POŠTNINA PLAČANA
7pst 30. oktobra 1948
Cena lir 15
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350.— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZA-LOZBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR.
j Iorzl se vidi potrebno, od časa Oel ^SSa da trškim iredentistom po tič ° inJekci* 'n da tako sistemalo Preprečuje pomirjenje duhov v ,_slu >n s tem konsolidacijo tržaške-Sospodarstva.
(25^ pos*ansk* zbornici je izjavil j ' sePt.) in v senatu (15. okt.), da Itapre£>rìÉan’ da re bo Trst vmš! pod g. lj0- Med izjavo v poslanski zbor-ij,'1’ G:jer je Sforza dejal: »Glede frSia zanikam, da bi bil izgubljen _ Hai* bo italijanski«) in izjavo v se-_ ‘u Je značilna razlika. V svojem
s°voru
Za Pred senatom je namreč Sfor-dopolnil prvo izjavo rekoč: »Izaija:
"a bi
»o med to slovesno razpravo, želeli da postane Trst, ko se 6cm- P0’ okleP italijanske suvere-sr tudi svobodno in gostoljubno str -IS^e za vse gospodarske, indu-Vs is<e in pomorske potrebe pred-s! ® sosedne države, kakor Jugo-Vo‘IJP' in tudi za vsak0 drugo drža-J k' ima interes gospodarsko upo-°j jat> to pristanišče.« te « kak*nega razloga je prišlo do j« °P°lnitve prvotne izjave? Ali jo g ,0rzi morda kdo prišepnil. Zna-<Zn^e’ da j® trostrans&i predltfe» ga Velike Britanije in Francije'), tJ,s® Trst priključi k Italiji in s tem lj0 ltiira mirovna pogodba, ki je bila lg!®aj ratificirana, silovito osupni! f ' javno mnenje zapadnih držav. gi"snesa igračkanja s svetovnim jav-fi mnenjem in življenjskimi ko-žov*1* s*ot>sočev, si ni nikdo pričata®1 v trenutku, ko državniki s 6j sa° muko gradijo nov mednarod-8a Zea- Samo iznašanje "tega pretilo-
Bred
svetovno javnostjo je pome-
rušenje osnovnih moralnih te-*birJSV’ na katerih sloni dosedanja ja °Vna stavba; uresničenje predlo-Sj, Samega pa bi dejansk0 tudi zru-0 te temelje.
^®tvarno uresnuenje trostranske-gj. Pretìl°ga popolnoma prevrnilo z Si doseženi kompromis glede Tr-!gu in mestu ugrabilo funkcijo, ki leg; dana po njegovi zemljepisni tu.. ™ stoletnem razvoju ter je bila Boe' *0rmal°o potrjena z mirovno žav’adb°. Obenem bi podonavske dr-sče5 apravila ob pomorsko pristani-ga » ki ga nujno potrebujejo in ki soi sij dejansko tudi zgradile v času gptlsga življenja pod Avstrijo.
Ban °rZa ^® s svojo izjavo v senatu, tot ° Verieino po nasvetu nekoga, ki liCr°v° bolj ceni afriške kolonije kaki Trst, skušal ublažiti ogorčenje, Trs** izziva ukcija za priključitev k Italiji med podonavskimi te ava®i in samimi Tržačani in s gan)rutreti pot k reviziji. Znano je lta]..eč» da daja mirovna pogodba z Dos~° državam tržaškega zaledja sest-’1?6 pravice v Trstu (na pr. pri - v' Pristaniške komisije, dalje
Hede
«d.),
Cestii
itriV Priznanja lastne mornarice m. ' ki bi
jih zdaj Sforza rad nado-toda’‘' s s'cer svečanimi obljubami, vedno samo z obljubami.
Vefl0 ašk‘ Pridobitniki prav dobro dip]0’ k°liko se lahko zanesejo na bai) !°atske obljube. Pri vseh oblju-ltgij,m krasno stiliziranih proglasih ce|0 ansk'b oblastnikov v Trstu im HeS|. °b'-iubah, danih z najvišjega de, ’ So že italijanske liberalne vla-J} katerih je sodeloval tudi, faie °rza, v kratkem času likvidi-stva avi°nomijo tržaškega gospodarji* In Pretrgale vsak neposreden Barska tržaškim zaledjem na gospo-Naj a Ìa IiDančnem Področju.
Pr; v °veJši jugoslovanski protest žV|j arnostnem svetu proti politiki Bog0n°a Tržaškem je dokaz, da se Besej- Vskc države prav nič ue za-Zigega na diplomatske obljube Sfor-oaioe0okova *n da so pripravljene Brav,n braniti svoje mednarodno-^tžav« Briznane Pravice v Trstu. *a g0c tržaškega zaledja zahtevajo Bra-t]j B°darsko pomoč, ki so jo pri-*live ene dati Trstu povsem razum-S sVoi|S,USe" Ce J® na Pr. Nemčija vždržey tranzitom čez Rotterdam Bristan»--a okoIi so% prometa v tem °koij	ie delala to, ker je imela
r<Cg % lastne trgovinske morna-v°da»j a Itenu in v rotterdamskih '®sler * Prevažala njeno blago.
aP°r, Id je nastal v zadnjem a6Kló.a e<* nemškimi pristanišči in k «	vojaško upravo, ki
kristj'!.a holandskim in belgijskim 'a, doi$Cem s!ede nemškega tranzl-^BiH{j,'azuie» da se niti današnja Sfidi ,„a “i odpovedala svojim kori-- v teh
‘aiišč,
Pristaniščih).
® samih Tržačanov, ki ne
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in ZSSR
V Moskvo je te dni odpotovala pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino jugasflovanslktt trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev trgovinske pogodbe.
SOVJETSKO-ITALIJANSKA
POGAJANJA
Gospodarska in finančna agencija javlja, da je pri italijansko-sovjetskiih trgovinskih pogajanjih nastal zastoj. Minister za zunanjo trgovino Merzagora ni hotel dati o zadevi natančnejših pojasnil.
SOVJETSKA ZVEZA KUPUJE VOLFRAM
Sovjetska zveza je kupila v zadnjem času velike količine volframa, da bi izkoristila konjunkturo, ki je nastala po zadnjem padcu cen. Po uradnih podatkih je v juliju uvozila čez Hong-Kong 1000 ton te rude.
Ali je to mogoče?
»Il Globo« (5. oktobra) porodu, iz Trsta, da je bil znaten znesek kredita ERP (Marshallovega načrta) za Trst določen za pospešitev dela v ladjedelnicah. Načrt predvidevlai fliHanc.iranjp gradnje 6 ladij obsežne tonate, in sicer 2 čezmorskih parnikov za inčun družbe »Italia«, 3 enot po 12 000 ton in 1 po 9.000 ton (potniške in tovorne obenem), za račun 'Tržaškega Lloyda«.
Te vesti rimskega gospodarskega Usta ni doslej še nikdo zanikal, niti• posebni odbor za izvedbo Marshallovega plana pri ZVU-Ali je torej mogoče, dri sp z denarjem, ki je bil določen Za obnovo tržaškega ladjevii financira italijanska družba »Italia«, ki je poleg vsega pred vojno že itak pobasala najlepše tržaške ladje, ki še danes plovejo v njen' režiji?
Denarna reforma v Franciji
Prilagoditev šibkih valut tečajev dolarja
Najnovejš0 denarno reformo je francoska vlada izvedla na podlagi načrta, ki je bil izdelan skupno z, Mednarodnim denarnim skladom v Bretton Woodsu. Prav tako se je francoska vlada o denarni reformi posvetovala tudi z angleško vlado, da bi zadovoljila njene občutljivosti. Angležem je šlo namreč za to, da francoska vlada čim prej odstrani razliko pri postopku s funtom in dolarjem, ki je bil na škodo prvega.
Francoska vlada je izjavila, da ne gre za pravo razvrednotenje franka in da je tudi sedanje stanje samo začasno, t. j. samo korak k dokončni stabilizaciji francoskega franka. Tudi Camiile Gutt, gen. ravnatelj Mednarodnega denarnega sklada je takoj po objavi reforme dal pomirljivo izjavo v tem smislu ter je pohvalil stremljenje francoske vlade, da izvede čim prej dokončno stabilizacijo franka. Dodal je, da je bil denarni sistem, ki ga je uvedla francoska vlada januarja tega leta prekompii-ciran in da so se poslej med francosko vlado in Denarnim skladom vodila pogajanja za revizijo francoskega denarnega sistema v skladu z željami Mednarodnega sklada.
Za bolje razumevanje denarne reforme je treba poznati dosedanje stanje v Franciji. Pri treh tujih valutah _ dolarju, švicarskemu franku in portugalskem eskudu so v mednarodni trgovini upoštevali tudi svoboden trg. Tečaj franka ha svobodnem trgu nasproti tem valutam je bil seveda slabši kakor uradni tečaj. Švicarski frank na pr. je stal na svobodnem trgu 80 fr. frankov, to je ustrezajoče razmerje 1,25 šv. Ir.: 100 Ir. fr.; po uradnem tečaju pa je švicarski frank stal samo 50 fr. fr. (2 šv. fr.; 100 fr. fr.). Trgovina med Francijo in dolarskimi deželami, Svicol in Portugalijo se je vršila na osnovi srednjega tečaja (sredina med prostim in uradnim). Vsi drugi prenosi valut, torej ne iz naslova trgovine, kakor na pr. subvencije, turistične devize, prenos obresti in kapitala-, so se vršili po prostem tečaju.
V smislu najnovejše denarne reforme ostane glede ravnanja s tremi omenjenimi in zamenljivimi valutami vse pri starem, z malo izjemo: tudi pri uvozu osnovnih proizvodov bodo odslej obračunavali omenjene valute po srednjem tečaju kakor uvoz ostalega blaga iz omenjenih držav. Takšno je torej ravnanje s tremi zamenljivimi (konvertibilnimi) valutami.
Nezamenljive valute — kakor an-
gleški funt, belgijski frank, holandski goldinar, denar skandinavskih držav itd. _ so bile doslej zapostavljene nasproti zamenljivim valutam. Obračunavanje med državami z zamenljivo valuto in Francijo se je namreč vršilo samo po uradnem tečaju. Po izvedbi: denarne reforme, ki je bila uveljavljena 17. oktobra, bodo vsak mesec določili tečaj nezamenljivih valut, in sicer v razmerja s srednjim tečajem dolarja in po tem tečaju se bodo obračunavale vse transakcije med Francijo in državami z nezamenljivo valuto. Pri določanju novega tečaja bodo upoštevali uradni tečaj nezamenljivih -alut nasproti dolarju in srednji tečaj dolarja v Parizu, ki ustreza sredini men uradnim in prostim.
S to prilagoditvijo tečaja nezamenljivih valut dolarju se je tečaj teh valut po reformi dvignil za okoli 22%, kolikor znaša dejansko razvrednotenje franka nasproti tem valutam. Tak0 se je tečaj funta šter-linga dvignil od 854 na 1.062, belgijskega franka pa od 4.89 na 6.01.
Ukrep francoske vlade ne menja italijanske lire, ne pezete ini drahme; po vsem tem ostane tečaj teh valut neizpremenjen.
TUJA MNENJA
Angleži so zadovoljni s francosko denarno reformo, ker menijo, da je zdaj funt bolje zavarovan. Angleški finančni krogi z vlado vred želijo, da bi se takšna prilagoditev dolarju izvedla tudii v drugih državah, ker bi funt s tem samo pridobil. Tako jena pr. danes uradno razmerje med funtom in dolarjem 4,03 dolarjev za funt; če bi razmerje med dolarjem in funtom preračunali na pr. po tečaju funta v Italiji bi znašalo samo 3,50 : 1.
Švicarji so splošno skeptiki. Ami Dufour izraža v »Gazette de Lausanne« cel0 mnenje, da se bo dosedanja valutna zmeda v Franciji celo povečala.
V ITALIJI NIC NOVEGA
»H Sole« poroča iz Rima, da so v vladnih krogih mnenja, da ne bo najnovejša francoska denarna reforma imela posebnih posledic za italijan-sko-francoske trgovinske odnose, ker so v Rimu posledice te reforme že _ »eskomptirali«. Italija ne misli na »prilagoditev« svoje valute in minister Lombardo je izjavil, da italijanska gospodarska politika sloni na nedotakljivosti razmerja med liro in dolarjem.
RAZMERJE MED VALUTAMI ROMANSKE DENARNE UNIJE
Navajamo vrednost valut romanske- denarne unije nasproti švičarskemu franku po prvi in drugi vojni:
	1914	1918	1933	1936	1939	1944	1948
			dec.	dec.	dec.	avg.	okt.
Fr. frank 100	100,63	92,20	20,30	20,30	9,60	1,30	0,85
Lira 1Q0	99,45	77,30	27,15	20,25	14,30	0,90	0,65
Belg. fr. 100	—	66,50	14,35	14,65	14,25	2,25	7,60
vidijo dneva, da bi končno lahko sami pričeli z izgradnjo svojega lastnega gospodarstva, je dovolj znano.
Glede politike ZVU v Trstu in. trostranskega predloga pa je nedavno »Manchester Guardian« pravilno ugotovil, »da so zahodni zavezniki tržaško ’ vprašanje presojali boi j po trenutni koristi (kot orožje v hladni vojni) kakor pa po tem, kaj bi bilo za srednjo Evropo gospodarsko najbolj pametno«.
povečanje švicarske
TROVINSKE MORNARICE Švica je kupila pomorski parnik »Phoe-nir«, ki je doslej plul Pod panamsko zastavo, S tem se je švicarska mornarica pomnožila in šteje danes 12 enot, in sicer 9 tovornih ladij (tonaža okoli 80 000 hrt) in 3 petrolejske lad-je (tonaža 18.000 brt).
Jugoslavija proti kršitvi
mirovne pogodbe
Spomenica vlade FLR3 o politiki ZVU Varnostnemu svetu
Vlada FLRJ je poslala 23. oktobra predsedniku Varnostnega sveta spomenico, ki opozarja Varnostni svet na nove kršitve mirovne pogodbe z Italijo, naperjene proti teritorialni celoti in neodvisnosti STO-ja, ki jih je zagrešila ZVU za anglo-ameriško cono STO-ja.
Iz spomenice ponatiskujemo zria-čilnejša presta, ki zadevajo gospodarsko politiko.
Dne 14. oktobra so anglo-ameriško cono STO-ja uradno sprejeli v članstvo Marshallovega načrta, in to na prošnjo ZVU predloženo Svetu evropske uprave za gospodarsko sodelovanje. Cono bodo zastopali v tem svetu predstavniki angloameriške VU za STO■ ZVU je s tem daleč prekoračila pristojnosti, ki jih ji daje 1. člen VII priloge mirovne pogodbe, in kršila določbe stalnega statuta o zunanjih odnosih STO-ja ter bistveno ogrozila neodvisnost STO-ja■ Statut STO-ja določa namreč v členu 24., dai bosta podpisovala pogodbe in sporazume guverner in en predstavnik vladnega sveta skupno. To pomeni, da je mogoča sklepati pogodbe samo s sodelovanjem predstavnika, ki ga ;e izvolilo svobodno ljudstvo STO-ia, S pravnega stališča je nevzdržno, da bi mogla imeti ZVU kot začasni poverjenik večje pravice kot guverner in da bi mogla na svojo roko, brez izvoljenega predstavnika tržaškega ljudstva, sklepati mednarodne pogodbe z dolgoletnimi obveznostmi. Vlada FLRJ je mnenja, da je tudi vključitev an-gloameriške cone STO-ja v Marshallov načrt nasprotna členu 24. in da jemlje angloameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja gospodarsko neodvisnost, ki j.» temeljni pogoj politične neodvisnosti STO-ja-
Svobodno tržaško ozemlje lahko sklepa v smislu stalnega statutal mednarodne pogodbe — vse dotlej, dokler ne bo na splošnih volitvah izvoljeno ljudsko predstavništvo _ samo s privolitvijo Var-
nostnega sveta.
ITALIJA POPOLNA GOSPODARICA
Vlada FLRJ opozarja, da se s takšno pogodbo, kakor jo je sklenila ZVU z Italijo, uničuje enotnost STO-ja; s takšnimi pogodbami bi ena cona prevzela večletnei obveznosti, ki jih prebivalstvo druge cone noče.
Spomenica nato navaja vsebino, finančnega sporazuma, ki je bil podpisan 22. septembra med Italijo in ZVU in ki izpopolnjuje• finančne sporazume z dne 9. marèa 1948. (Vsebino sporazuma smo že objavili v »Gospodarstvu«). ZVU se je obvezala, d!a bo fonde sprejete kot kapital v obtoku (2 milijardi 968,507.000 lir) uporabila samo v določene namene (za pre-osnovo industrije, za zgraditev ladij itd-); prav tako sme ZVU italijanski kredit 6,000.000 dolarjev porabiti samo za nabavo stroge» specificiranega blaga, glede katerega se je ZVU zavezal la, da ga bo nabavila samo na italijanskem trgu ali po italijanskih trgovinskih pogodbah. ZVU se je dalje zavezala, da bo razširila na uvoz blaga ERP isti postopek, ki velja v Italiji, Nadalje bo v' Rimu po sporazumu med ZVU in italijansko vlado ustanovljena skupna komisija, ki bo obravnavala vsa gospodarska in finančna vprašanja v zvezi s tem.
»Iz tega sporazuma izhaja, nesporno. nadaljuje spomenica, d rti je angloameriška cona STO-ja popolnoma izgubila gospodarsko neodvisnost in da je vključena v gospodarstvo Italije ter da ne more brez odobritve italijanske vlade niti izdelati niti spremeniti proračuna cone, da ne more svobodno trgovati, db moria izpolnjevat; italijanske načrte za zgraditev tržaškega gospodarstva, kupovati blago v Italiji in prilagoditi svoje cene italijanskemu trgu.« Ta sporazum krši še očitnejše kot * marčni sporazumi določbe stalnega statuta STO-ja (čl. 24), kakor tudi moskovsko dekla-
racijo Sveta zunanjih, ministrov (22. aprila 1947) in listine o začasnem režimu.
V NASPROTJU Z MOSKOVSKO DEKLARACIJO
Sporazum daleč presega okvir 11. člena VII priloge mirovne po-pogdbe. Glede na dosedanje poizkuse vlad ZDA in Velike Britanije, . da bi kršitev mirovne pogodbe z Italijo upravičile z 12. členom listine o začasnem, režimu, navaja spomenica deklaracijo Sveta zunanjih ministrov v Moskvi, ki razlaga listine o začasnem režimu s temi 'besedami:
»Sklepi o problemih proračuna, plačilne bilance, denarja, carin, kakor tudi o drugih gospodarskih problemih, ki se tičejo STO-ja in so bili proučeni v poročilu komisije, spadajo v pristojnost guvernerja Trsta, vladnega sveta in ljudske skupščine Svobodnega tržaškega ozemlja v skladu z ustreznimi členi stalnega stathita STO-ja. Do uveljavitve stalnega statuta spada sklep o vseh problemihj v pristojnost guvernerja, gospodarskega sveta in vlade v skladu Z ustreznimi členi listine o začasnem režimu na STO-ju. Sklep o teh problemih mora upoštevati potrebo po zagotovitvi gospodarske neodvisnosti STO-ja v skladu z zgoraj omenjenimi določbami, zlasti pa tistimi v točki 4. par. 24. stalnega statuta,«
PREMOŽENJE IRl-JA PRIPADA STO-JU
Dalje, namesto da bi ZVU napravila vse potrebne ukrepe zaradi gospodarske osamosvojitve cone, pa ni storila niti tega, kar mirovna pogodba v ta namen izrecno predpisuje. Člen 1. X priloge mirovne pogodbe namreč določa, da bo dobilo STO brezplačno_ ta’ijansko državno in napoldržav-no premoženje na Svobodnem, ozemlju. Najvažnejša podjetja IRI-ja na področju STO-ja so: CRDA, SÀCI, 1LVA, Tržaški arzenal, podružnice italijan. bank Banca Commerciale Italiana, Ban-
co di Roma in Credito Italiano, Tržaški Lloyd, TEL VE, Forestale Triestina, EIAR itd. To velikansko premoženje še vedno upravlja centrala IRI-ja v Rimu, t. j. italijanska država ter se s tern: protipravno odvzemajo dohodki STO-ju. Ker je to premoženje dejansko jedro vse tržaške industrije, ladjarstva in banknrstva, onemogoča takšno ravnanie ZVU gospodarsko neodvisnost STO-ia.
Spomenic'a nato opozarja na čudno zvezo med premoženjem. IRI-ja v Trstu in zadnjim finančnim sporazumom (22. sept.) v smislu tega sporazuma mora namreč ZVU italijanski kredit ? milijard 968,507 000 uporabiti izključno za obnovo industrije, za gradnjo in popravila ladij in ustvaritev obratneg'a kapitala Za to industrijo. Ta industrija pa je še vedno last IRI-ja in zaradi omenjenega ravnanja ZVU še vedno last italijanske države. Iz tega izhaja, da daje Italija kredite svoji lastni industriji na breme Svobodnega tržaškega ozemlja.
Glede na to, da je bivše premoženje italijanske države po mirovni pogodbi postalo last STO-ja, je zaradi neizpolnjevanju določb mirovne pogodbe oškodovana tudi jugoslovanska cona in s temi interessi Ijkidstvt^ vsega Svobodnega. tržaškega ozemlja. Vlada FLRJ si v imenu vojaške upravei jugoslovanske cone pridržuje pravico, da izda ustrezne ukrepe zal zaščito interesov prebivalstva jugoslovanske cone.
ZAHTEVE JUGOSLOVANSKE VLADE
Spomenica vlade FLRJ zahteva, da Varnostni svet razveljavi sklep ZVU za ameriško cono o pristopu k Marshallovemu načrtu. Obenem naj razveljavi firiančni sporazum med Italijo in ZVU z dne 22. septembra kakor tudi finančne sporazume z dne 9. marca 1948. Varnostni svet naj ZVU izda navodilo, da takoj prevzame v upravo državno in napoldržavno premoženje, predvsem premoženje IRI-ja na ozemlju angloameriške cone v skladu s prvim členom X. priloge mirovne pogodbe z Italijo in naj se zaradi izkoriščanja dohodkov iz tega premoženja ustanovi mešanri. komisija obeh vojaških uprav STO-ja.
Gospodarske šole odbite
„ Kakor je razvidno iz odgovoru ZVU na vlogo Slovenskega gospodarskega združenja je ZVU odbila zahtevo po dvorazredni trgovski in srednji tehnični šoli z značilno motivacijo, da je zahteva »neizvedljiva« (impracticable) To se je zgodilo, čeprav je poskusno vpisovanje, ki gd je odredila salma ZVU, jpotrdilo upravičenost te zahteve. (Za dvorazrednico se je prijavilo 46, za srednjo tehnično šolo pa 42 dijakov).
Zakaj »impracticable«? Pač samo iz političnih razlogov, ko je vendar dovolj učnih moči na razpolago, tako da slovenski profesorji poučujejo celo na osnovnih šolah. Nedavno besna gonja lista »Giornale di Trieste« proti slovenskim šolam je pač rodila zaželen sad- Slovence s o odpravili z vzporednim klasičnim razredom (paralelko), ki ni spričo pretirano klasičnega učnega načrta bivšega fašističnega I ministra Gentileja, ki vrača šole za 2.000 let nazaj, niti zdaleč tako potreben kakor strokovne šole,
Tržaški Slovenci bodo tore: še vedno brez tako potrebnih šol, čeprav imajo do njih enako pravico kakor Italijani. Ne samo naravno pravo jim. daje to pravico, temveč tudi mirovna pogodba, ki izrecno zahteva enakopravnost obeh jezikov.
Tržaški Slovenci smo imeli zasebno dvorazredno trgovsko šolo že pod' Avstrijo; vzdrževali smo jo sami (s prispevki Tržaške posojilnice in hranilnice in Trgov-sko-obrtne zadruge, ki nam ju je ugrabila Mussolinijeva vlada in nam nista bili vrnjeni še do danes). Iz dvorazredne trgovske šole so prihajale mlade moči s prak tičnim trgovinskim znanjem (knjigovodstva, stenografije, strojepis-
ja, trgovinske korespondence),
kakršne potrebuje današnja trgovina kot pomožne sile! Poleg tegai je bij vpis v takšne šole rešitev za mnoge starše in dijake, ki niso imeli sredstev, da bi se lahko vpisali v šole, ki zahtevajo daljši študij. Sicer je iz te šole bila dana možnost prehoda v III. razred) trgovske akadamije. Znanje jezikov in poznavanje razmer v tržaškem zaledju, zlasti v slovanskih državah, je Trstu kot posredniku med zaledjem in čezmorskimi deželami nujno potrebno.
Srednja tehnična (obrtna) šola je Slovencem prav tako potrebna, če se hočejo uveljaviti kot neodvisni obrtniki in podjetniki, ki ne bodo podrejeni tujcu. Dejstvo je, da je Trst vedno črpal sile za svoje obrtništvo prav iz našega( naroda in da so se te prav zaradi tuje vzgoje kmalu zgubili za naš narod.
Slovenski gospodarski krogi so računali, da bodo nbšli pri predstavnikih narodov, kakršna sta ameriški in angleški, ki sta vselej posvečala posebno skrb strokovni izobrazbi, vsaj nekaj razumevanja- Zmagal pa je zopet italijanski iredentizem, ki bo verjetno prav kmalu povzročil Angležem iti, Američanom na drugih področjih še hud glovobol.
VPIS V SLOVENSKE GOSPODARSKE SOLE
Letos se je vpisalo v trgovsko akademijo- 102, v industrijsko stroke vno Sólo (v Rojanu) 194, v nižjo trgovsko strokovno šollo 196 dijakov. Nimamo podatkov o rezultatu vpisovanja v. trgovske strokovne tečaje na Proseku. Opčinah in Katinari, niti ne v industrijski strokovni tečaj na Nabrežini.
Razstava istrskega področja
uspeh v vsakem pogledu
Gospodarski pomen istrskega področja St o-ja je bila doslej podr cenjevana zlasti pri nekaterih tržaških krogih, saj so bila gospo-darska vprašanja te cone že V: preteklosti vedno zanemarjena. Naravna gravitacija severnega predela Istre) ki Trstu ni prišla v poštev celo v. upravno-političnem po-gleda, ko je bilo to področje podrejeno iz pretežno političnih razlogov oddaljenemu upravnemu središču Pulju.
Prav je, da so sedaj gospodarstveniki jugoslovanske cone Sto-ja s sodelovanjem vseh proizvodnih sil prikazali tudi širši javnosti ne samo važnost tamkajšnjih gospodarskih panog, temveč tudi njihove velike razvojne možnosti. Prireditev. ie » tega vidika popolnoma uspela in predstavlja pomemben doprinos ne samo napredku krajevnega gospodarstva, temveč tudi značilen prispevek k celotni gospodarski dejavnosti. Sto-ja.
Številni obiskovalci sa odnesli z razstave ugodne vtise, predvsem pa prepričanje, da ni konec koncev Sto, v. celoti vzeto, nikaka nesmiselna gospodarska tvorba — priljubljen argument vseh nasprotnikov neodvisnosti Sto-ja — in da bi z načrtnim usmer^eva-njem gospodarske dejavnosti lahko Trst z ozemljem zaživel bujno in ii mnogih pogledih neodvisno gospodarsko življenje. Koprska Razstava nam je to otipljiva dokazala.
Oglejmo s* naiprvo kmetijsko panogo istrskega okrožja in njen pomen za oskrbovanje Trst,a z živilskimi potrebščinami.
Pridelovanjg vina je na področju Sto-ja najpomembnejša postavka. Letoš so ga pridelali o-krog 170.000 hi, od tega največ na področju Umaga (40.000 hi) in Buj (38.000 hi). Strokovnjaki pa zatrjujejo, da bo lahko področje v sorazmerno kratkem času podvojilo ali celo potrojilo dosedanjo proizvodnjo. Ce k temu dodamo še pridelek cone A Sto-ja (okrog 30-
35.000	hi na leto) lahko zaključimo, da bi domača proizvodnja vina ne samo krila potrebe Trsta (130-140.000 hi na leto), temveč tudi zalagala pomemben izvoz in oskrbovala industrijo alkoholičnih pijač.
Velike so možnosti sadjereie. Če izvzamemo južno sadje, bi lahko domača proizvodnja zadostila in celo presegla potrebe ozemlja. Češnje in smokve so po količini najvažnejši sadjarski proizvod: okrog 30.000 stotov. (V coni A so lani pridelali okoli 2.000 stotov češenj). Važna je proizvodnja namiznega grozdja (14.000 stotov), hrušk (8.Ò00), češpelj (3.000), jabolk (4.000), breskev, mandeljnov, (1.000), itd. (V coni A je najpomembnejša proizvodnja hrušk: o~ krog 2.000 stotov na leto). Če postavimo, da potrošnja Trsta ne prekaša letnih 70-80.000 stotov sadja in poudarimo, da ima ravno sadjereja sijajne pogoje za nadaljnji razvoj, pridemo do zaključka, da bi bilo že danes Sto v glavnem neodvisno od vsakega uvoza, če izvzamemo, kakor že rečeno, južno sadje; to pa bi se dalo deloma nadomestiti z ostalim sezonskim sadjem. Sadjereja Sto-ja bi pa poleg tega lahko nudila surovinsko bazo za nadaljnji razvoj
prehrambene industrije.
Krompirja, ki je silno važen za prehrano tukajšnjega prebivalstva, pridela cona B Sto-ja že zdaj okoli 95.000 stotov (cona A- 30-35.000 stotov) napram 120.000 stotov, kolikor ga letno potroši Trst.
Največjo pažnjo bo potrebno posvetiti pridelovanju zelenjave. Ze zdaj je položaj na tem področju zadovoljiv. Letos je n. m- Področje B Sto-ja pridelalo nad 30.000 stotov paradižnikov, (cona A o-krog 12.000 stotov), 15.000 stotov fižola u stročju, 11.500 svežega graha, 4000 stotov fižola, okrog
9.000	stotov melancanov in melon,
3.000	stotov zelja in podobne zelenjave. Ker je tudi proizvodnja cone A Ziasti v pogledu listnate zelenjave odlična, in ker so možnosti cone B na tem področju v veliki meri še neizkoriščene, je položaj na tem področju zelo ugoden tako za proizvajalce kakor za potrošnike.
Živinoreja je bila na razstavi lepo prikazana, čeprav so organizacijske težkoče onemogočile starno razstavljanje lepe plemenske goveje živine. Od živinoreje in gojitve drobnih domačih živali se celotnemu gospodarstvu Stoja mnogo obeta. Mehanizacija poljedelstva bo n bodočnosti dopuščala re;o dobrih plemenskih pasem za pridobivanje mleka in mesa..
Industrija področja B Sto-ja se v glavnem naslanja na lastne surovinske baze, kar >e v pravilno usmerjenem gospodarstvu zdrav pogoj zet njen trajen in neodvisen razvoj.
Na razstavi industrijske proizvodnje — večinoma živilske — je bila zlasti poudarjena važnost ka-
kovostne izdelave blaga, kar je nad vse važno za osvojitev inozemskih tržišč. Razstava je dokazala, da industrija področja polagoma premaguje neizbežne težkoče, ki so se pojavile v. povojnem obdobju, in da bo v bodočnosti igrala važno vlogo u skupni gospodarski dejavnosti -Sto-ja.
Pozornost je vzbudila tudi kamnoseška industrija. V. I. 1948 so t-strski kamnolomi doslej dali 13.000 kub. m kamna, kar je zelo veliko, v primeri « proizvodnjo kamna na angloameriškem področju Stoja, ki je v letu največje proizvodnje (1947) dosegla le 8.380 kub. m.
Obrt istrskega področja pa predstavlja tako rekoč vezno tkivo gospodarske dejavnosti cone B in bo usmerjeno predvsem k zadostitvi domačih potreb. Lepo se je na razstavi izkazala zlasti mizarska obrt.
Dokument in obtožbo
Koprsk'a razstava pomeni za sla mnoge Trlžalčalnie", ki so podi' neprestanim kladivanjem nasprotne propagande, pravo odkritje tudi z drugega vidika■ Na razstavi ne prihaja do izraza stimo ma-terihlna sila . domače podjetnosti in zemeljskega bogastva, temveč
je otipljiv dokaz organizatorske in duhovne tvorne site našega življa. Koprska razstava je zgovorno izpričevalo umetniške pbtience trt. izvirne tvornosti slovenskih tržaških umetnikov, a obenem tudi kričeča obtožba proti tistemu šovinističnemu tisku, ki ob vsaki priliki blati slovensko ime, slovenski jezik, slovensko kulturo, ter tudi tistim težaškim oblastnikom, ki s svojo politiko ne daje) razmaha našim umetnikom, temveč jih ob vsaki priliki ignorirajo, ter jim tako otežujejo borbo zal obstanek-
Glede na politično napetost v Evropi in možnost še hujših mednarodnih zapletijqjev se Zapad, — zlasti ZDA, —. trudi, da bi si zagotovil in utrdil politične in gospodarske postojanke v. Španiji ne-glede na politični režim, ki tam vlada. Španija ni važna samo posvojena zemljepisnem in strateškem položaju, temveč -tudi zaradi svojega naravnega bogastva, predvsem zaradi -svojih rud, ki so velikega pomena za vojno industrijo.
Španija izvaža južno sadje, o-livno' olje, zgodnjo povrtnino, plu-to, toda pravi tako svoje rude. Rudno bogastvó Španije še ni povsem izrabljeno. V 19. stoletju je bilo špansko rudarstvo Tako razvito, da j d Španija začasno zavzela prvo mesto v svetovni proizvodnji svinca, bakra in živega srebra. Se danes presega njena proizvodnja živega srebra proizvodnjo ostalih evropskih držav.
Rudniki živega srebra v Alma-denu so gotovo naj-starejši na sve-
tu. V normalnih časih je proizvodnja presegla 20-25.000 ton živosre-brne rude in 1,2 do 1,5 milijona kg čistega živega srebra; za časa državljanske -vojne je proizvodnja te dragocene rude sicer padla, vendar se je v zadnih letih zopet dvignila. Španska ruda vsebuje 6-7 odst. živega srebra, medtem ko dajaj o rude v drugih državah samo 1 odst. živega srebra.
Španija je poleg tega zelo bogata z bakrenimi in žeiezo-žveple-nimi piriti, -tako da njena ležišča predstavljajo 70 ods-t. svetovnih ležišč. Najvažnejša španska ležišča teh rud so v pokrajini Hueivi. Ti rudniki, ki so v bližini pristanišča Huelve, pripada o ang eški družbi »Rio-Tinto Company«. Ležišča se raztezajo vi dolž:no 1 km in y širino 150-180 m, visoka pa so okoli 500 m. Po španskih statističnih podatkih so angleške družbe izvozile v razdobju 1930-
Za lažji prehod
čez mejo
Pod okvirjem Evropskega gospodarskega odbora v Ženevi so-predstavniki 11 držav (Avstrije, Belgije, Ceihoslovaške, Danske, Francije, Holandije, Italije, Švedske, Švice, Velike Britanije) pripravili osnutek konvencije za pospešitev mednarodnega prometa na mejah. V ta namen naj bi se carinike forma-incesti za (prehodi turističnih in trgovinskih vozil, kakor tud-ij-tPagai čez meje poenostavil; nadzorstvo -naj bi sie izvajalo po enem kopitu za vise države, Konvencija govori posebno o prehodu zasebnih avtomobilov, čolnov, letail in ikoie-s, prav tako; o uvozu posebnih pritiklin kakor fotografskih in raldiis-kih aparatov in športne opreme. Izvedenci so priporočili, naj se v koncesijo vnesejo tudi trgovinski kamioni' in avtobusi. Druga konvencija govori o tranzitnem b'agu,- ki naj' bi nemoteno — brez posebnih) preiskav od strani carinikov — šlo skoizi tuje države- Za takšne1 ■prevozei bi stranke ipotrebovale' v bodoče posebno listino »transport internationa' routier«. Osnutek konvencije bodo predložili posameznim vladam v .premislek ini nato Evropskemu gospodarskemu odboru;
* *
ITALIJANSKA INDUSTRIJA KOLES V ZASTOJU
Prodaja koles ni dosegla v Italiji v poletni dobi, ko je povpraševanje na j veči e, predvidenih količin. Vzrok temu je slaba kupna zmogljivost širokih slojev ljudstva, ki v največji meri uporabljajo kol-o. Brem time j Sim kupcem s-o zdaj priljubljena lahka motorna vozila. Poleg tega je cena itali jarokih koles še vedno visoka. Izvoz italijanskih koles je pa nasprotno še vedno zadovoljiv, kai je med drugim pripisati uspehu italijanskih kolesarjevi na med-na-rodoi-h tekmah.
in strategija
1939 18,9 milijonov ton žveplenega in bakrenega prahu, in sicer družba »Rio-Tinto« 18. milijonov in »Tharsis Sulphur and Copper Cotnp.« 6 ton; francoske družbe pa 2,6 milijona ton, ostali del izvoza odpada na Španske družbe. Rudniki »Rio Tinto« se raztezajo 25Q km -vi daljavo in v širino 25 km tja do portugalske meje. V bližini so še drugi manjši rudniki bakra in mangana.
Železna ruda se pridobiva v pokrajini Viskajski. Ležišča v^ jej pokrajini obsegajo 40-45 odst. vseh ležišč žele-zne rude v Španiji. Pridobivanje iz teh rudnikov, ker nazadnje pojemajo tudi sama ležišča. Čeprav železna ruda, pridobljena v teh rudnikih vsebuje samo 50 odst. železa, industriici zelo cenijo to r-udo, ker nima skoro nikakih škodljivih primesi. Važ,ni so ‘udi rudniki v Santanderju; ta ruda ima 45-59 odst. železa. V zadnjih letih prihajajo vedno bolj do veljave železni rudniki v Terual-ski in Gua-
dala! ar,ski pokrajini. Čeprav je Španija zelo bogata z železnimi rudami, ie " železarska industrija -slabo razvita. Spanci pridobivajo komaj 1 milijon ton surovega železa in jekla na leto.
Svinčeni rudniki so predvsem na jugu v Sierri in Moreni. Znani so posebno rudniki Linares in La Carolina — Santa Elena zapad-no; od teh so ležišča svinca, ki se raztezajo v dolžino nad 100 km in ki jih izkorišča »Penarova«.
Poleg pridobivanja z’ata in srebra pridobivajo v Španiji tudi volfram in fosfori!. Prav tako je treba omeniti ležišča ka i a v Kataloniji; kalij, ki ga tu pridobivajo, spada med najboljše na' svetu.
Naravna bogastva Španskega Maroka še niso bila dovolj raziskana in izvedenci pričakujejo marsikakšno presenečenje v tem pogledu.
Naravno bogastvo Španija privlačno
Gospodarstvo
Nemci se boje za svoje gozdove
Nemški gospodarski listi se v zadnjem času baSvi-jo z vprašanjem -sečnje ini prirastka nemških,-gozdov. 1. 1934. .ie b-ila odrejena; 150% -sečnja, ki se je pozne j e stopnjevala, tako da- je lansko leto! dosegla 200%. Cel 'bi se nadaljevala v tem koraku b-i v Nemčiji, po zatrdilu nemškega tiska, nastale vremenske motnje in rotibvit-na zemlja bi se čedalje bolj sušila in izprem-injala v kras.
Za rešitev iz sedanje stiske sta) dve možnosti: ali omejitev sečnje-ali racionalno pogozdovanje. S pogozdovanjem pa- gre počasi in) izkoriščanje novega prirastka je mogoče šele v poznejših letih. Najvažnejše vrste lesa rastejo 60 do 80 let. hrast celo 100—150 let. Zato bodo Nemci rajši sadili dru-ge vrste, kakor n. pr. breze in topole, ki rastejo 20--25 let, nakar so že zrele za sečni o. Sicer pa vlada v Nemčiji pomanjkanje sadik, ker ni dovolj drevesnic.
Po podatkih nemškega- tiska je Nemčija do konca vojne zgubila / svojih nekdanjih gozdov. Preživeli gozdovi predstavljajo 27% celotne površine Nemške republike'; od tega odpade na francosko' cono 137% conske pejvršinie, na ameriško cono 30%, na angleško 18% ,in na sovjetsko cono 27%.
V normalnih razmerah bi sedanji nemški gozdovi lahko krili 50% nemške potrebe po lesu. Nemčija je pričela uvažati les žei ]■ 1870. in sicer predvsem iz Švedske, Finske, Južne Amerike in) Južne Afrike. Izvaža1 a pa je Nemčija lesne izdelke, kakor celulozo, papir itd. Danes je Nemčija prisiljena izvažati les, čeprav bi gai sama potrebovala. Lansko leto so iz angleške in ameriške cone izvozili 2,5 milijona kub. m.; od tega vi Anglijo 2 milijona. V Belgijo in na Holandsko 0,5 milijona-Iz francoske cone je bilo izvože; n ih 5 milijonov kubičnih metrov, v teku tekočega leta hočejo izvoziti iz zapadnih zasedbenih coni 18 milijonov metrov, in sicer za> reparacije. Izvoz v Anglijo bo zmanj šan.
Potreba po lesu za kurjavo je v Nemčiji po vojni zelo nara-sla, ker ni bilo na razpolago dovolj premoga. Lansko leto- so samo v angleškem pasu pokurili 9 milijonov kubičnih metrov drv, 1,2 milijona kub, m pa- jamskega lesa.
NEMŠKI LES DRAŽI
Letošnja sečnja, ki se je začela-1. oktobra, predvideva proizvodnjo 26, milijona kub. m v angle--ško-amerii-ški coni (od tega 3,5' jamskega lesa in 5,2 milijona kub m za kurjavo). V tej številki ni' všteta potrošnja zasedbenih obla-stev, ki je lansko leto znašala 4 milijone kubičnih metrov- Potreba lesa za obnovo 2,5 milijona' nemških stanovanj, ki so bila med vojno porušena, ie ogromna. Po izvedbi denarne /Sforine se je' zlasti povečalo povpraševanje po pohištvu. Cena okroglega lesa se je dvignila v zadnjem času za 25 dq 40%.
Za zdaj še ni mogoče ugotoviti, v ko’ikšni meri bo povišanje cene na domačem trgu vplivalo na izvoz. Ko bi se cena nemškega lesa zravnala ,s cenami na mednarodnem trgu, potem bi verjetno, padlo angleško zanimanje za uvoz nemškega lesa. Uvoz iz inozemstva je odvisen od izvoza nemškega pohištva; kajti s tem izvozom si zapadna Nemčija lahko nabavi devize, ki jih potrebuje za p-Iačho uvoženega lesa.
STANJE NEMŠKE DRŽAVNE BANKE
Banka nemških deže-1 (Bank Deutscher L-ae-nder) je objavila poročilo o svojem finančnem stanju. Obtok denarja je 30. junija) 1948 znašal 2.174 milijonov DM,
7. julija tega leta 2.685 mi'ijonov DM, 15. julija 3.337, 23. julija 3.131, 31. julija 3.381, 7. avgusta 3.786, 14 avgusta 3.828, 23 -avgusta 3.645, 31 "avgusta 4.178, 7. sept. 4.897, 15. sept. 5-053, 23. sept- 5.000 in 30. seipt. 4.968 milijonov DM.
KOPANJE PREMOGA V ZAPAD1
NI NEMČIJI NAPREDUJE
Na tiskovni konferenci v E=-se-nu je nače'nik nadzornega urada za premog, angleški oficir Collins izjavil, da kopanje premoga v Porurju napreduje in da je gotovo že preseglo 300.000 ton dnevno. V septembru is° izkopali povprečno 297.727 ton premoga, v času od 1—6. oktobra 293.000; Dne 3 oktobra je bilo izkopano 297.000. Danes računajo, da je proizvodnja preseg a 300.000 in da bo kmalu đoseg'a 450.000 ton dnevno, t. J. toliko kakor v letu 1939.
JELA IN OFICOMEX
Ameriška, angleška in francoska vojaška uprava v Nemčiji so' sklenile, da se angloa-meriška izvozna in uvozna pge-ncija JELA v ameriškem in angleškem pasu združi s francoskim uradom za uvoz in izvoz v francoski zasedbeni coni OFICOMEX. Zaradi ne-
sporazuma med francosko in ameriško upravo je bila izvršitev tega sklepa za nekaj dni odložena.
Po izvršeni fuziji bosta v d-irek-torij agencije JEIA stopila dva francoska predstavnika; prav tako bo sprejetih več francoskih) uradnikov k JEIA-,i v Frankfurtu. OFICOMEX se iapremeni v (agenejijo JEIA-e. )S tem je bil storjen nov korak h gospodarski združitvi Biconi j e in francoskega-pasu.
* *
Nemška proizvodnja avtomobilskih obročev naglo narašča, kakor ugotavlja poroči1 o ameriškega ministrstva za trgovino- Nemčija bo uvozila manj avtomobilskih obročev, -kakor je bilo računano in ji ne bo potreben prvotno do'očen kredit 7 milijonov dolarjev v celoti.
RAZVOJ AVSTRIJSKE INDUSTRIJE
V primerjavi z lanskim letom s( zabeležili junija tega leta znate* porast industrijske proizvodnje Uvoz je napredoval ’ za okroj 1,90%, izvoz pa za 135%. Železu1' ški promet je narasel za 23%-Proizvodnja v kovinski ind*' stri ji je narasla za 43%, proizvod ni a premoga pa za 30%. V chugcO tromesečju tega leta je Avstr# izvozila za 59,7 mVijonov šiling# kovinskih proizvodov v primerja'’1 s 33,2 milijona šilingov v prve*1 tromesečju leta. Značilen je zla5*1 porast proizvodnje aluminija. Le* na proizvodna zmogljivost tovar® v Ranshofenu znaša okro-g 60.0" ton, tovarne v Lendu pa latt' proizvedejo; okrog 5.000 ton aW’ mini j a na leto.
Hanci proti holandskim in belgijski» pristaniščem
Nemški gospodarski tisk se razburja zaradi najnovejšega sporazuma, ki je bi1 dosežen med predstavniki zapadnih zasedbenih sili in držav Beneluksa glede razdelitve promet» skozi severne luke-, t. j. holandske, belgijske in nemške. Nemci smatrajo ta sporazum. za velik uspeh gospodarske politike Ho’adii e in Be’gije. Po njihovem mnenju bo promet v Hamburgu in Bremenu zelo nazaflb-val; uvoz bo padel prib’ižno zal eno četrtino. Poleg tega bo po tem. spora-zumu skoraj popa noma izločena nezdrava konkurenca medi Anversom in Rotterdamom.
Gre -predvsem za uvoz blaga, ki ga prejema Nemčija v okviru; Marshal-' ovega p1 ana. Q sporazumu so z-nane naslednje -podrobnosti: Holandska in belgijska pristanišča si bodo delila- ustrezajoči del prometa na polovico, dokler ta ne prekosi 1,2 milijona ton. Kadar ta prekosi to višino-, bo znašal delež holandskih pristanišč 64,2% ipri prometu do 2 milijonov ton in delež belgijskih 35,8%; pri prometu 2,5 milijonov ton- delež holandskih pristanišč 68,5, belgijskih. 31,5%, pri 3 milijonih ton' holandski \7„13. (belgiljisMi- ‘28,7%; pri -3,5 milijonih ton holandski 73,5, belgijski 26, 5%; pri 4 milijonih ton holandski 75%, belgijski 25%; pri 4,5 milijonih ton holandski 76,4% belgijski 23,6%; pri 5 milijonih ton holandski 77%, belgijski 23% in nad 5 milijonov ton) -holandski 79% in belgijski 21%. Pri delitvi prometa med holandskimi pristanišči, odpade na Rotterdam 87,5%, na Amsterdam pa) 12,5%.
Za pravi'no delitev prometa bo
-skrbel nov urad »Rhine Centr81 Booking- Office«, v katerem t,° predstavnik uvozne in izvozu® agencije »JELA« (Joint Export Import Agency) ?n dva pretilstav' nika držav Beneluksa Važno !®’ da bodo v smislu spora-zuma imel® -holandske' ladje pravico sodelovati pri notranjem nemškem promet1* prav tako bodo nemške ladje la*1" ko piule po holandskih vodah.
V Hamburgu in Bremenu so "c#1 zaradi sporazuma med predstav zaradi sporazuma -med pred-sta'’ niki ECA, t. j. ZDA in Belgije i» Holandije presenečeni še peno, ker ni-o pričakovali, da pniš o do tako važne odločitvC brez sodelovanja nemških obl* štev. V nemških gospodarski11 krogih zlasti poudarjajo, da P®" meni ta -sporazum veliko zg1#® deviz za nemško gaspodarstv°’ Fred vojno je Nemčija lai#0 usmerjala toliko svojega promet® po Renu. čez holandska in belf[ ska pristanišča, ker je njena! vde ležba pri brodovju na Renu 1. pomorski mornaric-i znašala ok° 40%. Z dohodki te svoje mornaric® je lahko krila precejšen- del svo-ju pasivnih postavk vi plačilni bil# ci. Usoda holandskih in belgijsk1’ Spris-tanišg je nujno povezana razvojem nemškega gospedars# v njihovem zaledju. Zato ie P (mnenju nemških gospodar#1 krogov nujno potrebno, da ; dvigne zlasti nemška imldustrri V |zalečtyu omenjenih pristan1’' Računajo, da bo zguba na deV‘ zah zaradi usmerjanja nemške^ -prometa čeiz holandska in belg^ ska pristanišča znašala okoli milijonov dolarjev letno.
Iz italijanskega gospodarstva
KRIZA V ITALIJANSKI
MARMELADNI INDUSTRIJI
Razni italijanski listi prinašajo vesti o težki krizi italijanske industrije konserviranega sadila. Notranji trg ne more absorbirati velikih količin marmelade, na mednarodnih tržiščih pa nima italijanska industrija uspeha zaradi previsokih cen. Potrošniški davek na marmelado predstavlja veliko breme, ki se občutno odraža na proizvodno ceno. Draga je tudi bela pločevina. Italijanska industrija ie nadomestila kjer le mogoče pločevino s steklenimi zavoji.
Industrijci obtožujejo tudi italijansko vlado, da dopušča uvoz inozemskih marmelad. Glavni ravnatelj tovarne » Ligure-Lombarda« namiguje v. gospodarskem listu »Commercio 24 Ore« (21. naj bi predstavljale češkoslova-naj bi predstavljale čekoslava-ške in jugoslovanske uvožene marmelade za zdravje italijanskih potrošnikov, čeprav je vsem onim, ki dobro poznajo procese za pridobivanje marmelade s nekaterih italijanskih tovarnah, znano da nima blago omenjenega izvora ničkaj zavidati italijanskemu proizvodu.
ARGENTINSKO MESO ZA ITALIJO
V	kratkem bodo založili italijanski trg z znatno količino uvoženega zmrznjenega argentinskega mesa. Hladilniki v Veroni in Benetkah so že pripravljeni, zai sprejem in- za razdeljevanje velikega kontingenta zmrznjenega mesa. Značilno ie dejstvo, da mora italijanska- vlada plačevati argentinsko meso po cenah, ki so celo višje od cen domačega -proizvoda dobre vrste. Kljub temu je bila italijanska vlada primorana kupiti argentinsko meso, ker bo le pod tem pogojem Argentina nabavljala Italiji tudi drugo blago zlasti pa žitarice.
ZASTOJ V PROIZVODNJI LAKOV V ITALIJI
V	zadnjem času je nastal y italijanski proizvodnji lakov pre-
cejšen zastoj, tako da dosega 0 našnja proizvodnja komaj 50 odst. lanske. Niti lanska P# izvodnja še ni dosegla predvo)11 višine. Opaža se zastoj v Pr daji doma kakor tudi v inoze11 stvu. Gradbena delavnost je P/ij, mrtva, da bi mogla potro’1 večje količine barv. Industrij si obetajo nekaj konjunkture ° naročila 4.500 vagonov za Bic nijo. Na zunanjem trgu so za»e italijanski laki na ostro kor#1., renco, ker so njihove cene Pr , , šoke. Italijanska industrija rac na, da se bo njen položaj zbd' šal, ker so se surovine počen1 V Južni Ameriki izpodrivajo ' dalje boli italijanske lake Pr°’ vodi ZDA.
ITALIJANSKA INDUSTRIJA PROIZVAJA PREDRAGO
Italijanska industrija
zapoSlU£Ì
10% delavcev in nameščencev v
K3#
kakor 1. 1938 in 10-12% več, r je v resnici potrebno. Proizvodna 5‘
sam0
la delavcev je danes dosegla
,icž
70% predvojne. Industrije se P° tega pritožujejo, da morajo nab® Ijati kredit pod težkimi pogoji (Pr.e ti obrestim 10-12%). Poleg tega ^ poslovni davek zelo visok. Iz vS. teh razlogov so italijanske indush ske cene 30% višje kakor cene zemske konkurence. Iz teh razi# . tudi ne napreduje italijanski in strijski izvoz, ki je v letu 1947 ^ segel 43% predvojnega in v PrV , polletju 1948 35%. Tudi na nOtr njem trgu nastaja zastoj. V Mila je bilo v maju t.l. 180 finanČ0 polomov, v januarju pa 113.
» * »
Prehod italijanske banke v roke. Iz Milana javljajo, da je que Iialo-Francaise de Crčdit«, je doslej pripadala italijanski t>a ^ »Credito Italiano«, prešla v r bank »Banque de Tunisie« in >’° que Transatlantique«„ Tako je que Italo-fransaisc« prešla v finančne grupe, ki j0 nadzira dit Industrie! et Commercial«-
»B*®'
Ki
»B®®'
r</
»er®'
VPRAŠANJE DRŽAVLJANSTVA
Po starili metodah [proti oasi pridobitnikom
Ko je stopila mirovna pogodba z Italijo v veljavo, se je nekaj naših članov gotovo vprašalo, čigavi državljani s0 sedaj postali. Velika večina slovenskih gospodarstvenikov i?j Trsta in okolice živi pač že od rojstva in nepretrgoma na Svobodnem tržaškem ozemlju; ker so bili prej italijanski državljani, ni zanje dvoma, da so postali sedaj državljani' STO-ja. Vendar je med našimi člani nekaj takih, ki so doma iz krajev, j ki SO bili priključeni Jugoslaviji, a so se preselili že pred leti v Trst in si tukaj ustvarili dom in gospodarsko eksistenco. Tudi zanje je stvar jasna, če so bili na dan 10. junija 1940 italijanski državljani in imeli stalno bivališče kjer koli na tržaškem ozemlju. Znani so nam pa tudi primeri, ko stvar ni povsem jasna, vsaj za tistega ne, ki hoče delati, ovire. Kako je n. pr. s tegovcem ali gostilničarjem, ki je mesec dva pred 10. junijem 1940 dal trgovino ali gostilno v najem ne da bi obrt odložil ali hotel obrat opustiti, odšel nato na primer v Vipavo ali Gorico in se čez nekaj mesecev aii čez leto dni vrnil v Trst, da nadaljuje svoj poklic?
Končno so med našimi člani tudi taki, ki bodisi iz tega ali onega razloga sploh niso bili italijanski državljani, a so že zdavnaj naturalizirani Tržačani.
Zadnje mesece so začeli po nekih tržaških uradih stikati po seznamih slovenskih in hrvatskih _ morda tudi italijanskih _ pridobitnikih na anglo-ameriškem področju, so po njihovem mnenju postali z mirovno pogodbo jugoslovanski državljani. Začeli so izvajati nanje pritisk, ne morda,, da naj vložijo prošnjo za državljanstvo STO-ja, marveč da naj optirajo za Italijo, češ da bodo sicer ob obrtni list. Kaj se to pravi, nam bo takoj jasno, če si ogledamo člen 6. stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja. V tem členu jei namreč rečeno, da bodo smeli epurati za Italijo tudi tisti prebivalci STO-ja, ki so postali z mirovno pogodbo njegovi izvirni državljani; rečeno je pa tudi, da bo smelo tržaško ozemlje od optantov zahtevati, naj se v teku enega leta preselijo v Italijo.
Ne zdelo bi se nam preveč čudno, če bi obrtne oblasti v Trstu ravnale z nekoliko večjo logiko in zahtevale od vseh pridobitnikov, tak0 današnjih jugoslovanskih kakor današnjih italijanskih državljanov, naj prosijo za podelitev tržaškega državljanstva. Vemo sicer, da bi se dala taka prošnja rešiti šele v oddaljeni1 bodočnosti, to se pravi, k0 bo tržaška ustavodajna skupščina sprejela zakon o, državljanstvu; toda taka zahteva bi bila vsaj logična. Nasprotno ravnanje se prav nič ne razlikuje od primera, ko bi italijanske oblasti zahtevale od Francoza, naj se prelevi v Spanca, če hoče še. nadalje vršiti svoj poklic na italijanskem ozemlju. Vsakemu pametnemu človeku bi se to zdelo smešno.
Združenje je tudi zvedelo, da pretijo navedeni organi tudi še po preteku opcije z odvzemom obrtne pravice (licenze) tistim našim gospodarstvenikom, ki so pc.' njihovem mnenju postali jugoslovanski državljani, a niso optirali.
Tako ravnanje odgovornih in neodgovornih organov tukajšnjih obrtnih oblasti in uradov je popolnoma nezakonito iz naslednjih razlogov:
a)	Vprašanja državljanstva v vseh spornih primerih ne morejo reševati
(Nadaljevanje I)
Zgodovina tržaškega mesta v teku srednjega veka in v prvih stoletjih novega se značilno odraža 2± njegovih odnošajih do beneške republike. Na eni strani vztrajno prizadevanje Trsta, da si zagotovi svobodo v trgovini in Plovbi po Jadranskem morju, na drugi strani pa ljubosumno čuvanje nadvladujoče beneške postojanke na Jadranu. Kot posledica teh pogosto zelo napetih medsebojnih odnosov je nastala vrsta sporov, napadalnih podvigov in tudi oboroženih spopadov, nato Zopet začasnih poravnav in dogovorov, katerih se pa močnejši tekmec povečini ni držal.
Ko se je Avstrija ob prehodu v 18. stoletje politično silno- o',a-čala in gospodarsko močno raz-mahnila, ie bila beneška sila že v Zatonu. Za Trst in njegovo kopno in pomorsko trgovino so odpadle polagoma vse dotedanje ovire.
Trst je bil takrat še malo pomorsko mesto Z okroglo 5.700 duš (z okolico nekaj nad 10.000). Vendar so bili za Trst dani ugodni pogoji, da se mesto poveča.
sedanje oblasti, marveč bodoči vladni organi STO-ja, eventualno šele potem, ko bo ustavodajna skupščina sprejela zakon o državljanstvu, oziroma izvršilne odredbe k zadevnim predpisom mirovne pogodbe.
b)	Postopek zoper tiste, ki so si nedvomno pridobili jugoslovansko državljanstvo in tiste, ki sploh niso bili italijanski državljani, je toliko časa pristranski in v očitnem protislovju s pravnim položajem STO-ja ter zato nezakonit, dokler se ne bo izvajal proti vsem tujim državljanom v enaki meri.
c)	Italijanski civilni zakonik, ki velja na tukajšnjem področju, zagotavlja enakopravnost tujih državljanov z lastnimi — v Trstu torej s tržiaif.ijmi državljani —, z edinim pogojem reciprocitete, ki pa v primeru Jugoslavije obstoji.
Zaradi tega je Slovensko gospodarsko združenje opozorilo pred kratkim Zavezniško vojaško upravo na nezakonito početje, ki se dogaja. Dvomimo, da bi ZVU te nezakonitosti odobravala ali še nadalje trpela in pričakujemo od nje ukrepov, ki bodo preprečili sleherno nadaljevanje opisanih in podobnih akcij proti pridobitnikom slovenske narodnosti.
Ciane pa, ki so prizadeti, vabimo, naj naznanijo združenju vsako krivico, ki bi se jim zgodila v smislu, kakor smo gori navedli.
Slovenske gospodarske šole
Svojčas smo že poročali, da je SGZ pri poklicanih činiteljib ZVU posredovalo v prid ustanovitve slovenske trgovske dvorazrednice in srednje tehnične šole v Trstu. ZVU nam je takrat zagotovila, da se zadeva preučuje in da bomo ob svojem času obveščeni o končni odločitvi.
Pred pričetkom pouka na srednjih šolah se je združenje še enkrat zavzelo za obe šoli, posebno, ker je zvedelo, da se je priglasilo dovolj: dijakov za vpis.
Čeprav so starši pokazali z vpisom otrok na obe šoli dovolj zanimanja, čeprav so učne moči na razpolago in čeprav je ob pomanjkanju1 strokovnih moči z znanjem slovenske trgovske korispondence, slovenske stenografije, slovenske, tehnične terminologije in drugih ved, ki jih te šole učijo, očitno dokazano tudi gospodarska potreba obeh šol, je vendar združenje prejelo odgovor, da je ZVU, sicer skrbno preučila zadevo, da pa ni smatrala za »izvedljivo« (impracticable), da bi šoli odprla.
Razlogov odgovor (A.M.G—F.T.T. 14, 19. okt.) ne navaja; menimo, da bi jih tudi ne mogel.
IZLET V SLOVENIJO
Kakor smo že objavili v časopisju, namerava združenje prirediti: dvodneven izlet, ki bi bil združen z ogledom večjih gospodarskih objektov v Sloveniji. Ker smo opazili, da med člani glede izleta ni jasnos,i,. pojasnjujemo, da bomo izlet priredili samo; če se priglasi že v predhodnem neobveznem vpisovanju zadostno število članov, ki se zanj zanimajo. Kdaj in kam bomo izlet napravili, bomo mogli javiti šele takrat, ko bomo imeli zadostno število prijav; ko bom0 odločali, kam gremo, bomo upoštevali želje večino prijavljenih.
Zato naj se vsakdo, kogar tak izlet zanima, čimprej javi v pisarni združenja.
Izredno ugodna, lega Trsta, tako napram kopni kot morski strani, usposablja to mesto za vlogo velikega gospodarskega empatija. Zato ni čudno, da se je Avstrija že prav kmalu odločila za Trst kot glavno luko svoje države. V nadaljnjih razdobjih se je avstrijska vlada dejansko močno prizadevala za razvoj tržaške trgovine in domačega P lovstva.
Kot že omenjeno, je bila ustanovljena prosta (svobodna) luka v. Trstu m na Reki s cesarskim patentom dne tornar ca 1719.
Prosta luka v Trstu je zavzemala prostor poznejšega novomest-nega predela in okoli Starega lazareta, zavzemala je v. glavnem tržaško luko, t. j. pristaniško obal in pa državna ter dovoljena zasebna skladišča v luki. V teh skladiščih so trgovci vskladiscem
vali za določen čas svoje blago prosto carine 'n namenjeno za prodajo. Z raznimi ugodnostmi in olajšavami se 1’e pospeševalo trgovanje na področju proste uke. Trgovci so mogli kupovati blago iz prve roke. Trgovanje na drobno pa ni bilo dovoljeno. V luki
DIOKLAiDE ZA KRUH Ukaz ZVU št. 347 z dne 28. septembra 1948, ob javil j en v Uradnem! listu št 39 z dne 11. 10- 1948, predpisuje, da morajo vai delodajalci pod pretnjo sodne kazni izplačevati od.1 l.i oktobra 1948 dalje svojim delojemalcem mesečno doklado za zvišano ceno kruha.
Doklada znaša redno Lir 520. —, za stalno plačane poljedelske delavce in težake ter za delavce, ki so zaposleni s težkim delom, Lir 780___, za delavce, ki so zapo-
sleni z najtežjim delom, Lir 1040, za rudarje in drVarjetpa. L.ir 1560.
Prav tako se zvišajo s, 1. oktobrom iz istega naslova družinske doklade, in sicer za mesečnih Lir 460— v industrijski, za Lir 312—. v trgovinski in poljedelski, za Lir
520___v kreditni in zavarovalni.
in za Lir 416.— v obrtniški stroki, in sicer za vsakega družinskega: člana.
Zaradi zvišanja družinskih do-klad: so se zvišali tudi zavarovalni: prispevki socia'nega zavarovanja, in sicer za družinske doklade, za) dopolnilni sklad za socialno zavarovanj e in . zai zavarovanje zal nezgode pri delu.
Mesečna doklada za zvišano ceno kruha se računa na dan, ozir, na 14 dni vi razmerju 1 : 26, oziro-ima 1 : 2, na teden pai tako, dia sei dnevna doklada, pomnoži s 6.
Iz lidBoie Ifgsvlns
Jugoslavija. Trgovinska pogodba, ki je bila nedavno sklenjena s Svico, bo veljala pet let. Jugoslavija bo uvažala iz Svice investicijske naprave in končne proizvode, zlasti tekstilije, predivo, ure, farmacevtske proizvode, barve in plemensko živino. Obseg uvoza bo znašal v prvem letu 100 milijonov šv. frankov. Med jugoslovanskimi' izvoznimi artikli zavzemajo najvažnejše mesto poljedelski proizvodi.
S prvim trgovinskim sporazumom, ki ga je po vojni sklenila nedavno z Avstrijo, je uredila Jugoslavija tudi svoje trgovinske odnose s to državo tako, da zavzema v zunanji trgovini Avstrije z evropskim jugovzhodom Jugoslavija prvo mesto.
Italija. V odnosih s Svico je bil dosedanji trgovinski sporazum z dne 31. oktobra 1947 podaljšan do konca oktobra 1949.
Italijansko - madžarski sporazum, čigar veljavnosti je potekla 15. oktobra, je bil podaljšan za dva meseca. Medtem je že prispela v Rim madžarska trgovinska delegacija, ki se pogaja za/ sklenitev novega trgovinske, ga sporazuma.
V Odnosih.z Grčijo se zdi, da so pri sklepanju novega trgovinskega sporazuma nastale težave. Italijanski trgovinski krogi se boje, da se bo volumen trgovinske izmenjave znatn0 skrčil, če italijanski mono-polska uprava ne bo pristala, da bi še nadalje kakor doslej odpadlo 60% vrednosti skupnega uvoza iz Grčije na grški tobak. Zahtevajo tudi, naj) se postavi zunanja trgovina z Grčijo na temelj zasebnih kompenzacij in recipročnih poslov in da se odpravi sistem splošnih dovoljenj. za izvoz: celotnih kontingentov, kakor se je doslej izvajala v odnošajih z Grčijo.
CSR. Češkoslovaška je te dni sklenila trgovinsko pogodbo, s Pakistanom. Dogovor velja za eno leto. Predviden je izvoz češkoslovaških industrijskih naprav: in potrošnih artiklov v vrednosti 960 milijonov Kčs; Pakistan bo pa izvozil jute, bombaža, kož in drugih proizvodov za 623 milijonov Kčs.
Trst in ERP
S 14. oktobrom je bilo anglo-ameriško področje Sto-ja uradno vključeno v »Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje«, ki je kakor znano izvršilni organ ERP. Dne 22. tega meseca pa ie bil sklenjen v Trstu med angloameriškim področjem in ZDA sporazum za nabavo živilskih in industrijskih potrebščin.
Zdaj pričakujejo prihod načelnika posebne misije za Marshallov plan, Roberta Galloway-a, znanega severnoameriškega in-dustrijca in lastnika premogovnikov.
Tržaška trgovinska zbornica m pozvala tržaška podjetja, ki so pri tem zainteresirana, naj prijavijo prošnje za uvoz industrijskih surovin v okviru Marshallovega načrta.
Madžarska proizvodnja železa je dosegla v tem letu 266 ton v primerjavi z lanskim načrtom, ki ie predvideval proizvodnjo 210 ton. 79 odst. železa izvira iz rudnika »Rudabenje«.
Nade in bojazni v Belgiji
V belgijskih industrijskih krogih so čustva glede izvedbe Marshallovega načrta prepletena z na-dami in bojaznijo. Z ene strani se Belgijci nadajo, da bodo ameriške dobave dovedle do popuščanja napetosti finančnega položaja’ v zapadni Evropi. Od tega bej imela korist tudi Belgija, ki je zapadnim evropskim državam podelila blagovne kredite v znesku 13 milijard belgijskih frankov. Z druge strani pa se Belgijci boje, da bodo ZDA s svojim povečanim izvozom blaga v okviru ERP' deloma izpodrinile Belgijo na zunanjih trgih. 2e danes bi Belgija: lattico izvozila poleg dosedanjega izvoza kovinskih izdelkov v vrednoti 10—12 milijardi belgijskih frankov; med temi1 izdelki 30.000 železniških voz, za 500 milijonov belg. fr. orodnih strojev, 3—5 milijonov gospodinjskih predmetov,
50.000	koles in končno žebljev in vijakov v vrednosti 1 mi liardo belg. fr-
Glas vpijočega v puščavi
Mi nepremišljenim napadom na tuia triovinska zastopstva
Dr. D. v. Balint, ki je že maja meseca s svojim člankom (»II Sole« 28 maja) O nalogah Trsta kot posrednika med vzhodno in zapadno trgovino povzročil pravo senzacijoi v tržaških gospodarskih in političnih krogih, se je nedavno zopet oglasil v tem listu (18. okt.) z istim predlogom. »II Sole« je zdaj gotovo iz: previdnosti objavil članek dr. Ba-linta kot dopis iz javnosti. Ni pa nam jasno, zakaj je pismo dr. Ba-linta, ki nosi datum »junija 1943«, objavil šele zdaj.
Povod za novi Balintov članek so dala izvajanja dr. Mangolda, sotrud-nika lista »II Sole«. Dr. Balint polemizira z dr. Mangoldon, ki so mu trgovinska predstavništva držav isi kolektivnim gospodarstvom na poti, češ da monopolizirajo vso trgovino in da kupujejo neposredno pri proizvajalcih. Dr Balint opozarja na nevarnosti, ki pretijo takšni politiki in taktiki, kakršno priporoča dr. Mangold. Države s podržavljenim gospodarstvom, kakor n. pr. Jugoslavija in Poljska, so plasirale v Italiji obsežna naročila in oviranje dela njihovih trgovinskih zastopstev bi bilo samo v škodo italijanskemu gospodarstvu. Treba je le odstraniti vse zapreke, ki so napoti uvozu iz, teh držav v Italijo, pa bi se v trgovinski izmenjavi z njimi vzpostavilo ravnotežje. Izmenjava blaga z Madžarsko in Bolgarijo se že itak razvija zelo težko. Romunija ima šele nekaj mesecev skromno trgovinsko zastopstvo v Italiji.
Dr. Balint priporoča, naj bi italijanska podjetja, grupirana po posameznih strokah, ustanovila v državah s kolektivnim gospodarstvom nekakšne prodajne urade. Sicer vse te države pravno _ po svojih obvezah v trgovinskih pogodbah — omogočajo delo takšnih zastopstev na svojih tleh.
Kdor hoče delati v italijansko korist v Podonavju in na Balkanu, mora hoditi »po poti realnosti in izključno realnosti«, piše dr. Balint. Predvsem je treba dobro preučiti gospodarske načrte držav s podržavljenim gospodarstvom in ustvariti skupno podlago za stike zapaine zasebne pobude z vzhodno podržavljeno trgovino; takšno skupn0 podlago:
IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE
Za boljšo ureditev tržaških prometnih zvez
Načelnik tržaške delegacije polkovnik Pannell je izjavil, da so na železniški konferenci, ki je bila v Krakovu odi 6—16. tega meseca in kateri je prisostvoval kot delegat ang loam er iškega področja STO-ja, doseg i lepe uspehe- Med, drugim bodo uvedli direktni spalni voz med Trstom in Palaisem, voz I. in II. razreda med: Trstom’ in Parizom ter direktni voz med1 Trstom in Monakovem.
V začetku novembra bo vi Trstu sestanek zastopnikov držav tržaškega zaledja, kjer bodo razpravljali o raznih tehničnih vprašanjih v zvezi z otvoritvijo mednarodnega prometa na bohinjski železnici- Kakor je »Gospodarstvo« javilo v zadnji številki je promet na tej progi priče v manjšem obsegu v polovici oktobra) tega leta. Zdaj še ne uporabljajo proge med postajo Sv- Andreja in Opčinami, ki je prav sestavni del bohinjske že’eznice, temveč vodijo vlake ilz Opčin čeiz1 Nabrežino v Trst, čeprav je ta vožnja daljša.
Razvoj tržaškega plovstva in pomorske uprave
Proglasitev proste luke ustvarila pogoje za procvit
se vršili tudi potrebni kreditni zavarovalni posli v smislu zadevnih ukrepov in določb.
Z ustanovitvijo proste luke v Trstu, s tem naravnost epohalnim činom, je bil položen glavni temelj za nadaljnji razvoj tržaške trgovine. Z navedenim cesarskim odlokom in z nadaljnjimi dodat-o&redbami; ini predpisi so izdani vsi važni ukrepi v pomorsko trgovino m plovbo. Ti ukrepi so zadevali predvsem:	luško službo, zdrav-
stveno nadzorstvo (sanitetno policijo) in organizacijo zdravniških uradov in ustanov, dalje predpise glede uporabe skladišč, določbe a carinskih pristojbinah in carinski službi sploh in glede trgovskega sodstva ter posebne predpise in navodila za trgovanje na področju luke, za naseljevanje tvrdk v Trstu in pa za izvrševanje plovbe po morju. V Trstu so postavili u tem času tudi kontu-
so
in
nibni
bili
zvezi
mačna postajo, L i. prvi pomorski lazaret, imenovan Lazaret svetega Karla.
Naravno, da se ie poleg tega polagala posebna pažnja na postavitev važnejših luških objektov in naprav za pristajanje ladij in za tovorjenje blaga in to na črti med rtom sv. Andreja in poznejšim Velikim kanalom. V tej dobi so (l. 1738) med drugim zgradili tudi pomol sv. Karla (prvi del). Obenem so popravili obnovili važnejše dovozne ce~ predvsem cesto med Duna-in Trstom.
Trstu so postavili tudi prvi pomorski arzenal z ladjedelnico. Tega je pozneje uporabliala predvsem vojna mornarica. Ladjedelnice so postavili tudi na Reki in v Bakru.
V tem času se kažejo tudi prve pobude za ustanovitev avstrijske mornarice. Vlada je naba-več vojnih ladii, večjih in
in
ste,
jem
V
vojne
vila
Pred likvidacijo vojnih ustanov
Že dolgo časa se v Trstu obravnava vprašanje ukinitve ali pre-obrazitve v vojni nastalih biro-kratičnih organizacij, kakor so na pr. stanovanjski urad, SEPRAL. UNSEA, in Urad za cene. Poslovanje vseh omenjenih uradw se je v- zadnjih časih precej skrčilo, ker so jim odvzeli mnogo nalog,. ki so- bile v zvezi z izrednim vojnim stanjem.
Italijanski listi javljajo, da preučuje zdaj zadevo ita'ijanska vlada položaj teh uradov v Italiji. Njene odločitve še niso znane
Tukajšnje oblasti bodo verjetno sledile zgledu Italijanske republike. Pripomniti moramo, da ima-Trst v tem pogledu svojstvene zahteve in potrebe, ki se v mnogih primerih razlikujejo od italijanskih. Vprašanje bi morali zaradi tega temeljito preučiti na: podlagi javne razprave zzasti, ker gre za reorganizacijo omenjenih ustanov in ne za ukinitev. Avtomatično kopiranje italijanskih odredb se je namreč že večkrat izkazalo za nasprotno koristim, tukajšnjega prebivalstva.
manjših, ki so jih zgradili v Trstu in nekaj na Napolitrnskem. Tudi ta sicer skromna vojna mornarica ni bila brez pomena za zaščito pomorske plovbe ir pomorske trgovine, ki so !o ogrožali drzni pomorski roparji. Avstrijska vojna mornarica se :e povečala, ko je Avstrija l, 1797. pridobila številne beneške vojne ladje (kampoformijski mir).
Na čelo javne uprave Trsta in mestne okolice ie bil postavljen cesarski mestni poglavar, kot najvišji javni organ upravne in sodne službe. Kot organ javne oblasti v. prosti luki jpa je deloval, prvemu podrejen, upravitelj proste luke, ki ie upruvtial in nadzoroval zlasti luška skladišča in promet v. luki, pobiral luške pristojbine, zatiral tihotapstvo itd.
Važen upravni ukrep je bila postavitev tako imenovane »Višje komerčne intendance« l. 1731, v kompetenco katere so .spedali vsi splošno trgovski in pa trgovsko-pravni posli. Tej oblasti je načeloval mestni poglavar s tremi višiimi sodniki ob strani.
Reška prosta luka ie bila manjšega obsega in se je naslanjala na
naj bi dala nekakšna kompenzacij ska zbornica.
Ze sam zemljepisni položaj Trsta nam. pove, da je prav t0 mesto poklicano za sedež takšne zbornice za organizacijo in financiranje trgovine med Italijo in podonavskimi in balkanskimi državami. V tej zbornici bi seveda morali biti zastopani Italijanska industrija, obrt in kmetijstvo. Na koncu poudarja pisec, da celo sam Marshallov načrt naglasa potrebo po trgovini z vzhodnimi državami, ker trgovinska izmenjava z Ameriko in med samimi državami tiHF ne zadostuje. Ne gre za politiko ali ideologijo. Takšno gospodarsko politiko (trgovinske izmenjava med vzhodnimi in zapadnim! državami) nujno zahteva resničnost.
e * »
Tržačani, ki jim je resnično pri srcu gospodarski prospeh njihovega mesta, so gotovo z zadoščenjem pozdravili izvajanja dr. Salitila v tem članku, kakor so pozdravili njegove predloge v prvem. Prav dobro se namreč zavedajo, da je Trst po svojem zamljepis-nem položaju in in po dosedanjem; razvoju gospodarstva poklican dai prevzame, oziroma še dalje igra: vlogo posredovalca v trgovinski izmenjavi med Podonavjem in Balkanom ter Italijo. Toda samo s to vlogo se tržaško gospodarstvo — da ne omenjano važnosti tržaške industrije — ne more zadovoljiti. Trst teži rta tem, da si zopet pridobi nekdanje posredništvo med Podonavjem in Balkanom z ene strani in vsemi čezmorskimi deželami, zlasti z Bližnjim vzhodom, z druge.
Tu se samo po sebi postavlja, vprašanje, ali je Trst v današnjerri političnem vzdušju sploh sposoben za takšno vlogo. Vsak korak vladajočih krogov v odnosih z gospodarstvom slovanskih držav ali v odnosih z domačim slovenskim, gospodarstvom, vsaka črka; za pisana v njihovem tisku, ovaja vse kaj drugega kakor resnično skrb za gospodarski procvit mesta in; pospešavanje trgovinske izmenjave z nekdanjimi glavnimi klienti ■v Podonavju in na Balkanu■ Resnične gospodarske koristi Trsta) se morejo podrediti političnim koristim tistih, ki hočejo za vsako ceno zopet priključiti Trst k Italiji.
Ce dr. Balint svari prenapeteže pred nepremišljenim korakom proti) delovanj)i trgovinskih zastopstev držav s kolektivnim gospodarstvom, kaj bi še le moral zapisati o ravnanju tržaških oblastnikov z vsemi količkaj važnimi ustanovami, ki so pospeševale trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. Kaj bi moral dr. Balint zapisati o žolčnih napadih nacionalističnega tiska proti osrednjemu' slovenskemu gospodarskemu zavodu v Trstu, ki je vodil trgovino z Jugoslavijo in ki mu je končno bilo kratko prepovedano delovanje? Kaj bi moral dr. Balint zapisati o napadih nekega videmskega lista na posamezne osebe (z navedbo njihovega stanovanja!) Samo, ker delujejo za gospodarske ustanove v' Kopru? Kaj bi moral zapisati dr. Balint protii tistim, ki ne dovolijo ustanovitve niti enega slovenskega denarnega zavoda, kakršne smo imeli v Trstu pod Avstrijo in ki so kreditirali trgovino med Podonavjem in Trstom (kakor je bila »Jadran-ska banka)?
Na žalost moramo ugotoviti, da Trst v današnjem političnem, vzdušij ne bi mogel izvrševati/ naloge, kakor mu jo odmerja dr. Balint in ki je edina rešilna bilka za njegovo gospodarstvo.
ožje trgovsko zaledje. Njen promet ie bil v primeri s tržaško prosto luko zelo skromen. Tako je prip.ula, na pr. v. L 1717 v to luko samo ena ladja dolge plovbe, in sicer iz Smirne. Nasprotno temu se je pa razvijal Trst z vedno živahnejšo trgovino in jakim, pomorskim prometom že dokaj kmalu v. glavno luko države.
Kot protiutež beneški trgovinski ekspanzivnosti so že l. 1719 ustanovili posebno trgovsko akcijsko družbo »Orientalsko kom-panijos z ustanovnim kapitalom 1 milijona tolarjev — za tedanje razmere ogromna vsota — s sedežem na Dunaju in glavnim zastopstvom v. Trstu. Družba je imela namen pospeševati čezmorsko trgovino, tako Z Bližnjim kakor Daljnim vzhodom. Čeprav. n> prinesla ta sicer dobro zamišljena,
a manj srečno izvedena akcija pričakovanega uspeha, ker se je družba morala boriti tudi z raznimi lokalnimi ovirami in na-sprotstvi, je vendar dala močno pobudo za bodoče podobne podvige, ki so končno dovedli l. 1336 do ustanovitve velikega trgovskega in brodarskega podjetja svet tovnega slovesa — »Lloyda«.
Usnjarska obrt, industrija in trgovina v Trstu
Čeprav je Trst sam že od nekdaj velik potrošnik usnjarskih in čevljarskih izdelkov, nista nikdar ta industrija im obrt prišli do prave veljave. Priznana podjetja v bližjem in daljnem zaledju mesta, ki so se naslanjala na staro tradicijo in na bogate surovinske baze, so povsem ustrezale potrebam. Trsta, ki pa je bi.a s svojo trgovsko organizacijo dober posredovalec med proizvajalci in tujimi odjemalci.
Danes je registriranih na tržaškem področju 126 ..industrijskih in obrtniških usnjarskih podjetij. Ce k temu prištejemo še razne samostojne delavce, ki niso iz raznih razlogov zapopadenil v uradni statistiki, lahko računamo, da je na angloameriškem področju STG-ja okrog 300 obrtnikov te stroke. Obrt zaposluje skupno 600-700 delavcev. Značilno pa je, da ni med' tukajšnjimi mladimi delovnimi silami zanimanja za čevljarsko ir> sedlarsko stroko. Dogaja se, da si vedno v večji meri osvajajo ta poklic priseljenci, zlasti iz notranjosti Italije. Velikih industrijskih podjetij na področju ni; večja podjetja so celo ustavila nekdanjo delavnost, ki pa ni bila, kar kor že omenjeno, pomembna.
POMEN ČEVLJARSKE ZADRUGE
Čevljarji so združeni na tržaškem ozemlju v razne strokovne organizacije, od katerih je najpomembnejša zadruga čevljarjev, ki šteje okrog 60 članov in je bila Ustanovljena v začetku leta 1947. Med nalogami zadruge je važno predvsem oskrbovanje čianov s potrebnimi surovinami. Zadruga se bori s precejšnjimi težavami, ki so deloma odvisne od splošnega gospodarsko-političnega ozračj a. P ole g tega mečejo polena pod noge industriici in veletrgovci, ki niso naklonjeni zadružlnemu udejstvovanju. malih obrtnikov. S tega vidika je morda razumljiva nekaka hladnost zadrugarjev do svoje’ organizacije, ki jo kažejo nekateri člani. Prav gotovo pa je pravilno usmerjeno zadružništvo zlasti pri tej kategoriji obrtnikov prava pot za zaščito njenih interesov in za reševanje njenih sedanjih in bodočih vprašanj.
Zelo razvita ie v Trstui trgovina s čevljarskimi, usnjarskimi izdelki. Trgovina na debelo sicer, ne zavzema važnega' mesta, ker se trgovina na drobno v pogledu izdelkov nasplošno oskrbuje neposredno pri proizvodnih virih, medtem ko si nabavlja potrebne surovine pri tujih grosistih (n. pr. v Vidmu in Brešiji). Zelo razvita je v Trstu prodaja na drobno; na področju je okrog 100 čevljarnie. Čeprav je Trst velik potrošnik čevljev in usnjarskih izdelkov, je tukaj — tako menijo izvedenci — število prodajaln na drobno previsoko in je položaj v tem pogledu podoben stanju' trgovin z ma-nufakturnim blagom.
TEŽAVE TRGOVCEV S ČEVLJI
Odveč 'bi bilo naštevati splošne težave, s katerimi se mora boriti mala trgovina. C e vprašamo trgovca zakaj so n. pr. prodajne cene na drobno sorazmerno zeloi visoke v primerjavi s cenami fco tovarna, nam bo odgovoril, da samo poslovni davek, prevoz in embalaža obremenjujejo cene na drobno ,za 12—15 odst, K temu je treba dodati druge naraščajoče stroške (razne davščine, najemnine, itd.),ki seveda vplivajo na prodajno ceno na drobno. Pole® tega se mora zaslužek razdeliti med veliko število prodajalcev; med temi so vključeni tudi razni priložnostni trgovci iz .vojne dobe, ki se še zdaj bavijo ilegalno s trgovino in so zaradi tega izven pritiska raznovrstnih bremen^ ki jih nalagajo redno registriranim trgovcem. Morda so prav iz teh razlogov cene čevljev na nekaterih italijanskih tržiščih (kjer je ostalo nespremenjeno potrošniško področje in število trgovin) nekoliko nižje. Tržaški čevljarji pravijo še, da ni poleg, tega lahko zadovoljiti tržaško klientelo_ Zlasti ženski svet (ženske potrošijo po številu vsaj trikrat toliko čevljev kakor moški) zahteva veliko izbiro blaga; to pa je spet vzrok naraščanja cen, ker si morajo čevljarji nabavljati nairazno-vrstnejše blago, ki večkrat ostane neprodano in obremenjuje zaradi tega cene prodanih predmetov.
Rimski sporazum na škodo_ tržaških podjetnikov in potrošnikov
Čevljarski izdelki prihajajo zdaj škoro izključno iz Italije. Sicer dragi italijanski proizvodi, ki ne najdejo zadostnih tržišč pritiskajo namreč z veliko silo na tukajšnji trg. Sedanja gospodarska; politika tukajšnjih oblasti, ki povezuje Trst z Italijo olajšuje težnje italijanskih tovarnarjev in to tudi, kjer b,i bila oskrba iz drugih virov za tržaškega potrošnika pa tudi za trgovca ugod-
nejša. Navedli bomo en sam primer. Lansko leto je Cehoslova-ška poslala na račun vplačila pristaniških uslug kontingent čevljev, ki so zaradi solidne izdelave zadovoljili tržaškega potrošnika. Pozneje je bila razdeljena med trgovce; manjša količina češkoslovaških gumijastih čevljev, ki je bila M kratkem času razprodana zaradi ugodne cene, ker je bil proizvod okrog. 20 odst, cenejši od podobnih italijanskih izdelkov. O-menjeno blago so naročila tudi večja trgoviska. podjetja, ki so se prvotno protraila uvozu češkoslovaških čevljev. Češkoslovaška industrija je dobila zaradi omenjenih uspehov še večja naročila; vendar ni za sedaj upanja, da bi posel uspel zaradi težkoč pri kompenzaciji, verjetno pa tudi zaradi ovir s strani pristojnih oblasti, ki imajo delovne vezane rokie: po podpisu znanih gospodarskih sporazumov z Rimom; ti sporazumi ščitijo italijansko industrijo na škodo tržaških podjetnikov in potrošnikov.
Ko bo končno prišlo do gospodarske in politične neodvisnosti našega ozemlja, bo na tem področju, kakor v mnogih drugih panogah, brez dVoma. prišla do preusmeritve tukajšnje proizvodnje in trgovine usnjarskih izdelkov v veliko korist domačih obrtnikov
in trgovcev in domačega gospodarstva sploh. Značilno je v tem pogledu dejstvo, da vlada že zdaj zanimanje nekaterih industrijcev za ustanovitev nove usnjarske industrije v območju industrijskega pristanišča v Zavijali.
* *
TUDI ANKONA1 ZAHTEVA INDUSTRIJSKO CONO
Vsi gospodarski krogi w Anko-ni so odobrili osnutek načrta, ki ga bodo predložili italijanski vladi, v katerem zahtevajo ustanovitev industrijske cone v območju tamkajšnjega pristanišča.
* m
URADNA UDELEŽBA ITALIJE NA MEDNARODNIH
RAZSTAVAH V LETU 1949
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo, da se bo, Italija uradno udeležila s kolektivnimi razstavami naslednjih mednarodnih sejemskih prireditev: y Zagrebu, Pragi na Dunaju, v Poznanju, Parizu, Bruslju in Utrechtu. Organizacija razstav bo poverjena kakor v preteklosti italijanskemu Zavodu za zunanjo trgovino. S tem so trgovska in industrijska podjetja obveščena za pravočasno pripravo razstavnih predmetov.
TRZNI PREGLED
V celoti se pretekle druge polovice oktobra tržni položaj na tukajšnjem, ini bližnjih trgih ni izpremenil. Negotovost prevladuje še vedno tl poslovnih odnosih med proizvajalcem in odjemalcem. Naj splošno se prekupčevalci ne upajo sklepati večjih poslov, mnogi proizvajalci pa so trdno prepričani, da jim bo bodočnost nudila boljše tržne pogoje. Posledica vsega tega ie splošno tržno mrtvilo. Danes ni lahko predvidevati, kdaj se bo trg premaknil z mrtve točke, na katero je prišel že v. začetku tega leta.
Pozornost gospodarskih krogov je obrnjena še vedno na gospodarsko politiko italijanske vlade, ki se tukajšnji Voj- upravi verna odraža tudi n Trstu. Pešati ie pričelo zlasti zaupanje v stalnost denarja, ki beleži iz dneva v dan vse večji obtok. Uvozna politika italijanske vVade, razdeljevanje kontingentov blaga in naraščajoča davčna bremena so v zadnjih časih predmet ostre in splošne kritike s strani trgovskih podjetij. V sami italijanski industriji pa so se v: še nejasnih obrisih pričele pojavljati neugodne posledice izvajanja Marshallovega načrta, kakor, ie razvidno iz
J® O	.SL
VALUTE V MILANU 15-X	28-X
Funt šterling zl.	9.400	9.600
Napoleon	7.500	7.350
Dolar	645	640
Francoski frank.	134	130
Švicarski frank	168	165
Funt št. papir	1.675	1.700
Avstrijski šiling	19,50	17,50
Zlato	1-010	1.000
Min.
9400
7.350
640
130
164
1.675
Maks.
9.700
7.500
645.
134
168
1.725
17,50 19,50 1.000 1.020
BANKOVCI V ZURICHU
dne 25. oktobra 1848
Anglija
Z.D.A.
Francija
Italija
Avstrija
Cehoslovaška
10.70
3.93
0.80
0.59
9.65
0.90
Belgija
Holandska
Švedska
Palestina
Španija
Argentina
7.70
75,—
69.—
7.25
11.50
45.—
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 15-X	28-X Min.
Južna železnica	2.300	2.210	2.200
Splošne zavarov.	8.960	8.880	8.850
Assicuratrice	1.040	1-000	1.000
Riun. Ad.r. Sic.	2.180	2.115	2.115
Jerolimič	1.5000	1.325	1.325
»Istra-Ttst«	710	710	710
»Lošinj«	5.000	5.100	5.000
Martinolič	1.100	1.100	1.100
Premuda	3.765	3.765	3.765
Tripkovič	5.800	5.825	5.800
Openski tram	1.020	1.028	1.020
Temi	500	509	498
JLVA	290	293	290
Zdr. jad. ladjed.	300	300	300
Ampelea	300	300	300
Arrigoni	320	320	320
Soške cementarne	135	135	135
Maks.
2.300
8.975
1.040
2.180
1.500
710
5.1001
1.1001 3.765 5.825 1.028
510
304
300
300
320
135
Usnjarska industrija v Avstriji
Združenje usnjarskih industrij' cev je sklenilo, da bo odslej izdelovalo čevlje za delo, gojzerje in otročje čevlje do številke 35 z usnjenimi podplati,, navadne čevlje, za hojo polovico š podplati iz kože in polovico s podplati iz gumija. Industrije! računajo, da bodo v vsej državi izdelali okoli 3 milijonov parov usnjenih čevljev z usnjenimi ali gumijastimi podplati. Zmogljivost avstrijske industrij e čevljev znaša 6 milijonov parov, toda v* državi vlada pomanjkanje podplatov iz kože. Platnenih in gumijastih čevljev so lansko leto izdelali 1,9 milijona parov in s tem, presegli višino domače potrošnje. Proizvodnja te vrste čevljev ie bila v zadnjem času namenoma zmanjšana .
NOVO LESNO' PODJETJE, v AVSTRIJI. Novo tovarno vezanih in lesonit,n ih plošč v Linzu bo dograjena prihodnje -leto. Zapo-; siila bo 450 delavcev in izdelovala 8.000 kv. m vezanih in okoli 2 milijona kv. m iesonitnih plošč. Proizvodnja vezanih plošč v Avstriji se bo tako dvignila za 30 do 40%.
KONCENTRACIJA ANGLEŠKE
AVTOMOBILSKE
INDUSTRIJE
Avtomobilska koncerna Nufficiti in Austin sodelujeta v zadnjem. času pri izvozu iz Velike Britanije. Doslej še ni prišlo do finančne stopitve obeh podjetij, vendar ravnata podjetji skupno pri delu za znižanje proizvodnih stroškov. Podjetji izdelujeta sicer še vedno svoje lastne tipe vozil, vendar sta se sporazumeli glede izdelovanja enakih kosov in standard izirània. Nuffieldski koncern, v. katerem je glavna družba Morris Motors! Ltd., ima tovarne v Coventry-ju, Birminghamu, Oxfordu, Cowley-u in A-bmgtonu on Tharnes; Austinova skupina ima svojo glavno tovarno v Longforidgeu in več večjih tovarn v inozemstvu, kakor v Avstraliji, ZDA in Kanadi.
PROIZVODNJA
ČEŠKOSLOVAŠKEGA HMELJA
Letošnjo proizvodnjo hmelja na Cehosloivaškem cenijo na 100.000 stotov, t. j. 10.000 stotov več kakor v lanskem, letu. Gojitev hmelja je b'la zelo otežkočena zaradi slabih vremenskih razmer. Lansko leto je Cehoslovaška izvozila za 713 milijonov čk hmelja! medtem ko je izvoz v prvih petih mesecih tega leta znašal 134 milijonov čk.
FIN MARE
V	Rimu je bil te dni občni zbor družbe »Finmare«, ki danes dejansko še vedno vodi plovn > družbo »Tržaškega Lloyda« »Finmare« je pod nadzorstvom IRl-ia, katerega premoženje pripada po mirovni pogodbi državi STO-ja. Bilanca Finmare-ja, ki se je zaključila, 30. junija, omogoča izplačilo dividende 32,5 po delnici, t. j. 3,5%. Družba je sklenila povišati delniško glavnico od 900 milijonov na 9 milijard z izdajo 16,200.000 delnic po 500 lir. Upravni odbor je bil pooblaščen, da lattico poveča glavnico tudi do 18 milijard.
NOVA LEŽIŠČA KROMA V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski geologi so našli na področju Kosova in Metohije nova ležišča kromove rude.
KRIZA ITALIJANSKEGA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA Italijanski rudnik živega srebra na Monte Amia,ti ni še preživel težke povojne krize. N.a italijanskih in inozemskih tržiščih ne najde italijansko živo srebro dobrih odjemalcev. Zaradi tega bo verjetno vodstvo podjetja kmalu prisiljeno odsloviti znatno število delovne sile.
TITANU TUDI V KANADI
Pri jezeru AHord v Kanadi so pravkar odkrili nova ležišča titani j a. Izkoriščanj e novih rudnikov so poverili severnoameriški družbi Kenoecott, ki bo- zgradila (med druigim na^vioi želefcnico in naprave za elektrolitično pridobivanje te kovine- Titani] uporabljajo, kakor znano, pri, jeklenih' spojinah in pri izdelovanju lakov- Doslej je imela monopol za titan Indija.
STEDNJA BENCINA NA ANGLEŠKEM
■ Posebni parlamentarni odbor je preiskal, kako državni uradi izvajajo priporočilo, naj se - potrošnja bencina Vsaj za 5 odst., ki ga je izrekla ministrstvo za gorivo pred enim letom. Pokazalo se je, da mnoga ministrstva trošijo mnogo več bencina kakor lansko leto in da na 20 ga!Ionov uvoženega bencina trošijo državni uradi 1 gali on. — Angleška javnost hudo kritizira takšno ravnanje državnih uradov, in te v trenutku ko so oblasti odbijale nakazila bencina1 za zasebnike.	e
V	Angliji pretskušajo v pokrajini Sussex nove stroje za obiranje hmelja. Pravijo, da so, pri tem žabe1 ež,ili velike uspehe, ki bodo odslej znatno zmanjšali proizvodne stroške.
Na mednarodnih tržiščih
POCENITEV BOMBAŽA
Cene bombaža na svetovnem, tržišču napovedujejo že delj časa nazadovanje. Pocenitev bombaža pa ni toliko razvidna na močnem ameriškem tržišču, kolikor na nekaterih drugih svetovnih središčih bombažne, proizvodnje. Kaže, da je pri tem najbolj prizadet Egipt, ki je letos pridelal 337.000 ton bombaža, t. j. okrog 25 odst. več kakor v preteklem letu, Najboljša vrsta egiptskega bombaža »Karnak« je pocenila v zadnjih dveh mesecih za 20 odst. Znatnejša pa je; pocenitev ostalih vrst bombaža. Egiptska vlada podpira zdaj izvoz bombaža v države s čvrsto- val-uto s posebnimi nagradami, ki dosežejo 20 odst. izvozne cene. Poročajo medtem, da so ZDA dobro založene z egiptskim bombažem z dolgim vlaknom, ki ga -same ne proizvajajo. Javljajo- tudi, da je SZ prodala ZDA približno 25 -odst. egiptskega bombaža (12.000 bal), ki ga je lani nakupila v Egiptu vi zameno za žitarice.
Precej trdino se držijo cene indijskega bombaža, kar velja zlasti za blago boljše, vrste, kakor je bombaž »Mathia« in »Bengala«.
VOLNA_
Na svetovnem tržišču vlada veliko povpraševanje- po volni dobre kakovosti zlasti pa za avstralsko vrsto »Merimos«. Čeprav je ta vrsta, volne v zadnjih 6 mesecih nekoliko pocenila, jo plačujejo še vedno 4-krat toliko kakor v predvojnem času, medtem ko so cene ostalih volo poskočile le za 2-krat. Dejstvo je, da je volna »Merinos« danes sorazmerno naidražji proizvod- na svetu. Precejšnja je -nasprotna razpoložljivost z volno slabše kakovosti, ker troši svetovna tekstilna industrija, ki dela za izvoz, le v neznatni meri -slabe, vrste volne.
* * *
Francoske tkanine za Nemčijo.
Francoske tekstilne tovarne nameravajo izvoziti v Biconijo tkanin za 3_5 milijonov dolarjev. Nemška oblastva podpirajo ta uvo-z.
AVTORJE GAHARIJÀ
VOZP4S RED
Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.30, Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30.
Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00.
našega poročila o položaju na trgu z volno.
* *
VINO
Kakor znano ie letošnja vinska letina dobra po količini, a slaba po kakovosti, Gradacija italijanskih vin se -suka okrog 9—10 stop. za nižinska in 10—11 stop. za o-stala vina. Domača proizvodnja Sto-ja pa bo -tudi glede kakovosti zadovoljiva, zlasti v vinogradih, ki so bili skrbno negovani in kjer se je trgatev izvršila pravočasno. V tem pogledu prihajajo do-bre vesti zlasti iz nekaterin predelov jugoslovanske cone Stoja. Glede cen vlada na bližnjih tržiščih precejšnje mrtvilo.
Verona: stara vina so ohranila prejšnje cene: bardolino lir 600 za hi stop.; običajno lir 500—580.
V Padovi: nov proizvod; klin-ton 9,5—10 stop. 'ir 530—540 za hi, stoD., izpod 10—11 stop. lir 540—550; merlok 11—12 520—540.
Firence: novo običajno vino lir. 400—450 za hi stop.; boljša vina: 11—12 stop. lir, 7.500—8.000, 12— 13 stop. lir 8.000—9.000.
ŽITARICE
Pri pšenici se je nenadoma pojavila jasna tendenca k naraščanju cen. V okroglih številkah: je pšenica pridobila 200 točk za vsak stot. Ta podražitev je verjetno v zvezi z znatnimi nakupi prehrambene industrije, ki se zdaj pripravlja za zadostitev potrošniških potreb, ki se bodo-, kakor običajno,, pojavile proti koncu leta. Mirno pa poteka še vedno tržišče ostalih žitaric.
Rovigo za stot: pšenica I 9.400-9.600, II 300-9.400, III 9.000-9.200; koruza 5.500-5.800; ove,3 3.700-4.0Q0; rž 7.000-7.300; ječmen 6.300-6.500.
Milan: pšenica I 9.600-9.700, II 9.300-9.500; trda pšenica 11-13.000; riž običajen 6.300-6.400.
ŽIVINA
Tendenca živinskega trga je postala v zadnjih časih nejasna. Kvotacije se od tržišča do tržišča precej razlikujejo in kažejo za zdaj na stalnost, čeprav so cene v najbližjih tržnih središčih nekoliko nazadovale. Trgovina s prašiči je postala nekoliko živahnejša, le za prašičke za rejo se opaža malo zanimanja.
Verona za kg žive teže: voli I 290—330, II 240—270; krave I 240—280, II 170—230, III 120— 160; teleta I 400^40, II 280— 340; prašički 350—400; rejeni prašiči 4Q0—440.
Rovigo živali za rejo: voli 250 —270; krave mlekarice 250—270. Živali zg zakol: voli I 280—300; krave I 280—300, II 220—240; teleta 420—430; prašiči rejeni 380 —400, prašiči do 100 kg 350—370; prašički 350—380. Kokoši 460— 480; gosi 250—280; race 350—380; zajci 170—180; faraonke 530—550.
MLEČNI IZDELKI Krepko se drži še vedno cena masla;, ki je predmet znatnega povpraševanja prav v času, ko f je proizvodnja zaradi sezonski*1 okoliščin skrčila. Sir kaže na šib kejše cene, če izvzamemo ovčje-ga, za katerega vlada precejšni6 povpraševanje.
Maslo kvotira na debelo v Tr" stu lir 1.320—1.400, v Veroni 960, Rovig 950—980, Parmi 970 in M<>' deni 790. Zadnje kvotacije sir6 v Trstu so naslednje: furlanski sir 600—730; gorgonzola 750—780, parmezan 1947 lir 1.45 0—1.500, ovčji sir 950; emenihal- 820—860' RAZNA ŽIVILA V TRSTU Za kg na debelo: ogrska sai3' ma 1.450—1.720; mortadela I 82» —830, II 740—750., II 500—5201 prekajena slanina 770—780; ob*' čajna slanina 650—670; šunk3 »Praga« 1.180.
Kava Santos lir 820—890, Br3' zil običajna 650—660; KostarB3 950—980 San Domingo 900.
Mandeljni (Bari) lir 380; 'C°' sanske češplje lir 280; orehi 260, Zdrob lir 160—200; riž običaj611 120—125; pšenica 90—95, olivn” olje 525—550; pšenična moka 1**’ —110; koruzna moka 70—80, *e' stenine 130—150; sladkor 335-"' 345.
VOLNA Povečanje uvoza v kine v okV" ru Marshallovega načrta je P°f vizročilo prenasičenost na itali]311* skern trgu. To je spravilo ital1' lanske proizvajalce volne, ki s dosegli lepe prodajne cene t6*0 1000 lir za kg za, pol čist o blago*1 iz ravnotežja. Zaradi visok1® proizvodnih stroškov — tako z®, 'trjujejo oni — ne bo mogla v6® italijanska volna konkurirati c6* nam na mednarodnih tržišč**1' Značilno je tudi v tem pogled pocenitev cunjskih odpadkov, z® katere ie še nedavno vladalo vč* liko povpraševanj e
GORIVO Tržaško tržišče ogrevneea teriala je postalo živahnejše, 66 prav se ni še povzpelo na stopnja ki jo običajno zabeležijo v sed3 nji sezoni. Poveča1 a se je doba^ jugoslovanskih drv, ki kvotira! fco, meja odi 530—560 lir za s*° ’ Manjši kontingent drv pa prih3' tudi iz Karnije, kjer plačujejo z svteža drva,. lir 600 za stot, - za P°g suha pa lir 700. Jugoslovansk oglje plačujejo fco meja po lir 1 za kg, medtem ko stane pri S1 _ sistu v Trstu okrog 27 lir- R3^ klana drva prodajajo v Trstu n, drobno od 1.100—1.300 lir za st°*'
Industrijski premog fco pr mišče lir 15.025 za tono; koks
i#*
uli-
va« fco tovarna lir 17.575 za to110
Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v
Trst®
ULICA ¥ ASARI 10 - TRST
ČEVLJARNICA TREVISANI
PRIŠLO JE NOVO SEZONSKO BLAGO
NAJBOLJŠE ZNAMKE	CENE ZMERNE
PLAČILNE UGODNOSTI - POSTREŽBA TOČNA
ULICA VASARI 10 - TRST
FRANJO RUPENA & Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Zaloga vina
Avtoprevozništvo
I
ZADRUGA PRODAJALCEV IEKA
prodaja
PRISTNO PASTERIZIRAMO
MLEKO S 3% MAŠČOBE Trst - Ulica A. Caccia št. 3