in njo, naj vse odločita otroka. Zahtevati noče ničesar. Zdaj sta onadva na vrsti, da dasta. Zaslišala je v satenu Tagove korake in je Sla k njemu. ...'■ / . Bil je ves žareč in obenem ner-vozen, in gospa Fonss si je takoj mislila, da se je nekaj zgodilo, in slutila je, kaj. ; On je sedel m rastreseno govo-ril o gledališču in je iskal uvodnih besed, kako bi pričel govorili o tem, kar je imel na srcu. m sele ko je pristopila mati in položila roko na njegovo čelo in ga prisilila, da jo je pogledal, je pričel govoriti, da je* prosil za roko Kastagerjeve Ide in mu je bila obljubljena. Dolgo sta govorila o tem, toda gospa Fonss ie čutila ves čas v vsem tem, kar je govorila, neko posebno hladnost, ki je ni mogla pre-magati, ker se je bala, da bi se ne skladala preveč s srnom v tem, kar ie navdajalo oba; in še to, da ni mogla prenesti slutnje, da bi ne bilo v njenih nezaupljivih mislih Ie naj-manjše sence kake skuphosti z njeno dobroto od danes in s tem, kar bo povedala jutri. Toda Tage ni zapazil nobene hladnosti. Gospa Fonss ni dosti spala ta noč; mislila je misli, ki so jo morale vzdramiti. Mislila je o tem, kako čudno je to, da sta se spet našla, in o tem, da se spet Ijubita, kakor v onem času, v preteklem času. (Dalje prihodnjte.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 2. julija 1915. 148 štev.. Velik poraz italilansbe armade ofr dolenli Sofi. OB DOLENJI SOCl SO BILI ITALI-JANI KRVAVO PORAŽENI. Đunal 1. Julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italljansko bojište. , -■ Već sovražnih pehotnih div izli fe včeral popoldan ponovilo splošni napad proti našim pozicijani ob robu Doberttobske planote. Ta napad smo povsodi z najtežjimi izgubami za Italiiane odbili. Glavni sunek sovražnika je bil naperjen proti fronti Zagraj — vrh Kozlč (severovzhodno od Tržlča). Pri Selcah in pri Vermeglianu so vdiii Itaiijanl v naše najsprednei-§e Jarke. Naša hrabra infanterija pa Je vrgla sovražnika s protinapadom v doiino nazaj. Pobočje Kozica ]e pokrito z italijanskimi mrllči. Ravnotako so se ponesrečlH v nalem ognju zvečer izvršeni sunek proti višinam vzhodno od Tržiča, napad severovzhodno od Zagraja in već manjših sunkov proti goriški mostnl utrdbi. Po tem porazu sovražnika je nastal mir. » V navdušenem razpoloženiu ?o naše neomajDe čete, ki drže trdno vse svoje pozicije, pripravljene k no-vemu boiu. V severnem Soškem odseku in ob koroški meji traja artiljerijski ogeuj. Namestnik načelnika generalnega i' Štaba pl. H 6 f e r, fml. Ogronne izgube Italijanov ob Soči Curih, 1. julija. Švicarsko čašo-pisje ceni italijanske izgube ob Soči na 40.000 mrtvih in ranjenih. M?r na Krnuu »Esti Ujsag« poroča: Na Krnu vlada mir. Pravi sneženi viharji one-mogočujejo vsako operacijo. Naše čete vedre v izvrstnih pozicijah. Cadorna — cunctator. Iz 2 e n e v e poročajo: Franco-ski general Lacroix razpravlja v »Tempsu« o italijanski ofenzivi ter priznava, da so italijanske operacije dosegle doseđaj le malo uspeha. To-da navzlic temu, da je italijanski generalisimus Cadorna moderni Cunctator, mu je po mnenju generala Lacroixa zaupati. Njegov sistem da je »metodična previdnostc. »Na goriški strani grme topovi . . .« Znani italijanski vojni kore-spondent Luigi Barzini piše v italijan-Skih listih: »Od Gorice sem grme topovi. Nad mestom, ki plava v bledih bar-vali na obzorju, se razprostira dim smodnika. Na bele goriške hiše pa-daio bombe, kolodvor, mostovi se nahajajo v ognju. Iz predmestja Loč-nik se dviga plamen. Nad podgor-skitn grebenom, katerega kronajo avstrijske pozicije, plavajo ćele vrste šrapnelskih oblačkov. Iz dolin okrog Gorice se dviga široki dim proti nebu in ob vijolčastem poboeju Sabotina pleza siva megla, ki se le polagoma razpršuje. Tam se vrše že ćele dne-ve ljuti boji, to je okolica St. Florija-na in Plavi. (»Gra/er Tagblattc.) Joffre o Italiji. Danski vojaski pisatelj polkov-nik Holten - Nielven piše v »Politi-ken«, da mu je meseca maja rekel v Parizu general Joffre, da računajo zavezniki s tem, da bodo morali spri-£o znane nemške ofenzivne moči iz-jdatno podpirati Italijo, Če bi pričela Nemčija resno prodirati proti zgornji ItaJiji. Zavezniki pa so se morali spri-jazniti s to potrebo, ker je se le s tem, da je Italija posegla vmes, zajamčeno popolno gospodarsko izoliranje Nemčije. Ce bi pa centralni državi pričeli prodirati zahodno od Soške doline, tedaj bi prišla Italija v Izvanredno težek vojaški položaj. Strah pred napadom avstrijskega \ brodovi*. Iz Kodanja poročajo: V Italiji pričakujejo skorajšnjega napada av-strijskega brodova na italijansko, iV Pulju so, tako se poroča, dva dre-adnoughta, dva superdreadnoughta in tri križarke vedno pripravljene, da odplovejo. Drugo brodovje je v Reki, tretje v Kotoru. Mnogo torped-nih lovcev Je v Šibeniku. (»M. N. N.c) ITAIFJANSKO URADNO PORO-ČILO. Iz vojnotiskovnegfa stana favlja^ Jo (»N. Fr. Pr.«): Italijansko uradno poročilo. V okolici tirolskega Tren-tina, posebno v vzhodnjem odseku te meje, se je nadalJevaJo artiljerijsko ijrilian^ % veliko Uutottio o» abefc stratieh. Sovražnik je poskušal z ope-tovanimi napadi odvzeti nam pozicije na Monte Civaron v Val Sugani, pa smo ga odbili. Na Koroškem smo uspešno bombardirali avstrijska krit-ja na Straningerju ter pregnali s tem tam se nahajajoče čete. Tuđi se nam je posrečiio, razprŠiti skupine delav-cev, ki so pri prelazu Giramondo gradili strelske jarke. Sovražnik pa je nameril svoj artiljerijski ogenj proti Cellenkofelspitze in je večkrat, toda vedno brczuspešno napadel. Ob Soči so vedne neugodne VTemenske razmere zelo otežkočale možnost manevriranja. Posamezne napade austrijskih oddelkov, ki so jih mo-goče izvršili vr ta namen, da si ogledalo naše obrambne razmere, smo odbili. Iz sovrafnih taborišč se vedno poroča o noćnih alarmih. PRESTOLONASLEDNIK PRI NAŠIH CETAH NA JUGOZAHODU. Dunaj, 1. julija. (Kor. urad.) Njegova c. in kr. Visokost najpresvitlei-ši gospod nadvojvoda Karei Franc Jožef si je ogleda! od 10. do 30. juni-ja naše čete. ki stoje na jugozahodu. Najprvo se je peljal v Pulj. kjer si je Njegova c. in kr. Visokost ogledala one ladje naše vojne mornarice, ki so se* v bojih proti Italiji posebno odlikovale. Nadalje si je ogledala Njegova c. in kr. Visokost naše Čete, nahajajoče se v Istri, na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Tirolskem. Povsod se je mogel gospod nadvojvoda prepričati o veselem bojnem navdušenju, strogi disciplini in juna-Škem duhu naših hrabrih čet. Imel je tuđi čestokrat priliko, da je pripel dekoracije na prsa zaslužnih častnikov in vojakov. Spremljan ob ćeli fronti z navdušenim veseljem armade in prebivalstva, je dospel gospad nadvojvoda dne 28. junija v Hali, kamor je z Dunaja prišla tuđi Njena c. in kr. Visokost najpresvitlejša gospa nad-vojvodinja Žita, da se udeleži po-smrtnice po umrli c. in kr. Visokosti nadvojvodi Francem Ferdinandom in njegovi soprogi vojvodinji Hohen-berški. Po posmrtnici se je peljala najvišia gospoda v avtomob'lu v Ino-most. Povsod ju je prebivalstvo na-vdušeno pozdravljalo. Na kratkem cerclu na kolodvoru, se je vrnila Njena c. in kr. Visokost nadvofvodi-nja Žita z dvornim vlakom na Dunaj. dočim je Njeerova c. in kr. Visokost nadvojvoda Karei Franc Jožef nada-Ijeval svojo pot vr avtomobilu na jugovzhodno fronto na Tirolskem. Zelo zadovoljen in z najboljšimi vtiski se je vmil prestolonaslednik dne 30. junija na Dunai, da poroča Njegovemu Veličanstvu o svojih vtiskih. VESTI IZ ITALIJE. »Avanti« javlja iz Benetk v dopisu, katerega je cenzura dve tretiini vzela, da je italijansko armadno po~ veljstvo evakuiralo vse civilno prebivalstvo doline Posina do sedmih občin visoke ravnine Ascago, ker je to prebivalstvo izkazovalo Avstro-Ogrski prijaznnsti in dajalo /lasti av-stro - ogrski artiljeriji znamenja. — Evakuiranih je 25.000 oseb. Kakor javlja »Corriere«, morajo postopati Italijani s svojimi lastnimi rojaki v zasedenem avstrijskem ozemlju zelo oštro. Vas Ronki so po-polnoma izpraznili ter prebivalstvo poslali deloma daleč za fnnto, de-loma pa kot tale v Italijo. Isto so sto-rili v Foglianu, Pierisu. Turjnku in v Rudi (kraji zapadno od Tržiča). D' Annunzio, Ki Je bil imenovan za poročnika v italijanski armadi, je že — zbolel. Vrnil se je s fronte v RirrL Izumitelj brezžičnega brzojava, Marconi, ki služi kot poročnik pri brzojavni brigadi, je dobil naslov an-gieškega »sira«. BALKANSKO BOJIŠČL DRAČ IN JADRANSKA OBAL. Srbi so sporočill konzulom v Draču, da so trajno zasedli mesto in albansko jadransko obal. O prodiranju Srbov v Albaniji poročajo: Ena kolona je operirala ob Ljumi, druga je prodrla preko Klu-ska in Karabe, kjer so se vršili krvavi boji, do Drafca. Polkovnik Mišić je izdal proklamacijo na rrebival-3iva Iz Đukarešte poročajo. da je prišlo med Črnogorskimi in srbskimi Četami do spora, vsled česar je poslala Crna gora v Petrograd misijo s prošnjo, da na] Rusija razsodi v tem sporu. Srbski general Jovanović je od-stopil, ker ni hotel prevzeti odgovornosti glede zasedenja Skadra, kar smatra za neoportuno. '.vstro - ogrski konzul je odstra-nil. ko so dospeli Crnogorci v Skader zastavo s hiše ter se je postavil z uradniki vred pod zaščito grškega konzula. črijogorci so zasedli Lješ in ma-lisorske vaši Temal in Selo. Italijanski listi so ogorčeni zaradi zasedenja Skadra in albanske obali ter pravijo, da Italija ne srne trpeti tega samovoljnega postopanja Srbije in Crne gore. Italija te aneksije ne more priznati. Raje le itali-jan*ka vlada tndi že protestirala na Cetnju in v Nisu. Italiiani v južni Albaniji. Iz Valone poročajo preko Aten, da so Italiiani otok Saseno močno utrdili. V okolici Valone grade Italijani ceste za težko artiljerijo. Dvaj-set ' M^metrov od Valone so postavili It mi ob Bojusi težke topove. Iz Chiamare poročnjo, da je neki italijanski torpedni Iovec izkrcal v blizini vaši Prvrnades maihen od-delek mornarisl;e infnnterije, ki pa se je moral vsled protesta grškepa poveljnika onepa okraja zonet vkr-cati. Italiiani baie nišo vedeli, da je ta pokrajina grška. ZAPADNO BOJISCE. BOJI OB ARRASU, V CHAM-PAGNI IN NA FLANDRSKFM. Berolin, 1. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. julija. Zapadno bojišče. Severno od Arr^sa so ?e boi? za Jarke med trajnim artiljerijskim ogntem rradal.teva!? za nas uspešno. V Chann^H, in^o - vzhodno od Reimsa. so FrancozJ brezuspešno napadali. Na višinah Maase in v Vocje-zih se je vršil samo živahen artiljerijski boi. Sovražni letalci so metali bombe na Zeebrwge in Brugc:e, ne da bi bili napravili kaj voia^ke škode. Vrhovno arisać^o vodstvo. Francofko uredno porozno. Pariz, 29. junija. (»M. N. N.«) Uradno poročilo od snoci. Dan je na ćeli fronti potekel precej mirno. Severno od Souchcza. pri Neuville in Roclincourt artiljerijski boj. Arras je bil obstreljevan s težkimi topovi. Med Oise in Aisne se nadaljuje artiljerijski dvoboj v naš prcspeh. V Argonih in na višinah reke fVlaas ob calannskem jarku nišo Nemci po svojem porazu v zadnji noči obnovili svojih napadov. Dopoldne dne 27. juniia se je posrećilo enemu izmcd naših zraknplovov z us^ehom vreči osem bomb na 7eppel:nove han^arje pri Friedrichshafnu. Vsled poškodne motorja se je moral na povratku spustiti na tla, ve^dar se mu je posrećilo pri Rheinfeldnu priti na švicarsko ozemlje. DELO NEMŠKIH PODMOk^žvIH COLNOV. Kristifa^lia, 1. julija. (Yr.v. urad.) »Mor^enbladet« poroča, da je b;l norveški parnik »Mnrna« z Ies(iTi na krovu, v blizini Leitha od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. London, 1. julija. (Koresp. urad.) Llavd poro-ča, da je bil norveški parnik »Gjeso« od nekega podmorskega čolna potopljen. Posadka se je resila. London, 1. julija. (Koresp. urad.) Reuterjevo poročilo. Norveška ladja »Kotka« je bila včeraj 30 milj od južne obali Irske obstreljevana in potopljena, London, 1. julija, (Koresp. urad.) Pamik »Madi« je izkrcal včeraj v Dunmore Eastu ob obali Waterford pri Irski del posadke parnika »Scott-tish Monarch«. Ladja. ki je imela 7500 ton in bila iz Glasgowa, je bila včeraj 60 milj južno od Queenstowna od nekega podmorskega čolna potopljena. Domneva se, da se je tuđi ostali del posadke rešil. Poslediee vojne podmorskih čotnov v AnglUi. Iz New Yorka poročajo z dne 30. Junija: Da je delo nemških podmorskih čolnov za Anglijo Jako nepri-jetno. se razvidi iz korespondence »Philadelphia Oazette« iz Londona, ki je necenzurirana došla v New York. V poročilu se pravi, da se skuša v Angliji vedno skriti za številom v Anglijo dospelib in odhajajočib parnikov število torpediranih ladij. Tako se dogaja, da se Šteje prihod in odhod lokalnih parnikov včasih na dan po dvajsetkrat, resnica pa je, da ni primere veČ med prejšnjim in se-danjim prekomorskim prometom. — Kak hud udarec za Anglijo je delo nemških podmorskih čolnov, se razvidi najbolje iz številk uvoza. Naj-večje število uvoza je tvoril na An-gleškem uvoz pšenice. Ta uvoz se je vsled nastopa nemških podmorskih Čolnov skrčil od pričetka vojne na polovico. Kako se to pozna na go-spodarskem življenju, se razvidi najbolje iz cen pšenice. Anglija je imela v mirnih časih najnižje cene za pšenico, ker se je dovažalo v Anglijo pšenico iz Kanade, Združenih držav, Indije, Avstralije in Rusije. V zadnjih tednih so pa cene pšenice v Angliji, pa tuđi cene pšenične nioke silno poskočile. Cene moke znašaio v Angliji že za 30 do 40 šilingov za tono vee, kakor v Nemčiji. Kako se to draženje pozna v gospodarskem življenju Anglije, se najbolje spozna v vednih zahtevah po zvišanj'u plač po ćeli deželi in pa po grozečih stav-kah, ki tuđi izvirajo iz te "- '^šne draginje. GREY PRFVZAMr7 ZOPLT SVOJE POSLE. Reutor peroča: Sir fidvard Orey se je vrnil v London ter bo v kratkem zopet prevzcl svoje delo v zu-nanjern uradu. Slabe s!utn?e na Angleške^. Iz Londona poročajo z dne 1. julija: »Dailv Mail« piše: Vladi prete sedaj temneiši dnevi, kakor smo jih do sedaj kedaj doziveli. MosroČe je, da bosta nova vlada in narod v par dnevih doživela, da se bo od 1. 10r^. napravil zopet prvi poskus vdreti v na^o debelo, kaiti misliti si moremo, da Nemcija svojega brodovja ne bo pustila v brezdelnosti. Mislimo, da bo nemško brodovje napadlo Anglijo in ćr\ bo naše ljudstvo prisiljeno, skleniti mir po zahtevah Nemčije. Strah pred »Zeprelinf«. Iz Londona poročajo z dne 1. julija: Policija je izdala svarilo, iz katerega se razvidi, da se pričakuie napad »Zeppelinov* z dušeč'mi bomba-mi na London. Prebivalei se poziv-ljaio, da naj se skriiejo pri obisku »Zeppelinov« v kleti in naj zapro vsa okna, da ne bodo mogli dušeč": plini vdreti v stanovania. Mor.iariški dopolr»?ini etat Anglije sprejet London, 30. junija, (Kor. urad.) Parlament je soglnsno sprejel mor-nariški dopolnilni etat. Gospodarska kriza na AngleskenL London, 30. junija. (Koresp. ur.) vMorningpost« piše v svojem uvod-nem članku: Nesoglasja v premogo-kopnih okraiih južnega \Valesa se bodo najbrže razvila v grozečo na-cijonalno krizo. Delavci postajajo vedno bolj uporni. Če se do četrtka ne bo uravnalo vse sporne točke, po-tem bndo delavci brez dovoljenja njihnvrh \-oditeliev pričeli ftavkati. London, 30. juniia. (Koresp. ur.) V parlamentu je predložil predsed-nik lokalne uprave Long zakonsko predloijo. po kateri so dolžni vsi moski in vse ženske od 15. doj55. leta, da se vpis'ejo v nacijonalnt regi-ster. Long je pri utemeijitvi predlo-ge imcl dališi govor, v katerem je zbsti poudanal potrebnost, da se va-ruie industrijalni in financijalni po-lo/aj Anglije. Zakon ima namen, ustvariti sredstva za organizacijo, ki na! ćn?e?e maksimum nrrodne produkcije in mirnmnrn stroškov. Skti-^nlo se bo, uporabiti kar najintenziv-neje vse delavne moči za državo. Francoska kontrola nad angleškim izdelovaniem municije. Iz Haaga poročaio z dne 1. julija: Način, kako so Llovd George in drugi zastopniki angleškega vojnega in mtinicijskega ministrstva obravna-vali pri srstanku v Boulogni vpraša-nje o zvišanju izdelovanja municije, je vzbudil v vojaških krogih Francije odpor. Llovd Georgeju se je predbacivalo, da je lord Kitchener izjavil lansko leto, da se voina za Anglijo ni pričela v avgustu 1914, marveč da se bo pričela sele maja 1915. Sedaj sta pretekla že dva meseca in Anglija s svojimi novimi odredbami še vedno dokazuje, da še ni pripravljena, medtem ko Francija žrtvuje ljudi in denar. Francoski vladni kregi si kljub velikoustnim razglasom Anglije o zvišanju izdelovanja municije ne morejo kaj, da ne bi vpeljali nekako kontrolo ter hočejo v kratkem poslati franeoske uradnike na Angleško, kl naj potujejo tamkaj po okrajih muni-cijskega izdelovanja, ker smatra franeoska vlada vpogled v r-^eške odredbe za potreben. Boj za Carigrad. Bombardiranja. Carigrad, 1. julija. (Kor. ur.) Iz Smirne poročajo, da je angleška ladja bombardirala Ilidže v zalivu Edre-niid. Ćlove.šlve žrtve ni bilo nobene. Zadete so bile tri tovarne. Prejšnji vreČer je franeoska ladja vrgla 70 granat na hotel, ki stoji blizu tega kraja. Predvčerajšnjim je angleška lajda tipa »Hussar« bombardirala mesto Ćešme. Dasi je bilo izstrelje-nih 500 granat, so bila poškodovana le nekatera poslopja. Hiša grškega metropolita je razdejana. Poročilo ruske kavkaske armade. Petrograd, 29. junija. (»M. N. N.«) Poročilo kavkaske armade z dne 28. junija: Na obrežnem ozemlju so poskusili Turki napasti naš levi bok, toda njihove šunke smo odbili. V smeri Oltv v okolici Tortuma in Oelie so poskusili Turki napasti, eno naših stotnij; pa smo jih odbili. Na gorovju Geidhag so se približali Turki pod zaščito megle našim jarkom na 800 in pozneje na 400 korakov; odbili pa smo jih z našim natančnim ognjem in so se umaknili z velikimi izgubami. Pri Geidhagu smo našli veČ nego 1000 turskih mrtvecev. V smeri proti Melagersku je zadel eden izmed naših oddelkov. ki je prodiral iz Antaka, na Kurde, jih razpršil ter vjel poveljnika 15. kurdijskega pol-ka. Na ostali fronti nobene izpre-membe. iz neutralnih đržau. Odstcp grškega zunanjega ministra, Frankfurt, 1. julija. Atenska »Pa- tris« naznanja, da namerava grški zunanji minister Zographos odstopiti. Njegov resort prevzame začasno ministrski predsednik Gunaris. Neuspeh četverozveze v Sofiji, Iz Bazileje poročajo: »Corriere della sera« piše o položaju na Balkanu: Zadnji korak četverozvezne diplomacije v Sofiji je pravzaprav znane obstoječe težkoče le Še bolj od-kril, kakor pa odstranil. Za Makedonijo. Iz Sofije poročajo: V nedeljo se je vršil tu od narodnega odbora skli-can shod, ki je poudarjal potrebo vje-dinjenja bolgarskega naroda ter ne-zastarelo pravico Bolgarije na Makedonijo. Odgovor NemčHe na amerikansko noto. London, 1. julija. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Washingtona: Govori se, da bo odgovor Nemčije na amerikansko noto odposlan koncem prihodnjega tedna. Amerikanski poslanik poroča uradno, da je vsebina note zelo ugodna. Nihce ne pričakuje, da bo NemČija prenehala z bojem podmorskih čolnov, toda zanesljiva poročila pravijo, da hoče Nemčija staviti predlog, s katerirn se nudi večja varnost za življenje in lastnino Amerikancev. Razventega hoče nemška vlada še enkrat po-skusiti, Ameriko prepričati, da je bo] podmorskih čolnov le protiorožje proti blokadi. Amerikanska trgovina proti blokadi Nemčije. Londonski list »Morningpostc poroča iz VVashingtona: Združene države bodo v kratkem poslale An-gliji noto s pozivom, da se Amerikancem dovoli dovoz gotovih pred-metov iz Nemčije. Velike ameriške tvrdke so se pritožile, da imajo mnogo škode vsled tega, da ne prejema-jo iz Nemčije gotovih predmetov, ki jih nujno rabijo. Angleško blokado Nemčije se ne more smatrati kot efektivno, dokler sme Švedska ne-ovirano trgovati z Nemčijo. Za to naj se dovoli Združenim državam isto prednost kakor Švedski. Več ta-kih velikih trgovin predlaga, da bi bilo edino sredstvo ustavitev celega eksporta v Anglijo. Korespondent omenjenega lista pa meni, da bi bile take odredbe popolnoma nemogoče, ker bi bila vsa eksportna trgovina Združenih držav, ki ima od Anglije in Francije mnogo dobiČka, hudo oškodovana. Najbrže pa bodo Združene države poslale Angliji noto. Newyork, 29. junija. (Kor. urad.) »Ne\vyork Tribune«« poroča iz \Va-shingtona: Razburjenje zaradi an-gleškega oviranja nevtralne trgovine narašča. Amerikanske uvozne in izvozne firme so izjavile, da je njihova trgovina tako ovirana, da ne za-dostuje samo odškodnina, vendar ne misli nihče na to, da bi prišlo d^ res-nega konflikta. Ameriške dobave granat. New York, 30. juni ja. (Kor. ur.) Kakor poroča »Evening: Eosts ne 148. štev. .SLOVENSKI NAKOLT, anc 2. juli ja 1915. Stran 3. bodo v Ameriki izdelane granate pred septembrom dospelc v veCjih innožinah v Francifo. Angleške krlžarke pred N#w Yorkom. lx New Yorka poročajo z dne 30. junija: Anglija je zopet pHčela z zastraženjem newyorŠkega prista-nišča, med tem. ko to sedaj neka} tednov ni storila. Angleške vojne ladje so se zopet pokazale ob obali. Neka križarka ima svoj odkazan prostor kakih 15 milj južnovzhodno od Highlanda, med tem ko je neka pomožna križarka kakih 5 milj južno-vzhodno od Ambrase Channel na straži. Druge križarke plovejo pred pristaniščem. Omenjena pomožna križarka je pasažima ladja linije Ca-nadian Pacific, najbrže »Einpress of Britain«. • m * Nizozemska misli na municijo. Na povabilo nizozemskega voj-nega ministra so se sešli tovarnarji }z vseh delo^ dežele na posvetova-nje, če je mogoče v slučaju vojne preskrbeti nizozemsko armado z municijo. Po pojasnilu, ki ga je dal vojni fliinister, so se tovarnarji jako radi izrekli, da bodo sodelovali z vlado. Ustanovi se poseben urad za preskr-bo municije, ki bo neodvisen od voj- nega ministrstva. • * m Metrika. Pariz, 30. junija, (Koresp. urad.) *L* Information« izve, da so čete Carranze pod poveljstvom generala Gonzelesa zavzele Mehiko in prepo-dile pripadnike Zapate. Jpohlic (rnovojnikov — preložcn zs en mesec. Z razglasom domobranskega ministrstva je vpoklic, črnovojniški dolžnosti podvrženih avstrijskih dr-žavljanov rojstnih let 1878.—1856., ki so bili pri novem pregledovanju spoznani za sposobne, preložen od 15. jullja na en mesec, tako da bodo morali ti črnovojniki namesto dne 15. julija, nastopitl vojaško službo sele dne 16. avgusta. To bo gotovo pomagalo, da se pospravi ietošnja žetev. Dnevne vesti. — Odlikovani siovenksi častni- kf. Signum laudis sta dobila rez. poreznik 49. pešpolka Andrej R a s e č-nik in poročnik 20. pešpolka Bogdan Krali. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil major 10. pešpolka Mihael G a j š e k. Zelezni križec 2. razreda sta dobila stotnika pri sreneralnem štabu Ivan K a 1 č i č ifl Slavko K v a t e r n i k. Signum kudiš so dobili: nadporočnik 89. pešpolka Ivan Lušin, črnovojniški nadporočnik Alojzij Samec in poročnik 26. domobranskega pešpolka G. K o k a I j. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 61 pešpolka Gustav Glo-bočnik. Duhovski zaslužni križec 2. razreda na belordečem traku sta dobila vojna kurata v rezervi iMarko S a g a j 7. pešpolka in Ivan Ceg-nar vojne bolnice 9/3. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik - računo-vodja Roman Trstenjak 10. lov-skega bataljona in vojaški višji ofici-jal 43. domobranske divizije Josip C e r a r. Signum tandis so dobili radporočnik 53. pešpolka Ivan K r -nan, stotnik 16. pešpolka Leon P u p n i k , rez. poročnik 30. pešpolka dr. K a v č i č. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil višji stavbni vodja pri etapnem poveljstvu Anton M e n-£ušar. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil rezervni poročnik 7. pešpolka Ivan R a m u š. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil rez. poročnik 17. pešpolka Miha R a v t a r. — Odlikovanja v mornarici. Vo- iaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobi! fregatni poročnik Konstantin M a £ 1 i č. Sig-flum laudis so dobili poročniki bojnih •adij V. Zupančič, Aleks. P i t a-^i i c , Junfr K v e k i ć in Alojzij P o-1 i a n e c, strojna obratna vedja 1. razreda Anton Deskovič in Ivan Randič, ler poročnik bome ladje v lokalni službi Jos. K o g e i n i k. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zas'užni križec na traku ^Pbrostne svetinje so dobili: straž-^o'ster 2. trenske divizije Pavel Mi-fe. narednik 87. pešpolka Anton Ro-^šek in podkovski mojster 7. ulan-^e?a polka Franc Ozadnir. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda to dobili: korporal A. Glančnik, in-Ijnterist Bruno Som in narednik Iv. f^čnik, vsi 7. pešpolka. Srebrno ^brostno svetinjo 2. razreda so do-^i: korporali Valentin Mikula, Juri Prase in Eđvard Nabernik, M. korporal Ivan Krakolinek, poddesetnika Valentin Medic rn Josip NabergoJ, infanteristi Karei Hudelist, Osvald Kulnik, Ivan Lavrcnčifi, Ivan Mač-nik, Ferdinand Morak, Jakob P»-jank, H. Sanič, Petcr Šumi, Josip Vran in Jos. Roil, vsi 7. pešpolka; narednik Viktor Mekinec, Četovodja Ignacij Mladkovič, poddesetnik 5te-fan Beguš, oficirski sluga Matija Glad, vsi 17. pešpolka; tlt. fcfsto^odja Jos. Lasnik, vodji patrulj Peter Kar-ničar in Ivan Vakej 8. lovskega bataljona, Četovodje Franc PoŠ in Josip Trstenjak, korporal Andrej Smr-del in dragonec Anton Lipovšek 6. dragonskega polka. — Imenovanja v armadL Za čr-novojniške poročnike so imenovani: Adolf B r e z n i k , Alojzij č u č e k , Ivan OoriČnik, Viktor Hren, H. Javernik, Makso Kupee, Ivan Petročnik, žiga P i ž e , Friderik Š e § a r k in dr. Franc Z a -p 1 o t n i k. — Za črnovojniške asi-stenčne zdravnike so imenovani dr. Pavel Pompe, dr. Karol Pe-tran, dr. Konstantin S a c I n. Za čmovojniškeKa poročnika računo-vodjo je imenovan Mihaet Jelov-Čan. — Pogreb polkovnika Stauferja. Včeraj popoldnc ob 4. se je vršil — kakor smo že javili — z glavnega kolodvora pogreb polkovnika in bri-gadirja Viljema Stauferja. Ražen vo-jaštva so se pogreba udeležili: deŽel-ni predsednik baron Schwarz, dvor-ni svetnik grof Chorinsky, župan dr. Tavčar in podžupan dr. Triller z ma-gistratnim predsedstvenim tajnikom vitezom pl. Bleiweis - TrsteniSkim, dvoma s\retnika pl. Laschan in Ru-bia ter mnogo odličnega občinstva. Pokoinika so pokapali pri Sv. Križu v častnem oficirskem grobu ob strani podpolkovnika viteza Rizzeti pl. Monte Trbucka. — Na strani svojega brigadiria, poikovnika Viljema Stauferja, je pa-del tuđi njegov adjutant, nadporočnik V. Elsbacher, finančni tajnik iz Lipnice. Truplo so prepeljali v Ptuj. — Oglasil se je iz ruskoga vjet-ništ\'a ljubljanski mitniški paznik Avgust Novak. Bil je v Przemyslu. Tam je oddal na svojo ženo Cecilijo dne 17. februarja dopisnico, ki je pač odšla z letalno pošto, a je dospela v Ljubljano sele 15. junija. Skoro isto-časno je pa prišla iz Taškenta druga dopisnica, datirana z dne 14. maja. V tei naznanja Novak, da je zdrav in da v vjetništvu ni nič hudega. Na čelu dopisnice je sicer tiskano, da je dovoljeno pisati samo v ruskem, v franeoskem in v nemškem jeziku, a Novakova dopisnica je vendar prišla čez melo. četudi je pisana v slo-venskem jeziku. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Anton Zefran iz Gotne vaši pri Novem me?tu; služil je pri 27. domobr. polku. Pisal je sorednikom, da se nahaja v Taskendu in sporočil, da so z njim v istern kraiu tuđi Anton Cuzner iz Sr>. Siške, Alojz i i Ankon iz I averce in Ferdinand Malin iz Ljubljane. — OgJasil se je. Iz Maribora se nam piše: Koncem rrarca se ie govorilo, da je na severnem bojišču pa-del kadet 26. domobran.skejja pešpolka. jurist gospod Fran Bračič. Prijatelj nam pa ve povedati. da to ne od-govarja re^nici, marveč da-je bil gospod Brač:č težko ranjen in prišel v rusko vjetništvo. Baje je dospela na ere?ra njegovih nrijateljev tuđi že dopisnica iz vjetništva. — Vojno pcsciflo. Pri Ijuhljanski podružnici kreditnecra zavoda ie podpisala Klodilda En^elsberger iz Krškega 50.000 kron vojnega poso-jila iz leta 1915. — »Rdeči križ«. — Društvena znamenja. Vodstvo deželnega in go-$nenie!?a pomočne^a društva 7a Kranjsko naznanja svojim p. n. članom, da se dobe društvena znamenja v društveni nisarni Stro^sma-verieva ulica št. 1. — II. državna srimnnzija — I. nadstropje, soba št. 51 od 9.—11. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne proti plačilu 2 K. — Neznosna draginfc na Uub-lianskem trgru. Nevolja zaradi dragi-nje na Ijubljnn^kem trpru je splošna, zakaj. Ie malokdo še zm^guie take cene. kakršne sedai zahtevajo pro-dajalke. Sedaj prihaja novina na trg, a če Je kdo mislil, da bodo cene zmernejše, se je zejo zmotil. Občna zelja Je, naj se novič ustanove prodajne cene in hrezobzirno preskrbi, da se jih bodo držali Ijudje, ne samo prodajalci. smpak tuđi kupovalci. Proti dražiteljem, kupavalcem in pro_ dajalcem, se naj energično postopa. Za jajca zahtevajo kmetice sedaj, ko je največ jaje, po 14 vinarjev za eno, dasi bi smele zahtevatf Ie 12 vinar-jev. Če kupovalka zahteva ni^Jo ce-no. pa pokrije kmetica košaro m pravi: Nišo na prodaj! Kdor prinese na trg, mora prodati po ustanovlje- ! nih cenah. Enako je z mlekom in z j drugimi živili Bojazen, da bi Ijudje 1 ne prinesfl živfl na trg, k prazna. Kaj pa bodo ž njimi. Kmetovmlci potrebujemo rmvnotako denar, kakor mestjAfli žrv*L A tudl goepodinje se naj združr)o ia na| nobenm ne kupi dražje kakor «» določeno ceno. Naj bodo tuđi gospodinle trdne in energične in naj vsak slučaj draženja na-zn?miK> tržnemu orfifanu. Pa tuđi druga naj dru*p ne draži žlvil, ČeŠ, to moram imeti za vsako ceno. Saj ni res, ako se tega ne dobi, se pa kupi kaj dragega. Se nekaj je, kar podraži živila: prekupo\ranje. Preku-povati se srne sele od 10. dopoldne naprei, a vrši se i© od 6. uro zju-traj Mestno prebivalttvo občuti vojno najhuje, posebno prebivalstvo. ki ima redne zaslužke že nikakor ne more zmagovati redanje draginje. — Vojak! sleoci iz Ljubljane ali Spodnje Siške, kt so že odpusčeni iz bolnišnice ter žive tukaj, bodisi pri svojcih ali dobrotnikih, bocli^i v ka-kem zavrodu, naj se zglase sami ali po zastopnilcih na mestnem magistratu pri nadkomisarju Fr. Govekarju dne 5. in 6. junija dopoldne. Vojaki slepci iz ljubljanske okolice se imajo oglašati pri c. kr. okrajnem gtevar-stvu v Ljubljani. — Pozor! Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani je zanesljivo vposlati do dne 3. julija (ne kasneje) mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Na ta termin se torej opozarjajo delodajalci, da se izogne-jo kazenskim posledicam. — Bfagajniške ure pri bankah. SpriČo mnogih vpokllcov k vojakom in torej pomanjkanja osobja. so sklenili ljubljanski bančni zavodi, da bodo od nonedeljka, 5. julija naprej blagajnice ten zavodov vsak dan tedna odprte saino do 1. ure popoldne, ves drugi popoldanski čas pa je odmenjen notranjim poslom bank in korespondenci. Pogresa se že od začetka vojne z Italiio gospa Luciia Perozzi, so-proga občinskega tajnika pri Sv. Lu-ciji ob Soči, ki se ie nahajala pri svojih starših Antonu in Katarini Medvešcek pa domaće Skaljan v Oorenjem polju, vas Skale hišna št. 146 pri Kanalu. Kdor kaj ve o njej ali njenih starših, naj blagovoli nazna-niti na naslov: Mtfan Perozzi, nado-mestni orožnik, c. kr. orožniško po-stajevodstvo Lož na Kranjskem. Kdo ve kaj? Marija Bole, sta-nujoča v Trstu, Skorklja pendice št. 409. vijudno prosi dotičnike, ki jim ;e VX znano o njeni ma;er; Katarini Kokosin po domaće pri Andreju iz Trnovega št. 47. pri Kobaridu, je-li po izbruhu vojne z Italijo ostala v Trnovem ali je odšla in je zdaj k;e drugje, naj ji blagovolijo te sporo-čiti. Štajerski dežchii šclsk! svet je v svoji seji dne 19. junija imcnoval nadučitelja pri Vel. Nedelji Ivana 2oinirja za nadučitelja na okoliški deški ljudski soli v Ptuju, Karclino Zajc za def. učiteljico v Zibiki, Marijo Lavrič za def. učiteljico v Loki; prestavil je def. učit. Desirniro Dol-žan od Sv. Eme k Sv. Križu na M. p. in def. učit. Ivana Zagažna iz Do-berne k Sv. Emi. Iz davčne službe. DavČni asistent Anton Petek, ki je bil oktobra lanskega leta prideljen davčnemu uradu v Mar. Celju, je zopet prestav-Ijen v Maribor. Iz Celja. Tukajšnje trensko po-veljstvo je pripravljeno dati kmeto-valcem svoje vozove in konje za dela pri žetvi na raznolago. Za po-goje se zve pri poveljstvu. Jz Št. Jurja ob J, ž. Tukajšnia deže'na kmetijska šola si je nabavila veliko prevozno mlatilnico s parno silo, ki bo kmetovalcem za mla-tev na razpolago. Potrebna pojasnila za izposojevanje daje ravnateljstvo. Štajerska natnestnija je določila stroge kazni za hojo po obsejanih njivah in sploh za vsako poŠkodo-vanje setev. Cene za moko na Štajerskeni od .1 Julija ie določila štaj. namest-nija za prodajo na debelo sledeče: nemesana pšenična moka 56 K 78 v stot, fina pšenična moka za peko 73 kron 3D v. nemesana pšenična moka za kuno 69 K 24 v, pšenična moka za kruh 52 K; nemesana ržena moka 49 K 26 v. ječmenova 49 K 26 v in koruzna 49 K 26 v. V podrobni prodaji bo moka dražja. Maribor. (Posledice nestrpnostL) Ko je pričela naraščati pri nas dragi-nja in so se vsi pridelki skoro maho-ma podražili do 80 in 100%, je nastala zlasti proti kmetovalcem razbur-jenost in prišlo je na dnevnem trgu do včasih prav divjih prizorov. Neuke ženske, ki svoje iezice nišo mogle ohladiti drugače, so napadale kmete in kmetice in Ie redkokdaj je ■ v take tržne kravale posegla straža ! s potrebno eneržijo. Zgodilo se je redno, da je divjajoča drhal med časom, ko Je bil krivi na policiji, po-kradla na trg prinešeno zalojro kar s voz ali iz posođ, ali pa, da )• vse skuptd prebrrrHa hi potem tem tafle prišla zastcml do zaželjenega blaga, Razsoden človek Je že takrat uvidel, da zamor« to Ie cek>kupnosti Škodo-vati, vsaj čez nekaj časa. To se je tuđi zgodilo. Nespametnost takega ravnanja se že dan»s občuti, kajti na trg priđe z deŽ*l* vedno mani ljudi s pridelki, tako, da ni bai lahko, si kaj dobaviti. Kar pa priđe, to je hitro razprodano in kdor ni že na^ vsergodaj na trgu, se sploh lahko, po domače rečeno: »Obriše. Na vse to so prišle še maksimalne cene, kar je sicer /a naje Čaše prav zdrava in pametna misel, ali, treba, da se pre-je res najde primeren ključ za nje. Tako pa se je zgodilo te dni, da je pripeljala kmetica iz Št Janža na Dravskem polju v mesto krompir in ga merico prodajala za 1 K 30 v, kar je razne dame pripravilo do »nasko-ka na voz*. Prišel je stražnik, ženo odvel na mestni urad in predno so ji tam — v vsej naglici sicer menda — pojasnili vse vijugaste formule mak-simalnegn »tarifa«, je bil velik de' krompirja. našel svojo zadnjo pot k večnemu počitku v praznili košarah naskakujočih dam, kajti vozilo s krompirjem je tuđi to pot ostalo brez varstva. 2ena je potem jokajoč pripovedovala, da se niti pri njej, oziroma v Št. Janžu — torej na kme-tih — ne dobi krompirja pod 1 K 30 vin. merico. Imela je torej izredne užitke; poslušala je temo o križpotih maksimalnega labvrinta in vozeč se domu, lahko premišljala o minljivosti posvetnega krompirja. Ćastno kolajno Rdečega križa je dobil stražmešter pri trenski div. st. 3 v Gradcu Jažef Požun. Živinske cene v Gradcu. Na zadnjem tedenskem sejmu se je pla-čevalo za. 100 kg žive teže: pitani voli 264- -284 K, izjemoma 300 K, napo4 pitani voli 236—260 K, suhi voli 216--Z32 K, pitane krave 212 do 248 K, napol pitane in suhe krave 140—208 K, biki 216—272 K. Cene za boijšo živino neprestano rastejo. Drobne novice s Štajerskega. Iz r u s k e g a v j e t u i š t v a se je oglasil Franc Golob, popreje uradnik v slovenjgraški dež. bolnišnici, sedaj v Mariboru. Rusi so ga odpeljali v Merv (vzhodno od Kaspiškega jezera). — Odlikovan je bil s srebrnim zaslužnim krizcem s krono na traku hrabrostne svetinje narednik pri div. san. zav. št. 22. Franc Stern, rodom Framčan. — U m r 1 je v Vuč-n vaši na M p. dolgc'ctni župan Anton Heric. Pokojnik je oče Štirih štu-diranih sinov,, od katerih je eden zdravnik v Ljutorneru. drugi profesor v Celju. — I z C e 1 j a. Za domobransko vojašnico se bo stavilo šest barak za ranjene in bolne vojake. Delo je prevze! tesarski mojster Jo-žei Nekrep v Mariboru. — I z P t u-i a. Za mestnega župnika v Ptuju je imenovan ljutomerski dekan Martin Jurkovic. — Umri je v Konjicah občinski odbornik in posestnik Jožei Pučnik. »Hrvatski list«. V Krmpotičevi tiskam i v Pulju je pričel izhajati dnevnik pod imenom ^Hrvatski list«. V uvour.em članku peudarja, da hoče nuditi predvsem onim tisočem hrvatskih delavcev in vojakov, ki se na-hajajo sedaj v Primorju potrebno vsakdanje čtivo. Glede strankarske pripadnosti izjavlja »H. L.« »Danas nema stanaka, a naša je politika: bojne jx)ijane.« NajveČja učinkovitost sezone: Cirkuski otroc?. Pozornost zbuiajoča drama iz slovite serije cirkuskih »Nordiskfilmov«se bo predvaJala da-rses. petek na srecialncrn večeru v Kino - »Ideal«. V glavni v!oo:i: sve-tovno znana šolska jahalka Baptista Schreiber. Ražen tega še dva narav-nn nosnetka in ena veseloigra v 2 delih. — Jutri v soboto »2enska« ali »Žena bodoČnosti,«. Socialna drama v 3. delih. Naše! se je zlat obesek. Kje ^a izgubitelj dobi nazaj, pove upravni-štvo »Slov. Naroda«. Rozne stusrL * Premogarjl na Angđešketn. Prepiri s premogarji v južnem Wa-lesu so poravnani. Zastopniki delavcev so sprejeli vladne predloge in so delavci sklenili, da gredo zopet na delo. 4 Moka v Budimpešti. Občinski svot je sklenil, da si takoj sedaj za-gotovi 200.000 metrskih stotov pšenice in 50.000 metrskih stotov rži. To žito da takoj zmleti in spravi moko sicer s primernimi utesnitvami, a ne po sistemu nakazil v promet. * Justiffkaciia. V Brnu so justi-flcirali, kakor javlja uradni razglas tamkajšnjega policijskega ravnateljstva, dne 25. junija delavca Franca Berko, katerega je naglo sodišče ob-sodilo na smrt radi veleizdaje in kršenja javnega miru. * Skrlvnost kupčlje z živino. Advokat dr. Fuchs v Plzni je pisal mesarju Ludviku Dillingerju y Oni- i ghi pri Solnogradu sledeče pismohjj j>\\ ste dne 28. maja t L na sejmu v. Solnogradu prodali mojemu klijentu; Otonu Tanzerju sedem glav govedj^ za 7200 K, a prejemši plačilo, niste<| hoteli živine izročiti pooblaičenld: kupca, nego ste ]o -j ve?a Yremena'< v Petrotrradu in naj> protestni skupščini v Nišu.« { Napipa porodi. ' Bavarski krali na Drmaju. : Daraj, !. julija. (Kor. urad.) Ba-i] vrarski kralj je na povratku s sever-5 nega bojišča dospel v strogem in*i kognitu sernkaj. Na kolodvoru ga je'j sprejel nadvojvoda Fran Salvatot; ter se je peljal z nadvojvodo v dva«! rec. Ljudstvo ga je živahno pozdrav^: Ijalo. Kralj je dopoldne za dlje časai| obiskal cesarja v Sehonbrunnu. Po^j pol dne se je vršil na čast kralju Yl Sehonbrunnu dine. Kralj odpotuje; jutri v Monakovo. — Ministrski pred-j sednik grof Tisza ter raziskovalecj Sven Hedin sta dospela danes zintraji semkaj. f> Žrebanje. ' Dnnaj, 1. julija. Avstri s::e kre^J ditne srečke z leta 1858. 300.000 K> dobi serija 2427 št. 12., 60.000 K seru? ja 217 št. 44., 30.000 K serija 2525 štj 95., po 10.000 K seriji 196 št. 87 in j 3389 št. 6. Zrebanje srečk avstrijske-! ga rdečega križa: 30.000 K dobi se-' rija 9892 št. 26. \ Moka brez koruze v Budimpešti. ] Budimpešta« 1. julija. (Kor. ur.)' Magistrat glavnega mesta je sklenil, da se lahko od 4. julija naprej prodaja moka brez koruzne primesi in da $e zviša količina od 20 na 30 dekagpi*: Sttan. 4 „SLOVfcNSKl NAKU1J-, dne 2. julija ihi5. ,48 Stev. Pogrom v MoskvL r Stockholm, 1. julija. (Kor. uracO O pogromu Nemeev v Moskvi, ki ga Je imenoval generalni gubernator knez Jusupov. kakor poroda »Sven-■ska Dagbladet« razposajeno veliko-nočno noc, se se izve, da so se moskovske čete branile le streljati na množico in da je bilo treba pcklicati vojaštvo iz drugih garnizij. Posledi-ca teh dogodkov je baje, da se je od-ložil že sklenjeni poziv druge kate-»gorije domobranstva. ; Dariia. Đarila »Rdečemu križu«. Ivan Krisper, veletrgovec 1000 K; »Kranjska hranilnica« (2 dariia) 5500 K; ekscelenca admiral baron Minutillo ■100 K; Alojzij Persche, trgovec 100 :kron; tvrdka Čuden od patriotičnih 'prstaiiov 100 K; letničarji domobran-skega garniziiskega zapora 50 K; drugi razred neinške ljudske Sole v Spodnji Siski 4 K 20 v; 1 begunec f(po ekscel. baronu Schwarzu) 1 K; Jožef Roj, Šmarje 3 K; soproga de-"želnega glavarja B. dr. Žusteršic 20 kron (in sicer: župnik Miiller in hra-nilnica v Mariji Devici v Polju po 10 kron); okraini glavar v p. Leopold vitez Roth 40 K; Jožef Roj v Gro-suplju 4 K: Marija Oderman v Celju '2 K; načelnik podružnice in dekan JVIihael Arko v lđriji, zbirko 136 K }(in sicer so darovali: realčni prote-tsorji 53 K 97 v, lekarnar Daniel Pire 40 K, od realčne veselice 20 K, žup-'nija Zavratec 10 K, Brus Ivan. pod-uradnik 5 K, Klemen Josip, rudar v p. 4 K, »neimenovan« 3 K 03 v); soproga dvornega svetnika pL Laschan •40 K (in sicer sta darovala nadpo-ročnika dr. Fallmann in Vogt po 20 kron); Črnigoi, kaplan v Tolminu, darilo prebivaistva v Tolminu 50 K; • Miči Tavčar v Sclcah pri Škofji Lo-ki 10 K: Anton Stacul 5 K; Miči Ma-yer 10 K; šolsko vodstvo v Št. Go-,tardu pri Trojani 5 K 11 v; nadpo-•rocniK Paulič 4 K; oskrbništvo ,*Slov. Naroda«* zbirko 60 K (in sicer sta darovala: odvetnik dr. A. Kokalj od ene poravnave 40 K in zdravnik Hočevar v Donižalah mesto venca na krsto umrlega prijatelja dr. Kova-čiča v Trstu 20 K); skupina delavcev stotnika pl. Brunerja (3. oddelek civ. delavcev iz Tulna) 12 K 32 v; .abiturijentji I.drž. gimnazije pri va!e-;ti 7 K 50 v; zbirka učencev II. drž. gimnazije 7 K 20 v; lekarnar Gahri-jel Piccolu mesto venca na krsto umrlega šolskega svetnika A. Cassa-grande v Trstu IM K. — Mesečna idarila za junij: ekrajni nadkomisar v p. Anton Klein 2 K: Tonica Krač-jman in Zinka Fabjan v Št. Lenartu ;pri Laškem trgu po 2 K, skupno 4 ikrone: ueno osobje državne obrtne Sole 60 K 90 v, od teh polovico za {družine vpoklicanih; osobje postne-?ga urada »Ljubljana 1« 22 K 34 v; 'fconceptni uradniki finančne proku-Irature 15 K 90 v; ueno osobje I. državne gimnazije 27 K 40 v in konzi-storialni svetnik profesor dr. Franc Perne S2 K 69 v; učno osobje ucite-[Ijišča 40 K 48 y._________________ Danalnj: list cbsega 4 strani. f . Izdaja teli in odgovorni urednik: y- Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Heteoroloiltno poratno. Viilat aa«1 niorjen 3M*2 Sretfa t iracoi tiik /*• >n 1 W-S !i: Vetl0Vl \.N£bu 1. .2. pop. 730^9 21-5 i si. jzah sk.obla* „ | 9. zv. 732 2 17 1 sr. szah oblačn 2. J7. z\. 731*5! 14*4 si. jzah de2 Srednja včerajšna temperatura 17 9°, noim. 191°. Padavina v 24 urah mm 2*2* Išće se fctljfta š i vi lja za na tem. Naslov se izve v upravništvu »Sloven-ske^a Naroda«. l - 84 j Mablirana soba s salonom se od da mesečno za K 100*— v Marmontovl ulici 14. i'62 Trgovoc vo^aščine prost, soliđen, železninske in mehane Mroke, išče stalno nameščenje za poslovodjo ali kaj enakega. — Ptnudbe se proaijo na upiav. »Slov. Naroda«. 1576 [gvljarskib wMM sprejme takoj Ivan Zamljen, LJubliana, 6radiš6e št. 4. Kupini vsako množino dobre ohraai&nih cementnih in drufih i Fr. Stupica, trgovina z ieleznino, — Liubljana. 1 steklenica 20 vii SANATORJUM • EMONA ■ ZA-NOTRANJE IN-KIRURGICNE-BOLEZNO. PORODriSNBCA LUUBLUANA komenskega ulica- 4 5t.F-zpR^N!K'PRnfWj^R- FR DERGANC Povečsne sliiie do naravne velikosti, kakor tuđi oljnite portrete na platno izvršuje umetniško po vsa\i fotografiji 4192 Davorim Rovšak prvi fotografski in poveCevalni zavod v tjubljani, Ktloivorska u!, 34 a. ItebBla . - »■■—"i — nova, aleksandrijska veleprima v vrečah do 50 k^ ■ " se takoj dobi -- in jo odpošilja tTrdka IV. A. HARTMANNA, nasleđ., A. Tomažič, Ljubljana. |-------------------------------------------------------- | Vkliub sedaaji draflnii se dobi i pri tukaišsfi tr§. »yed. in kov. deL drutbi „BALKAJf" precei&aa nntiiaa uaietii«fa 1541 surovena masla v zavitkih a 5 kg ali rabojih a 30 kg ter nekaj drugih živil, po izredno nizkih cenah Kapci naj se blago-volijo oglasiti v pisarni omenjene tcrdke Duaatska costa fttfv. 33. C. kr. prlv. cfečas zsrearcv&Iaica ! Asslcnrazioni Generali v Trstu .?\ aa iivl^cnskc police v svrho poip aDvasJa ; * ni na ^3«!!ejj! obstofa zavarovanja po 4"=% do 5llu. Pr*sgEasitt.*e sppaiema: Gi t t | i ip ■ za pisarno, vhod iz ulice, pritlično, s-s se takoi ođdafo :-: v Sodni ulici ŠU 6. Poizve _e v trgovini F. ČUDEN, Pre-šernova ulica št. 1. 1512 Polenovka Vsak torek in petek se bode prodalala izborna, namočena polenovka, v baraki na sadnem trga t«r v trgovini na Triaški cesti štev 4, l Jer fe dobiti tuđi većjo mncviao suhe polecovhe. 1545 vsake vrste ia vsake množine kakor tuđi kupi Đunaiska c. 36, nasproti mitnice. Knpim in dobro plačam več stara še dobro ohranjene Kupim tuđi stare : o e "v 1 j e - Naslov 1582 Bratovi Vid, Lfubliana. trgovskega sotrudnika sprejme OTON HOMAN v Radovljici. Ponudbi je priložiti prepiše izpričeval in navesti zahteve. Kupi se tuđi KOLO ; za dame in gospod-:-, | Sprejema zavarovanja čioveSkega Življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnirni pogoji,ko nobena druga zavarovalnica. Ziasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjšajo^imi se I i! vplačili. I .*.-.«. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .*.-.". Rezervni fondi H 7! 946.392-28. — Izplaćane odikodnina in kapitalce 3 145,150.178 29. Po veiikosti druga vza,crana zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ----------------------------------Vsa pojasnila daje 3 ----------------------------------- tsseialpo ziistspnfo v Lidiilsiii ^lj^'^j0^ la^L^ v Guspeski Diki štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine prot. požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. UZiva najbolji sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod- i nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.! aaaV ^^^^L ^^^^^^^H^^^H ^^^^HHB^B ,aaV^^^^^ l^av ^^aaaaaaa^BI ^Ifl^Baa^^^F ^^Eb Spričo vojaškib vpoklicuv ze ia^za začetka vojne se je kakor pri vseh obratili tuđi pri banka li mofno zmanjšalo stanje osobja. **^ *" Glede na nadaljne vpoklice, ki jih je pričakovati neposredno, ljubljanski baUČUl ZAVOd! iskreno obžalujejo, da ne morajo blagajniškega pos!a9 ki mu je, kakor znano, v banenem prometu posve-čati največjo pozornost, obdržati v sedanjem obsegu, in so zatorej sklonili, Vž% od ponedeljka, 5. julija 1.1. naprej blagajničke ure ob vseh diievih tedna dolociti samo na dopoldne, t. j. na cas do ene ure popoldne, da ostane popoldan pridržan korespondenčnemu prometu in notranji bančni službi. V Ljubljani, dne 2. julija 1915.