167. STEUlIRa.
I Ljubljani, v ponedeljeh 19. avgusta 1918.
IbTo.
•Slovenski Narod* velja po polti:
za Avstio-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej . pol leta     „       „ . četrt leta    „ „ na mesec   m „
K 50:-
13 — 450
celo leto naprej .... K 55 i za Ameriko i a vse druge dežele .-elo leto naprej   .  ...   K 60*
Vprašanjem glede Insentov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Vpravnlstvo (spodaj, dvorišče levcrt. Knaflova ulica it. 5, tale ton it 85.
Ishaja vsak dan svoCor IsvsojtsII oadalja In prasnile«.
inserati se računajo po poraoljefiesn prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm 5Irok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. 3oslano (enak prostor) 30 vin., oarte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercllah r>o dogovoru.
Novi naročniki naj pošljejo laraćnnu alta     f )9 nikstatel. ~9M
Na samo pismene naročbe brez paslatfe desarja se ne nore no nikakor ozirati.
„Narodna tiskara*" tatsfoi it 89.
celo leto naprej jol leta
.Slovenski Narod' velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
Četrt leta „ na mesec „
K 48 — . 24
= 1
. 12." . 4*-
Posamezna Številka velja 30 vinarjev
□opisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo • Znaflovs oiloa it S (v L nadstr. levo), telelon it 84
Slovanska sobota v Lj
Slovanski dnevi so za nami. Z nepopisnim navdušenjem je Ljubljana pozdravljala slovanske goste, odposlance češkega in poljskega naroda ter zastopnike našega jugoslovanskega ljudstva, ki so vsi prihiteli v Ljubljano, da sodelujejo pri ustanovitvi Narodnega sveta in pri političnih posvetovanjih delegatov poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda. Ljubljanski dnevi so nadaljeva-. nje praških historičnih dni, toda njih pomen je morda še dalekosežnejši. kajti na dan 17. avgusta je bila v Ljubljani ustanovljena trajna zveza med tremi zapadnimi slovanskimi narodi, ki se hočejo skupno boriti za svojo svobodo in si skupno urediti svojo bodočnost Kdor je videl, kako je naše ljudstvo vzklikalo češkim zastopnikom, je moral spoznati, kako globoko je vkoreninjena ljubezen, ki veže danes neločljivo oba naroda: kdor je poslušal gromovite klice Poljakom, je spoznal, da se naši ljudje popolnoma zavedaio velikanskega pomena njihovega prihoda. Dobro je povedal ljubljanski župan dr. Tavčar, da smo v Ljubljani prvič slišali strumne korake poljskih kohort v vrstah jednotne slovanske demokratične ideje in ni ga biio srca, ki bi ne bilo glasno utripalo ob spoznanju, da je vpostavljena enotna slovanska fronta od Severnega do Jadranskega morja, fronta, ki je ne prodre nobena sovražna sila.
Ne le pri sprejemu gostov v petek I večer, tudi pri vsaki priliki v soboto in L a nepopisno sijajen način zlasti na prijateljskem večeru v soboto v hotelu Unionu, so doživeli naši gostje take dokaze ljubezni in zaupanja našega naroda, da tako krasnih trenutkov morda še tudi Ljubljana ni imela, čeprav je vajena izražati svoja slovanska čuvstva na manifestanten način. Sprejem poljskih in čeških gostov in jugoslovanskih odposlancev pri njihovem prihodu v unionsko dvorano se ne da popisati in večera ne bo pozabil nihče, ki je bil poleg in videl in slišal, kako so množice prepevale narodne himne in s kakim brezkončnim vzklikanjem in ploskanjem so sprejemale kratke nagovore posameznih narodnih voditeljev. Takega navdušenja ne more nihče vstvariti umetno; roditi se more le iz jasne zavesti in polnega srca.
Naši mili gostje so nam zatrjevali, da so očarani. Našli so v Ljubljani toliko iskrene ljubezni, da se je prej niso nadejali. Občutili so zlasti nežno skrb našega narodnega ženstva, ki je pod vodstvom gospe županje dr. Tavčarjeve vršilo v sedanjih časih izredno težko nalogo gazdarice. Ljubljanski dnevi jim ostanejo v trajnem spominu. Z radostjo beležimo to spričevalo poljskih in zlasti
USTEK.
u in sum Pragi 1.1848.
v
(Dalje.)
1. O pomenu Slovanov v avstrijski državi in njih medsebojnih razmerah.
V tako važnih časih, ko se je del države, lombardsko - beneško kraljestvo, odtrgal (od nas), ko je Nj. Vel. cesar za dobro spoznal, oditi iz svojega glavnega stolnega mesta (dvor je bil takrat v Inomostu, op. por.), ko med Jugoslovani in Madžari nastaja strašen boj, ki se bo razširil morda čez vso Ogrsko — v takih časih ne smemo biti mi avstrijski Slovani samo razkropljeni gledalci sedanjih dogodkov, ki spravljajo v negotovost ne le celoto, ampak tudi nadaljni obstoj države in nas lahko tudi navsezadnje vržejo v propast pogube, ako se z izrednimi in primernimi sredstvi ne zavarujemo.
Ko dunajski ministri pri Nj. Vel. cesarju niti toliko zaupanja niso vzbudili, da bi se bil z njimi posvetoval glede svojega odhoda — kako bi mogli mi slovanski narodi tem možem zaupati? Saj vemo, da čutijo vsi le nemško in da stoje na Dunaju pod vplivom stranke, ki ima pogubne nakane ne le proti revoluciji, ampak tudi proti Slovanom.
Moramo sploh dvomiti, ali more se-
čtških bratov, ki so nudili Jugoslova« nom v svoji kraljevski Pragi že tako mnogokrat iskrene dokaze svoje ljubezni.
V tem nad vse razveseljivem ambijentu se je izvršila ustanovitev Narodnega sveta, seja Jugoslovanskega kluba in poljsko-češko-iugoslovanska politična konferenca. Moraličnim uspehom ljubljanske slovanske sobote se ie v polni meri pridružil tudi stvarni i.spch Slovenija in Istra imata svo; rhovno narodno zastopništvo, ki bo — kakor upamo — prav kmalu tvorilo integrujoč del celokupnega jugoslovanskega narodnega odbora. In to zastopništvo je sodelovalo že takoj po svoji ustanovitvi pri velehistoričnem činu, pri snovanju če-ško-poljske-jugoslovanske zveze, v kateri se je pridružil enotnemu postopanju Cehov in Jugoslovanov sedaj tudi veliki poljski narod s svoiimi slavnimi tradicijami, s svojo ogromno moralično silo in svojim bogatim izkustvom.
V skromnem dolenjskem 5t Jan-žu so se poklonili voditelji vseh treh bratskih narodov manom nokoinega dr. Kreka, ki je položil temeljne kamne političnim činom današnjih dni in katereera duh blagoslavlja tri bratske slovanske narode na skupni poti k svobodi.
*
Ustanovitev Narodnega Sveta.
V soboto dopoldne je bilo po obširnih in temeljitih razgovorih ustanovno zborovanje Narodnega sveta za Slovenijo in Istro zaključeno. Posvetovanja so se vršila v petek cel dan in v soboto dopoldne in so pokazala popolno enotnost naziranja glede vseh glavnih smernic. O zborovanju bo izdan še poseben komunike.
★
Slovanska deputacija pri knezoSkofu.
V soboto opoldne so posetili knezo-škofa dr. Antona B. Jegliča odposlanci vseh treh v Ljubljani zastopanih narodov in sicer ekscelenca Glombinski, František Stanek in dr. Joso Sunarič in se mu poklonili v imenu Poljakov. Cehov in Jugoslovanov. Poslanec Stanek je pozdravil knezoškofa kot cerkvenega kneza, kakršnega žal Cehi v svejih vrstah pogrešajo. Profesor Glombinski je častital jugoslovanskemu narodu, da ima med svojimi cerkvenimi poglavarji moža, ki stoji v svoji iskreni domovinski ljubezni v isti vrsti z najslavnejšimi poljskimi škofi. Dr. Sunarič je dal izraza globokemu spoštovanju, ki ga goji ves
Jugoslovan, narod brez razlike vere do cerkvenega kneza, kateri zasluži ime primata Jngo^avije.. Knezoškof dr. Je-glič se je liuhozniivo zahvalil za poklonite v, povdarjajoč, da tudi kot cerkveni knez vrši le svojo dolžnost, ako se kot veren sin svojega naroda postavlja v vrsto bojevnikov za pravice jugoslovanskega ljudstva; v izvrševanju te s\ oje velike dolžnosti hoče vztrajati do konca. Knezoškof je izrazil svoje veliko veselje, da so se sestali v Ljubljani zastopniki češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda k složnemu delovanju in jim je želel pri tem delu obilo uspeha.
★
Sprejem slovanskih gostov pri županu.
Ob treh popoldne so obiskali poslanci profesor Glombinski, Stančk in dr. Sunarič ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ki je sprejel zastopnike bratskih narodov v navzočnosti mnogih občinskih svetnikov. Poljski, češki in jugoslovanski odposlanci so se županu zahvalili za prisrčen sprejem in za gostoljubnost, s katero jih povsod sprejemajo. Izrazili so svoje občudovanje nad narodno zavednostjo slovenske Ljubljane. Po polurnem razgovoru so gostje zapustili mestno hišo.
*
Seja Jugoslovanskega kluba.
V soboto ob 3. popoldne se je sestal v srebrni dvorani hotela Union Jugoslovanski klub k plenarni seji, katere sta se udeležila tudi hrvatski saborski poslanec profesor Šurmin in bosanski narodni voditelj dr. Joso Sunarič.
Načelnik dr. Korošec je v otvoritvenem govoru pozdravil ustanovitev Narodnega Sveta za Slovenijo in Istro ter med plošnim pritrjevanjem izrazil željo, da čim preje pride do ustanovitve skupnega Narodnega odbora za Slovence, Hrvate in Srbe.
Nato se je vršila živahna politična razprava, katere sta se udeležila tudi profesor Šurmin in dr. Sunarić. Z ozi-rom na trpljenje v ozadju in na fronti, na obupne prehranjevalne razmere in na razne dogodke na vzhodu, dalje z ozirom na absolutistični režim v Bosni, na tamkaj vedno hujšo naraščajočo bedo in umiranje naše dece, zahteva klub sklicanje delegacij in državnega zbora. Klub pa je proti takemu zasedanju parlamenta, ki naj bi imelo edini namen spraviti pod streho davčne predloge, ttmveč zahteva normalno zasedanje državnega zbora. Jugoslovanski klub ponovno protestira proti temu, da vlada onemogoča stik poslancev z ljudstvom, da zatira svobodo tiska ter prepoveduje vojakom čitanje narodnega časopisja.
V vseh vprašanjih se je pokazala popolna enotnost naziranja v kluba združenih poslancev.
★
Posvetovanje poljskiht čeških in jugoslovanskih politikov.
Po seji Jugoslovanskega kluba se je vrnila konferenca poljskih, čeških in jugoslovanskih politikov. Posvetovanja so se udeležili poljski in Češki delegati, poslanci Jugoslovanskega kluba, zastopniki koncentracijskih strank v Banovini in Bosni, zastopniki Narodne organizacije SHS. za Dalmacijo, člani Narodnega Sveta za Sloveniio in Istro ter nekateri posebno povabljeni politikL Konferenco je otvoril poslanec dr. Korošec, ki je prečital sledeči pozdravni brzojav predsednika Poljskega kluba poslanca T e r t i 1 a :
2al ne morem priti. Pozdravljamo Vas brate srčno. Edini smo z Vami v neločljivem vdanem spominu na velikega pokojnega poslanca in neumornega delavca drja Kreka. — T e r t i 1.
Navzoči so sprejeli ta pozdrav Kola polskega z živahnim odobravanjem.
Pozdravne brzojavke so poslali nadalje poslanec p. S t o j a n ter več jugoslovanskih narodnih organizacij.
Za predsednike konference so bili izbrani poslanec Glombinski. Stanek in Korošec, za zapisnikarje pa Kalina (za Cehe), dr. Czernecki (za Poljake), dr. Ravnihar in dr. Petričić (za Jugoslovane).
Na to so referirali: poslanec Glombinski o ustavi jugoslovanske, poljske in češke države in o njih medsebojnem zveznem razmerju, poslanec V. K1 o -f a č o političnem položaju aliiranih delegacij v bližnji dobi ter poslanec dr. Verstovšek o gospodarskih in kulturnih stikih med poljskim, češkim in jugoslovanskim narodom.
Po kratki debati je predsednik dr. Korošec ugotovil, da vlada v vseh bistvenih točkah popolno soglasje ter je dal izraza globokemu prepričanju, da bo konferenca obrodila obilnega sadu. Na to je bilo posvetovanje ob 7. zvečer zaključeno.
O konferenci je bil izdan sledeči komunike:
Konferenca, katere so se v Ljubljani * dne 17. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Cehoslovaki in Jugoslovani, se je bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, so-cijalnimi in gospodarskimi problemi, ki se tičejo vresničenja samoodločbe udeleženih narodov, ' iz vprašanjem, kako naj se trajno uredi razmerje teh narodov med seboj,
Pri tem se je konstatirala popolna enodušnost vseh delegatov, tako v prašanju načel, kakor tudi v vprašanju skupne taktike, s katero naj se doseže končni naš cilj.
Slovanski zastopniki — gostje slovenskega narodnega ženstva.
Kakor v petek zvečer, so bili slovanski delegati tudi v soboto opoldne in zvečer gostje slovenskega narodnega ženstva, ki jim je pod vodstvom gospe županje dr. Tavčarjeve priredilo v dvorani »Mladike« priprost obed in skromno večerjo. Obdana od svojih vrlih pomočnic in od pestrega kroga dra-žestnih deklet v narodnih nošah, je pozdravila gospa županja ljube goste v ve-stibulu. ki je bil okusno dekoriran s cvetjem in preprogrami. V svojem kratkem nagovoru je dejala: »V zgodovinsko pomembnih dnevih vas iskreno pozdravljam, dragi bratje Cehi in Poljaki in vas, mili rojaki iz jugoslovanskih pokrajin. Pozdravljam vas v imenu slovenskih žen in deklet ki želimo obilnega blagoslova vašim posvetovanjem.«
Gospodične v narodnih nošah so ponudile gostom kruha in soli, gospe pa so jih pospremile v obednico. Pri obedu samem je pozdravil goste ljubljanski poslanec dr. R a v n i h a r. V imenu Cehov je slavil poslanec Klofač, v imenu Poljakov pa profesor Glombinski slovensko narodno ženo, ki vzbuja občudovanje sveta s svojo borbo za narodno svobodo in je ponos in vzor vsemu slovanskemu ženstvu.
Pri večerji je pozdravil goste župan dr. Tavčar: »Dobro došli, mili gostje iz bratske poljske in češke dežele. Vas Hrvatov in Srbov ne pozdravljam posebej, saj vi ste tukaj domačini. Ljubljana vam je vsem pokazala, kako globoko umeva pomen vašega prihoda. Pozdravljala je z ljubeznijo vas voditelje ponosnega češkega naroda, s katerim smo si že dosedaj eni v bojih in zmagah. Vriskala pa je veselja, da se je v njenem zidovju prvič čul korak poljskih kohort v vrstah naše skupne armade. Blagoslovljen bodi dan, ko se v presto-lici slovenskega dela našega jugoslovanskega naroda ustanavlja triumvirat češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda, triumvirat, ki nam nudi novo jamstvo, da dosežemo naše velike skupne cilje.«
Za županom dr. Tavčarjem, katerega pozdravne besede so bile sprejete z viharnim odobravanjem, je slavil poslanec Glombinski moč demokratične ideje, v katere znamenju bodo zmagali tudi Poljaki, Cehi in Jugoslovani. Češki posl. Fr. Franta se je v dovršenem slovenskem govoru spominjal trpljenja jugoslovanskega ljudstva, dr. D r i n -kovic je nazdravljal neločljivemu enotnemu postopanju vseh treh jugoslovanskih plemen, dr. Korošec pa je slavil slovensko ženo in napil gospej županiji dr. Tavčarjevi, zasluženi organizatorici slovenskega ženstva, in gospej dr. Gregoričevi, ki je skupno z gospo
danje ali kako drugo ministrstvo rešiti državo.
Rešitev je samo v ozki zvezi narodov. Ako narodi sami ne spoznajo, da se njih državni obstoj in njih ustavna svoboda da rešiti samo tedaj, ako se vsi združijo v zvezno državo, ni nobene človeške sile, ki bi jih k temu mogla prisiliti.
Na to skupno zadevo avstrijskih narodov se sklicujemo torej, ko predlagamo posebno slovanskim narodom države, da naj stopijo v narodno zvezo, da naj sklenejo dogovor na obrambo in odpor, da bi se mogla avstrijska država kot zvezna država okrepiti.
Zaiamcimo si ustavno svobodo, ki jo je dal cesar, nedotakljivost narodnosti in se zavežemo za bodoče čase k medsebojni pomoči, ako bi kateri iz členov zveze prišel v nevarnost glede ustavne svobode ali narodne samostojnosti, bodisi od tuje zunanje ali domače notranje strani.
S to zvezo k medsebojni obrambi, ki bi obsegala večjo polovico avstrijske države, dobi tudi celota in neodvisnost države novo poroštvo in svobodna zveza slovanskih avstrijskih narodov zagotovi cesarski kroni tudi takrat slavnosten sijaj, ako bi se hotel del države popolnoma odtrgati.
Sporazumljenje v pogojih, pod katerimi bi hoteli avstrijski narodi v enotno zvezno državo vstopiti, je tudi edino sredstvo, da se uravnajo narodni spori v državi in le s tem se moremo izogniti državljanski vojni in brezvladju. In ko bi se notranji mir ne dal vzdržati, moremo pričakovati,   da bodo sile naro-
dov, ki so vstopili v zvezo, zadoščale, da se vzdrži medsebojni red in da se ubranijo tujih napadov.
Prvo naše vprašanje se torej glasi: Ali ste, bratje, za to, da se sklene slovanska zveza k medsebojni obrambi in na kak način?
2, O razmerju slovanskih narodov k drugim narodom avstrijske države.
Naša zveza, zveza svobodnih slovanskih avstrijskih narodov, je zveza enakopravnih narodnosti. Torej je v nasprotju z njenim značajem, da bi hoteli podjarmljevati si druge narodnosti. Sami smo preveč dolgo nosili tuj jarem, da bi hoteli na drug narod prevaliti zlo, ki iz tega nastaja.
O svoje val ne vojne niso v naravi Slovanov in ako so se Slovani dali zanje uporabljati, se je to zgodilo zato, ker sami niso bili svobodni. Sedaj ko smo svobodni, nima noben narod avstrijske države vzroka, da ne bi verjel v iskrenost naših namenov.
Radi, od srca radi, podajamo roko vsem drugim narodom države, Nemcem, Madžarom in Valahom, ako hočejo z nami združiti svoje sile, da se zagotovi avstrijska zvezna država.
Avstrijski narodi vseh narodnosti sporazumiimo se na narodnem zboru na Dunaju o medsebojnih naših zadevah z enakim številom zastopnikov, zagotovimo si med seboj enakopravnost, neodvisnost narodnosti in popolno no-Lranjo svobodo, in združimo se v zvezno državo pod avstr. ca*, kro-
no. Gotovo se zedinimo tudi glede sredstev s katerimi se da vzdržati tudi popolna neodvisnost države glede tujine. Iz tega bodo spoznali vsi avstr. narodi, da delamo dosledno, ko se izražamo javno tudi proti preganjanju slov. narodnosti na Ogrskem.
Vsem Slovakom in Rusinom, vsem Srbom in Hrvatom mora biti torej na prosto dano, da uživajo svojo državljansko svobodo, ki so jo sedaj dobili, da razvijejo svoje nar. pravice. Slovani na Ogrskem ne smejo ostati še nadalje narod, ki je od Madžarov zatiran. Tudi Ogrska ne sme poslej poznati drugih nego enakopravnih narodnosti.
Kakor mora Slovan na narodnem zboru na Dunaju poslušati nemške zastopnike v nemškem jeziku, tako mora tudi Nemec Slovana vn j egovem jeziku poslušati, in enako pravico morajo imeti Slovani in Madžari v ogrskem zboru.
Znanje in razumevanje več jezikov je v vseh avstr. deželah neizogiben pogoj za te, ki hočejo v javnem življenju nastopati.
Naj presodijo Madžari te želje z ozirom na enakopravnost vseh narodnosti, da bodo pravičnejši svojim sodržavljanom.
Naj uravnajo narodnosti svoje spore še v pravi čas, kajti strašna vojna grozi, ako se narodi ne spravijo na ta način. In ako res pride k temu krvavemu boju, izjavljamo tu slavnostno, d a se pridamo na stran svojih s o p 1 e m e n i k o v ne le za to, ker so bratovski narod, ampak tudi za to, k e r je pravica na njih strani Zato stavimo drugo vprašanje v tem smislu;
Pod kakimi pogoji zahtevamo ustanovitev avstr. zvezne države?
3. O sedanjem razmerju avstr. Slovanov do drugih Slovanov.
Iz političnih ozirov moremo le svoje vroče sočutje z vsemi našimi soole-meniki izraziti.
Ako bi se hotelo vpoštevati naše besede izven Avstrije, izjavili bi se za poravnavo ruskopoljskega spora in za osvobojenjenje Slovan ov iz pod turškega jarma. Med Rusini in Poljaki gre le za enakopravnost obeh narodnosti.
Ako se doseže ta enakopravnost, bo prišlo sporazumljenje med obema mogočnima narodoma samo po sebi. Naj bi solnce svobode, ki nam avstr. Slovanom na potu združenja sveti, privedlo tudi Ruse in Poljake v pristan miru. Da bi posebno ruski narod luč svobode čim preje v svoji domovini zagledal!
Slovanom vTurčiji bo kmalu udarila ura osvobojenja, kajti plemeniti srbski narod dviga prapor svobode vedno više. Četa pod vodstvom takih junakov, kot so Srbi, hodi samo po potih zmage.
Ko si izvojujejo svobodo, objame tudi nje bratska vez slovanske zvezne države.
Upamo, da prosvitljena saška vlada ne uniči mali neškodljivi narod lužiških Srbov zato, ker se ne spominja na svoje slovansko pokoljenje.
Z istim zaupanjem pričakujemo od Prusov, da opuste od svojega štete-
Stran 2.
i
.SLOVENSKI N*ROD\ dne 19. avgusta 1918.
187. štev.
Županjo prevzela težavno nalogo gazdarice. Poslanec Kalina je slavil v krasnem govoru spomin onih naših pra-dedov, ki so prvi med nami dvigali prapor svobode in demokracije, ter spomin mučenikov in žrtev poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda v tej veliki vojni. Nazdravil je jugoslovanski mladini, ki bo v svobodi dokončala delo demokratske ideje. Kot zadnji govornik Je povdarjal poljski socijalist poslanec vitez Moraczewski pomen skupnega boja poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda za Svobodo.
Slovanski gostje so zapustili gostoljubno streho »Mladike«, očarani od ljubeznivosti slovenskega ženstva, ponovno zatrjujoč, da jim ostanejo v neizbrisnem spominu trenutki, ki so jih preživeli v krogus slovenskih žen ln deklet.
★
Slavnostni večer v Unionu.
Za soboto zvečer ob pol 9. je bil napovedan v veliki dvorani hotela Union komcrs na čast gostom. Toda ljubljansko c. kr. policijsko ravnateljstvo je komers prepovedalo. Vršiti oi se smel le pod enim edinim pogojem, če bi — molčali in se na komersu obnašali tako, kakor Poljaki na Pruskem na svojih nemih shodih. A ljudje so bili mnenja, da si smejo za svoj denar izbirati gostilne, kjer si hočejo in kakršne hočejo, in da to policijo prav nič ne briga. In izbrali so si Union. Bil je lep večer, sobota po vrhu, pa si je vsak rad privoščil malo razvedrila. Za to, samo za to se je napolnila ogromna Unionova dvorana do zadnjega kotička. Da je vladalo med množico slavnostno razpoloženje, pač policija ni mogla zabraniti; ravno tako tudi ne, da to razpoloženje ne bi vzkipelo, ko so vstopili med njo narodni slovanski tribuni. Cela dvorana je bila morje navdušenja za Poljake, Cehe in Srbo-Mrvate, na galeriji nad odrom pa je pevski zbor dovršeno zapel »Jadransko morje« in »Lepo našo domovino«. Gostje, zastopniki strank in člani Narodnega sveta so zasedli svoje prostore. Ko se je vihar navdušenja polegel, je vstal načelnik Jugoslovanskega kluba in izvajal:
Prepovedano nam je govoriti, ni nam pa prepovedano čitati pisma. Poslal  ga  nam je prevzvišeni knezoškof ljubljanski. Pismo se glasi: Slavni zbor!
Srčen pozdrav in obilen blagoslov vsem slovanskim gostom z juga in severa. Složno naprej v zmislu naših pa-triotičnih majniških deklaracij, v slogi je moč!
t Anton Bonaventura, škot. Nepopisno navdušenje in burni ži-vio-klici so sledili temu pismu. Dr. Korošec pa je nadaljeval: Srce nam igra veselja.ko vidimo med nami Cehe in Poljake. Bratje so nam ne le iz časov lepih vremen, ampak iz časa bojev in Jugoslovan je pripravljen iti z njimi v smrt za svobodo. Pogum naj velja! S svojim navdušenjem ste pokazali, kako visoko cenimo Cehe in Poljake, in ta njih obisk nam dokazuje, da imamo na milijone somišljenikov za seboj, ki nas ne bodo zapustili. Zato kličemo: Živeli! Dobrodošli!
Temu pozdravu gostov je sledilo velikansko navdušenje navzočih, z galerije in po dvorani so pa stoje zapeli >Hej Slovane«.
Poslanec KI o i a č je nazdravil medsebojnemu bratstvu slovanskih narodov, na kar je občinstvo burno pozdravilo Cehe, pevski zbor pa je zapel »Kde domov muj«. Nato so izpregovo-rili Še dr. Glombinski — na kar je pevski zbor zapel poljsko himno »Z dimem požarovv« — načelnik Češkega svaza poslanec S t a n č k, podpredsednik bo-senskega sabora dr. Sunarič, ki je nazdravljal   slovenskemu ženstvu.
Končno
sta 'govorna Se cešKi poslanec Vanek in poslanec Rybaf. Ob 11. uri je bil lep večer zaključen.
Odkritje Krekove spominske piotte v it. Janin.
Triumfalna vožnja slovanskih gostov po Dolenjskem.
V nedeljo, dne 18. avgusta je bilo določeno o opoldanskih urah odkritje spominske plošče na župnišču v Št. Janžu, kjer je izdihnil dr. Krek. Na dolenjski vlak, ki je odšel iz Ljubljane proti 8. uri zjutraj, je navalilo toliko občinstva, da so bili v trenotku vsi vozovi nenavadno dolgega vlaka polni. Spotoma so vstopali na vseh postajah ljudje, ki so pohiteli na spominsko slavnost za rajnim dr. Krekom, ki je bila obenem manifestacijska slavnost zavezništva treh narodov Ceho - Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov
Ljudstvo se je ao-bro zavedalo velikanske važnosti teh slavnostnih ur in je z navdušenjem pozdravljalo ob celi progi s holmov in gričev, s stolpov, s cest in travnikov, posebno pa na postajališčih došle poslance, v prvi vrsti zastopnike Čeho-slovaškega in poljskega naroda.
Že na ljubljanskem kolodvoru je bil pozdrav gostov nad vse prisrčen. Na dolenjskem kolodvoru se je bila kljub še precej zgodnji jutranji uri zbrala velika množica ljudstva, zlasti žena in deklet v narodnih nošah ter je ljudstvo s cvetjem in z zastavami pozdravljalo poslance Jugoslovanskega kluba, zastopnike Narodnega sveta in njih goste. Enako je bilo na vseh postajah na dolenjski progi, tako v Šmarji, kakor tudi na Grosupliem. Tu je vrl dolenjski kmet pozdravil došle člane Narodnega sveta. Jugoslovanskega kluba, Cehe in Poljake v imenu občine in v imenu Dolenjske. V svojem pozdravnem nagovoru je naglašal potrebe skupnega nastopa slovanskih narodov, zlasti v sedaniih hudih in odločilnih časih. Le v složnem, skupnem delovanju moremo dobiti zmago v naši bitki za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Za njegove možate in jedrnate besede se je zahvalil načelnik Jugoslovanskega kluba in načelnik Narodnega sveta dr. Korošec, poudarjajoč, da je došla mnogo stoglava množica s svojim prihodom in s svojim pozdravom pokazala, da je ene misli s svojimi poslanci in da odobrava njihovo delovanje.
Poslanec ekscelenca Glombinski je izrazil razumevanje poljskega naroda, ki spoznava veliko misel ujedinjenja vseh Jugoslovanov in ki obeta, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se ta ideja uresniči.
V imenu Srbov in Hrvatov je pozdravil zbrani narod odposlanec Narodne organizacije SHS. za Dalmacijo de Grisogono.
S podobnimi odgovori so se poslanci in gosti oddolžili tudi na drugih postajah nad vse prisrčnim sprejemom, ki jih je prirejalo ljudstvo. Povsod so prišle žene in dekleta v narodnih nošah, otroci in fantje s trobojnicami in prepevanja naših narodnih himen ni bilo konca na celi pro.cci. Cvetje se Je vsipalo v vozove ter zagrnilo zastopnike treh zavezniških narodov. Vsa okna pri vozovih, v katerih so se vozili poslanci, so bila že takoj na prvih postajah okrašena krog in krog s cvetlicami in vsakemu poslancu so pripenjale žene in dekleta, kjer so se mogli pokazati med občinstvo, cvetja in trakov. Vasi m zaselja ob vsej progi so imela raz-obešene naše trobojnice in z daljnih gričev so plapolale s cerkvenih stolpov gostom nasproti barve našega naroda. Obilo prilike so imeli Cehi in Poljaki, videti in si ogledati že med vožnjo na-
šo lepo Dolenjsko, eno najrodovitnejših pokrajin naše slovenske zemlje. Obilo prilike so imeli Ceho - Slovaki in Poljaki, primerjati delo našega kmeta z delom svojega domačega kmetovalca, obilo prilike pa so imeli tudi vpogle-dati v dušo tega našega kmeta, ki ob vsem trdem in naporneifc delu za svoj obstanek ni pozabil na delo za svoj narod in čigar duša se je vnela v mogočnem navdušenju za ideal svobode ter razumeva tudi težnje, ki so zbližale narod Ceho - Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov k skupnemu nastopu. Imeli so tudi priliko, spoznati zlato dušo naše kmetice, ki je pustila dom, da prihiti pozdravit mile goste. Kmečka dekleta in tržanke, obe v narodnih nošah, da ni bilo razlike med njimi, so na naisijajnejši način pokazale gostom, kako globoko je vkoreninjena tudi v našem Ženskem svetu demokratična in narodna misel. Otroci so tekmovali, kdo bi prvi storil kateremu izmed gostov kako ljubav, nosili so jim cvetja, stiskali jim roke in se jih dotikali samo iz ljubezni do misli, katero so, dasirav-no še ne popolnoma zavedno, že začeli slutiti in spoznavati. Prepričati so se mogli naši gostje, da je vera v lepšo bodočnost našega naroda prodrla v zadnjo vas in v zadnio kočo in da ie ni moči, ki bi mogla našemu Ijudstvn iztrgati to globoko prepričanje iz src.
V Žalni je pozdravil došle goste zbor žena, iz katerih srede je ena izmed došlih nagovorila poslance Jugoslovanskega kluba in niih goste. Enako je bilo tudi v Višnji gori in Z a-tični. V Višnji gori se je pridružilo izletnikom v Št. Janž zelo veliko Število novih Čnstilcev ideje pokojnega dr. Kreka. Vstopila je tudi višnjegorska godba, ki ie zaigrala na kolodvoru našo narodno himno.
V Trebnjem. Vlak je pripeljal na postajo mimo goste vrste žena in deklet v narodnih nošah in nebrojne množice naroda. V vzornem redu je počakala vsa vrsta sto in stoglavega občinstva, da se je vlak ustavil in da so poslanci izstopili. Že prej ob prihodu vlaka je donelo navdušeno pozdravljanje gostom nasproti. Ko pa je ljudstvo zagledalo načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca v spremstvu načelnika Češkega Svaza Františka Stanč-ka in poslanca dr. Glombinskega, je šlo kakor vihar navdušenja skozi vse mase. Gospodična Angelica Špringer je pozdravila došle goste v imenu vsega prebivalstva iz Trebnjega, zahvaljujoč se jim, da pridejo počastit spomin dr. Kreka. Dala je izraza volji vsega naroda po svobodi, ujedinjenju in neodvisnosti ter veselju ljudstva, da vidi poslance v taki edinosti ne samo med seboj, marveč tudi z ostalimi slovanskimi narodi. Pevski zbor je zapel »Lepo našo domovino« in z vseh strani se je vsulo cvetje na izletnike.
Na nagovor je odgovoril kot prvi načelnik Češkega Svaza posL Stanek, izražajoč veselje nad navdušenjem nepreglednih mas ljudstva za jugoslovansko in vobče slovansko idejo. Zahvalil se je zlasti ženskemu svetu za prisrčne pozdrave. Kot drugi je nagovoril ljudstvo bivši minister Glombinski; izrekel je prepričanje, da morata oba naroda skupaj s čeho - slovaškim narodom doseči svoj cilj. Govoril je nato dr. V e r-Stovšek v imenu Jugoslovanskega kluba, izražajoč svojo radost, da je bilo poslancem Jugoslovanskega kluba mogoče pokazati gostom, kako čuti narod za veliko idejo, katero zastopa jugoslovanska delegacija v državnem zboru. Poslanec dr. Sunarič je izražal radost nad tem, da moremo pokazati našim skupnim sovražnikom krepko voljo jugoslovanskega naroda.
Med nagovorom in odgovori je v vlaku razdelila posebna skupina narodnih žen in deklet v narodnih nošah med poslance mal zajtrk z vinom in kruhom ter si s tem iztekla zahvalo od vožnje in pozdravljanja precej izmučenih izletnikov. Sprejem in pogostitev poslancev je aranžirala soproga veleposestnika in gostilničarja g. Alojza Pavlina, kateri gre za ta lepi čin slovenske gostoljubnosti prva zahvala.
matičnega potujčevanja slovanskih J pokrajin v § 1 e z i j i, L u ž i c i, v ' zapadni in vzhodni Prusiji.
In kakšne so naše želje glede po-vzdige slov. vede in umetnosti? Na tem polju smo se mogli doslej svo-bodneje gibati in misel literarne vzajemnosti ie bila že večkrat od učenjakov vseh slov. pleme n izražena. Ako podajamo svoje želje v tem oziru na kratko, ne delamo tega za to, ker ne cenimo morebiti dovolj duševnega družabnega življenja Slovanov, ampak ker zadostuje, da samo naznačimo, kako stvar splošno cenimo.
Naj v vseh slov. deželah pouk v vseh slov. narečjih v vseh višjih Šolah postane redni predmet
Naj se slov. učenjaki po vzoru laških in nemških vsako leto snidejo na posvetovanje, da si povedo svoje misli.
Naj zavodi za vedo in umetnost v slov. deželah predvsem skrbe za razvoj slov. stvari. Na tem polju naj nastane svobodna konkurenca vseh Slovanov brez ozira na vero. Na tem polju bi se ne smeli vsaj sami omejevati. Zato stavimo tretje vprašanje: Kake želje imamo glede i z v e n a v -strijskih Slovanov in kako se da si o v. veda in umetnost najbolj pospeševati?
4. Razmerje avstr. Slovanov k drugim evropejskim nestovanskim narodom.
Predvsem je važno razmerje iavstr. Slovanov do Nemčije, o katerem je treba zdaj razpravljati. gfesEDčua zatitoa s&fc del msiu drža-1
ve kot svoj delež. Avstr. zvezne države morejo seveda stopiti v diplomatično zvezo z Nemčijo kot popolnoma samostojne dežele, naj je Nemčija zveza narodov ali knezov. Toda mi avstr. Slovani ne moremo dopustiti, da bi kršili samostojnost avstr. države s tem, da bi se sami ali pa da bi druge dele države pripojili k tuji državi. Nikdar in nikoli ne priznamo pokroviteljstva Nemčije nad nami.
Cesar in kralj Ferdinand ostane naš edini vladar kot doslej, nad njim ne priznamo nobene druge oblasti, on je edina glava naše države, med njim in med nami ni drugega posredovalca raz-ven naših parlamentov.
Ti predlagajo neposredno želje in pritožbe narodov kralju in cesarju in on edini potrjuje zakone, ki jih predlagajo naši zbori. Nikoli ne priznamo frankfurtskih sklepov. Zato protestiramo slavnostno proti vsem in vsakemu koraku, ki so se zgodili v Avstriji za to, da se pošljejo poslanci v frankfurtski parlament, bodisi z vednostjo ministrstva ali brez njega
Zanašamo se v tem oziru na soglasje vseh avstr. narodov, kajti ako svoje zadeve prav razumejo, se morajo izjaviti proti vsakemu tudi delnemu podvrženju države pod Nemčijo, Posebno pa upamo v tem oziru v soglasje slovanskih avstr. narodov, ki se gotovo ne bodo odrekli v prospeh nemškega naroda onega poroštva na korist svoje narodnosti, ki jim ga je nedavno dal Nj. M. cesar.
Zato z gotovostjo upamo, da bodo vsi avstr* Slovani skupno odrekali ve-
ljavo sklepom frankfurtskega parlamenta, v kateremkoli delu slovanske Avstrije.
Zatorej stavimo četrto vprašanje: Ali imajo sklepi frankfurtskega parlamenta za katerikoli del slovanske Avstrije pravno veljavo? Ako nimajo, na kak način naj od naše strani proti  temu protestiramo?
V.
Podali smo predlog za važno delo, za novo sestavo Avstrije, da se izpre-meni v zvezno državo. Seveda je to Ie predlog, zato predlagamo, da bi te naše želje, ako bodo v vseh treh zborih priznane, posebna deputacija Nj. M. cesarju na znanje dala. Za najvišje po-trjenje pa morejo prositi zakonito vo-voljeni zastopniki narodov na (dež.) zborih, ako zbori te naše sklepe kot predloge za zakon sprejmejo.
Končno torej peto vprašanje: A 1 i naj posebna deputacija poda Nj. CM. te od našega zbora splošno priznane sklepe?
V Pragi 27. maja 1848.
Od pripravljalnega shoda za slovanski shod.
To je bil torej »program predmetov«. Vsak zbor je imel ta vprašanja zase razpravljati V naslednjem bomo videli, kako je naš jugoslovanski zbor ta vprašanja rešil. Kakor vidite, se je imela tu odločiti cela naša bodočnost
Iz Trebnjega je vlak odpeljal po stranski progi proti Št. Janžu. Vlak je sopihal v vročem opoldanskem solncu proti severo - vzhodu. Na pol pota v Mirno pa mu je zmanjkalo sape, vedno počasneje je lezel navkreber in končno je obtičal sredi proge med skalami. To neljubo zamudo bi bila državna železnica prav lahko preprečila, če bi bila imela le nekaj dobre volje. Vlak so morali razdeUti na dva dela ter je ostal drugi del ^na progi, prvi del vlaka pa se je odpeljal naprej do Mirne. Tam je počakal, da je stroj privlekel še drugi del vlaka Čez klanec. Kakor basen krasen je bil sprejem na tej majhni postaji. Skupina narodne dece s trobojnicami in deloma tudi v narodnih nošah je pozdravila izletnike in otroci so zapeli s svojimi zvonkimi glasovi ljubko »Lepo našo domovino«. Poslanci so izstopili ter se prisrčno zahvalili otrokom za krasni sprejem in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je nagovoril došlo ljudstvo. V imenu okolice je pesnik Franjo N e u b a u e r, ki je tudi aranžiral ves ta ljubki sprejem, precital sledečo pesem:
Prihajate nam od povsod
slavit moža, ki večno spava.
Nad grobom pa žari mu slava
in rod njegov praznuje god
življenja in vstajenja
iz robskega trpljenja.
Ker on se več ne prebudi,
pa narodu bodite Vi
borilci in buditelji,
vodniki in učitelji.
da narod neha biti sluga,
da bo pogumen in krepak.
Pozdravljen Čeh nam in Poljak,
pozdravljeni nam mili gosti!
Vaš pot naj bo triumf idej,
ki pot nam kažejo naprej
do lepše sreče ln prostosti!
pozdravljeni na mmUi gosti!
V Sent Janžu.
Mnogo Ljubljančanov se je pripeljalo v št. Janž že z večernim vlakom v soboto. V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah pa so pričele prihajati številne množice ljudstva od vseh strani, deloma peš. deloma na vozovih, ki so bili okrašeni s trobojnicami in zelenjem. Proti šesti uri je prispelo čez Zidan most nad 60 Hrvatov in Hrvatic v krasnih kmetskih narodnih nošah. Na slavnost je došla tudi stotnija madžarskih vojakov z dvema strojnima puškama in cela četa orožnikov. Dolgočasili so se ves dan in kopali krompir po bližnjih njivah. Druge škode ni bilo. Ob 11. uri je bila slovesna maša za dr. Kreka. Med mašo je imel krasen cerkven govor mestni župnik in Pisatelj F. S. F i n ž g a r.
Po odkritju so se množice odpravile na travnik, kjer so stali paviljoni z različnimi okrepčili, in razvila se je živahna, neprisiljena zabava. Za razvedrilo in spremembo je skrbela višnjegorska godba izobraževalnega društva ter železničarska godba iz Zidanega mosta. Ko se je zmračilo, so se gostje začeli razhajati. Večina poslancev se je odpeljala še isti večer, nekateri pa so prenočili v Št. Janžu in se odpeljali danes zjutral.Med mirni so bili tudi poslanci Stančk, Sedlak. Kalina. Bradač, Va-nčk. Korošec, Rvbaf.
Medtem ko so gostje čakali, da lokomotiva privleče tudi drugi del vlaka, je koncertirala višnjegorska godba. Med navdušenimi ovacijami ljudstva je končno vlak krenil naprej, povsodi pozdravljan. Namesto okrog poldneva je dospel vlak šele proti 2. uri popoldne na postajo v Št. Janž. Tudi tu nepregledna množica ljudstva, zlasti žena, deklet in otrok v narodnih nošah, pre-pevajočih »Lepo našo domovino. Izza kolodvora pa je bilo že videti cele vrste nasajenih bajonetov. Po cesti kamor si pogledal orožnik in vojak. Navzlic tem izzivalnim odredbam političnih oblasti je ljudstvo ohranilo mirno kri in pozdrav župana Šentjanškega se je mogel izvršiti popolnoma nemoteno, kakor se je sploh vsa slavnost izvršila nad vse sijajno in v popolnem in neskaljenem redu. Županu je odzdravil v imenu vseh došlih gostov načelnik Jugoslovanskega kluba in Narodnega sveta dr. Korošec zahvaljujoč se mu za krasen sprejem. Ob petju »Lepe naše domovine« so odšli gostje s kolodvora, kjer jih je čakala na cesti nepregledna vrsta z narodnimi zastavami, zelenjem in cvetjem okrašenih vozov. Mnogi vozovi so nosili poleg tega tudi napise, nanašajoče se na vzajemnost med slovanskimi narodi na bratsko ljubezen do Ceho - Slovakov in Poljakov in na edinost s Srbi in Hrvati ter na našo bodočo Jugoslavijo. Zastave v barvah našega troimenega naroda so vihrale z vozov in pred sprevodom gostov v Št. Janž so nosili fantje na visokih drogovih velike slovenske trobojnice. Ko so zasedli gostje vozove, katerih je bilo zelo veliko število, a vendar mnogo, mnogo premalo, da bi bili našli vsi prostora, se je začel sprevod pomikati navzgor proti Št. Janžu. Na čelu sprevoda je korakala mladina In fantje, za njimi gasilci iz Višnje gore, nato drugi posetniki in vozovi ter godba iz Višnje gore, nakar so prišli na vozovih !n deloma tudi peš poslanci in drugI posetniki iz Ljubljane, Črnomlja, Metlike, iz Novega mesta, z vseh postaj ob dolenjski železnici ter številni gostje iz Hrvatske. V pekočem opoldanskem solncu se le pomikal sprevod precej hitro proti Št. Janžu, ki se je bil za sprejem tfragih gostov popolnoma odel v praznično obleko. Pred vhodom v kraj so nas pričakovali že prei došli gostie z raznih naših pokrajin. Bili so tu zastopniki vseh slojev Iz Celja, Laškega trga, iz Zidanega mosta, Trbovelj, Brežic, Sevnice, sploh Iz vse Savinjske in Savske doline ter mnogi zastopniki hrvatskega naroda. Bili so tu Hrvatie pod vodstvom župnika Stepinca Iz Brdov-
ca, urednik »Novin« Brozovič, upravitelj šlibar iz Novih Dvorov, tajnik hrvatskega sokolskega saveza v Zagrebu Ulčnik, član uredništva »Hrvatske Države« Semič ter Pero Rebulja. Tudi iz Mokronoga so pričakovale tu goste žene v narodnih nošah ter sta si iztekli za udeležbo iz Mokronoga posebnih zaslug ge. Mici Souvanova in dr. Ce-šarkova. Tu je čakala goste tudi železničarska godba iz Zidanega mosta. Godbi, iz Višnje gore in zidanmoška godba, sta si vrlo odgovarjali. Ob vhodu v kraj je čakal goste pester Špalir žena in deklet v narodnih nošah, ki so pozdravile došle goste z navdušenimi klici, z mahanjem zastav ter jih obsipale s cvetjem in jim pripenjale cvetje in spominske trakove za slavnost odkritja Krekove plošče.
Župnik Baje je pozdravil došle goste ter jih povabil, da naj se udeleže božje službe in odkritja spomenika.
Za pozdrave se mu je zahvalil v imenu Cehov načelnik Češkega Svaza František Stančk, v imenu Poljakov bivši minister Glombinski, za Jugoslovanski klub pa načelnik dr. Korošec.
Nato se je vršila kratka bo?in služba, katere so se udeležili gostje, kolikor jih je mogla obseči mala župna cerkev. Pri božji službi je pel zbor izbrano skladbo, v kateri se je zlasti odlikovala s svojim prikupUivim in lepo izšolanim glasom solistka.
★
Odkritje spominske ploSte.
Po opravljeni maši so odšli gostje pred župnišče, kjer je bil postavljen govorniški oder. Kakor že omenjeno, je tudi tu stalo vsepolno orožnikov in vojakov, seveda ne iz ljubezni do jugoslovanske ideje, kar se je takoj spoznalo na nasajenih bajonetih. Župniku Bajcu je oblast govor cenzurirala, prepovedani so bili vsi drugi slavnostni govori ter se je mogla torej slavnost odkritja spominske plošče izvršiti le v skromnih oblikah, zato pa ob tem večji udeležbi ljudstva. Ce računamo, da je bilo ta dan zbranih v Št. Janžu kakih 10.000 ljudi, s to številko gotovo nismo posegli previsoko.
Godba je zaigrala slovesen koral ln na govorniški oder je stopil župnik Ba-jec, ki je prisrčno pozdravil bratski Če-ho-slovaški in poljski narod ter njih zastopnike, zlasti načelnika Češkega Svaza Františka Stančka, naglašajoč, da ga veseli, da mu more pokazati, kako globoko je segla ideja pokojnega dr. Kreka, da je ne le med inteligenco, marveč tudi v priprosti kmečki stan in med obrtnike in delavce. Pozdravi! je Poljake, na čelu jim dr. Glombinskega. Bratov Hrvatov in Srbov mi ni treba pozdravljati, ker ne prihajajo kot gostie, marveč kot sinovi iste matere. Ista hiša, za katero je naredila načrt jugoskK vanska deklaracija in katero zidajo ter so jo že skoraj dozidali naši zastopniki, ta hiša bo sezidana za nas vse, Hrvate, Srbe in Slovence. V tej hiši bomo skupno stanovali, skupno delali, skupno se veselili in če treba, tudi skupno žalovalL Pozdravlja državne poslance, zlasti načelnika Jugoslovanskega kluba in Narodnega sveta dr. Korošca. Trpeli smo kot sužnji, že smo mislili, da nam ne zašije nikdar več solnce. Toda prišla je rešilna beseda, izpregovoril jo je pokojni dr. Krek. kateremu odkrivamo spomenik in stoletna tema, ki je obdajala naš narod, se je umaknila svetlobi in končala se je doba našega hlapčevstva. Delali smo ln trpeli, za to nam je bilo plačilo solza in jok. V tem stanju nas je zalotila svetovna vojna. Zdelo se je, da nam je izkopan Že grob. a prišel je mož, ki nam ie obrisal solze in dvignili smo se, da smo ga slišali in videli in za-klical je tako jasno in glasno, da so ga slišali vsi in odprl se nam Je mir srčnosti in poguma v lastno moč. Tako smo se našli Srbi, Hrvati in Slovenci in ko smo se ozrli okrog sebe, smo videli ru še Cehe in Poljake ter spoznali, da nam je rešitev, samo Če stopimo tudi ž njimi v najožjo zvezo. Danes le izpolnjena tudi ta prisrčna Želja dr. Kreka. Misel svobode je prodrla tako globoko v naš narod, da je znana v zadnji koči in da je zrasla z dušo vsega naroda. Danes na nam stoje na strani tudi zastopniki mogočnih bratskih narodov Cehov in Poljakov. Župnik Baje je končal svoj govor s pozivom na prisego k zvestobi za misel svobode.
Na to je sporočil župan šentjanški, da je občinski svet sklenil, prevzeti v last in skrb spominsko ploščo, vzidano na župnišču.
Govorili so na to v kratkih besedah k ljudstvu, spominjajoč se umrlega Kreka. Še poslanci dr. Glombinski, František StanSk in poslanec Sedlak ter načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec.
Spominska plošča, vzidana na šent-lanškem župnišču, kaže pokojnega dr. Kreka v profilni sliki, izdelani od kiparja Dolinarja, z napisom: V tej hiši Je umrl dne 8. oktobra 1917 dr. Janez Ev. Krek.
Po odkritju spominske plošče se je vršil v Župnišču skupen obed oficijelnih odposlancev, na katerem je župnik Baje kot gospodar hiše, nazdravil bratskemu poljskemu narodu in Cehom, zastopnikom Hrvatov in Srbov, kot sinovom iste matere. starosti kranjskih politikov dvornemu svetniku pl. šukljetu in županu dr. Ivanu Tavčarja, kot županu stolnega mesta in kot predsedniku JDS.
Poslanec Glombinski se Je župniku zahvalil v imenu gostov za prijazni sprejem, na kar je pozdravil goste v imenu VLS. vodja stranke dr. Lovro Pogačnik.
Gazdarici župnikov! materi gosp* B a j č e v i, ste stali ob strani gospa dr. Rybareva ia gdčna Cilka Krekova. .
187. Rev.
.SLOVENSKI NRAOD*, dne 19. avgusta 191».
^tran o.
Povratek v Ljubljano.
Kmalu po 5. uri popoldne so se pričeli gostje že zopet poslavljati iz prijaznega St. Janža, da se vrnejo na svoje domove.    Cesta se je začela polagoma polniti z vračajočimi se gosti in tudi neprostovoljni gosti-vojaki so odkorakali proti kolodvoru, ki je bil zastražen ka-£or pred tisoči in tisoči sovražnikov. Mnogo gostov je ostalo v St Janžu. med njimi tudi več poslancev, ki se vrnejo "preko Zidanega mosta v Ljubljano. Tudi pot naših poslancev in njih gostov iz St. Janža nazaj je bila prava triumfalna pot ter je poslance sprejemalo ljudstvo na vseh postajah z velikanskim navdušenjem, s cvetjem in petjem naših narodnih himen. Kjer je postal vlak delj časa, so morali poslanci ljudstvo ogovoriti in po vsej progi je pozdravljalo staro in mlado vračajoče se izletnike kar r»ai pri srčne jše. Ko se je napravil večer, so zaiskrili na hribih in bregovih kresovi, kar se je posebno učinkovito videlo pri boštanjski graščini Tudi po ni-žavah so goreli tu in tam kresovi. Zlasti velik naval občinstva je bil došel v Trebnjem, Višnji gori, Grosupljem in na državnem kolodvoru v Ljubljani. Tako .se je končal tudi dan odkritja Krekovega spomenika brez najmanjše disharmonije v najlepšem redu, v veselje našim gostom in v čast našemu ljudstvu.
Slovanski voditelji o svojem posetu Slovenp.
Voditelji Cehov in Poljakov zapuščajo slovenska tla. Ob slovesu jim 'slovensko ljudstvo še enkrat izreka svoje •spoštovanje ter jim naroča prisrčne pozdrave, ki jih naj ponesejo tja na slovanski sever, poljskemu in češkemu narodu, s katerima se čutimo spojene z vezmi ljubezni in enake usode.
Radostno beležimo, da odhajajo slovanski gostje zadovoljni v svojo domovino. Vsi brez izjeme izjavljajo, da jim ostanejo dnevi, ki so jih preživeli v naši sredi, v neizbrisnem spominu. Imeli smo opetovano priliko ž njimi govoriti in od njihovih voditeljev smo si izprosili par besed, da jih objavimo v našem listu.
, ★
Razgovor z ekscelenco Glombinskim-
Vozili smo se iz Št. Janža v Ljubljano. Zunaj so doneli navdušeni klici našega ljudstva »Živeli Poljaki!« in vedno znova je orila slovenska in slovanska pesem. »Kaj Vam naj rečem predvsem?« nas je vprašal mož, ki je brezdvomno eden najodličnejših poljskih političnih talentov, bivši železniški minister, vseučiliški profesor, poslanec dr. Stanislav Glombinski. -Poglejte Vaše ljudstvo in bodite ponosni. To Vaše priprosto ljudstvo je napravilo na nas Poljake največji in najglobokejši vtis. Ne radi manifestacij, ki nam jih prireja, temveč radi svoje politične zrelosti. Ali smo presenečeni. Odkrito priznavam, da se Poljaki dosedaj niso zavedali, da je slovensko ljudstvo, in ne le v Ljubljani, temveč tudi na kmetih, narodno tako probu j eno in politično tako zrelo. Občudovali smo njegov takt njegovo mirnost, ki hladno odbija vsa izzivanja ter se ne da zapeljati v nobene ekscese. Obžalovati je, da Vaše oblasti, mesto da bi se zanašale na ta takt slovenskega ljudstva, vedno znova grešijo proti najprimitivnejšim načelom politične modrosti.
Kratko bivame med Vami nas je tudi uverilo, da narod globoko razumeva politiko svojega parlamentarnega zastopstva, združenega v Jugoslovanskem klubu in da i o brezpogojno odobrava. Z radostjo smo opazovali, kako se je v Vašem ijudstvu razvil čut solidarnosti s Cehi In Poljaki. To prijateljstvo in ta bratska vdanost nista le površna, obnašanje ljudstva nas je uverilo, da je globoko vkoreninjeno v srcu in duši slovenskega človeka. Iznenadilo me je, kako pravilno ta slovenski človek sodi o političnih dogodkih, s kako živim interesom jih zasleduje, kako natančno ie informiran o političnih dogodkih in kako žfvo se zanima za razmere tudi pri nas severnih Slovanih.
V Ljubljani ste v petek ustanovili Narodni Svet. Pomen tega čina je povzdignila in ojačila še politična konferenca čeških, poljskih in jugoslovanskih zastopnikov. V tej konferenci smo razpravljali o medsebojnih političnih, gospodarskih in kulturnih odnošajih med našimi narodi ne le v sedanjosti, temveč tudi v bodočnosti. Pokazalo se je, da smo si v vseh bistvenih vprašanjih edini.
Vračamo se izredno zadovoljni v svojo domovino in pozdravljamo zdravi pošteni in nadarjeni narod, ki, kakor mi Poljaki, ne odneha, dokler ne bo doseženo ujedinjenje in svoboda. ★
Grof Skarbek o pomenu slovanske sobote.
Vsepoljski voditelj poslanec grof Skarbek se je napram našemu uredniku izrazil o svojem posetu v Sloveniji tako - le:
Klobuk doli pred Vašim narodom. Govoril sem s priprostimi slovenskimi kmeti in z občudovanjem spoznal, kako globoke korenine je pognala med Vami nacijonalna zavednost in kako neomajna je volja ljudstva, priboriti si samostojnost. Vojna nam mora prinesti svobodo — tako sem slišal iz ust Vaših priprostih ljudi.
Nad vse milo mi je bilo, ko sem videl, kako iskrene simpatije goji Vaš narod napram nam Poljakom in kako
izvrstno  razumeva  pomen  zbližani a
poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda.
17. avgust je za nas in za Vas historičen dan. Vi ste si ustanovili Narodni   Svet   skupno  pa smo Poljaki,
Cehi in Jugoslovani določili smernice naše kulturne, gospodarske in politične vzajemnosti. To niso teorije, to je praktična realna politika, ki nas mora pripeljati do cilja, za katerim moramo stremeti z združenimi silami. Kar smo v Pragi započeli, to smo uspešno nadaljevali v Ljubljani. Upam, da se kmalu vidimo v K rak ovu.
Gorica, 15. avg.
V enem zadnjih člankov smo na-svetovali našemu obnovitvenemu uradu v Gorici, po kateri poti bi si znal pribo riti prepotrplMiih simpatij pri našem ljudstvu in najlažje ustrei i zahte\ am prebivalstva. Odpravijo nai se tuji in ženirji, voditelji stavbenih ekspozitur ki niso zmožni slovenskega- jezika in ki vsled tega tudi nimajo srca za VSO našo bedo. Vpoštevajo naj se po drtud strani pa tudi naša domača podjetja in nai se ne favorizirajo tuje, nedomaro tvrdke.
Je na še druga stvar, katero obno vitveni urad nikakor ne bi smel pogrešati in to ie T- u t pravičnost i. Po stavljen   ie   kot tak za vso našo deželo, v kateri prebivata dva av tohtona naroda. Slovenci in Ftirlani, in katerima se pridružuje se pesi i ca nemških    aristokratskih    posestnikov in nemških priseljenih uradnikov. Kaj bi rekel sin, opazovale dan na dan. kako skrbe njegovi lastni  starši  samo za druge otroke, kako jih ljubijo in nriru jejo. kako iim bereio vsak zeljo i7 ni i ter jih obsipajo z vsemi možnimi do brotami tega sveta, med tem ko njop-a popolnoma zanemarjajo?     S časom hi začel sovražiti svoje brate in bi sled njič izgubil vso ljubezen do roditeljev. In ta zanemarjeni sin ie — goriški Slovenec.
Kolikokrat smo se že prepričali o dvojni meri. ki vlada pri izvestnih uradih, pisalo se ie o tem po časopisju in pribilo naše ^apo-tavlje-nje pri razdeljevanju aprovizaciie. semen, živine in po Uskoka, orodja Kai ie vse to pomagalo? Nič! Naše besede so bile celo pravi kolomaz za vagone, ki so drdrali polni vsakovrstnih dobrot, v Furlanijo. Nismo še tako zaslepljeni, da bi ne privoščili svojim sosedom dobrot, toda če se oni grejejo na blagodejnem solncu, zakaj nai mi zmr-zujemo v hladni senci?!
Vse zasedie dela za Furlanijo. Delavnice po taboriščih imajo od ministrstva in namestništva nalog, da izdelujejo s polno paro predmete, ki se potem pošiljajo v Furlaniio in sicer v Tržič in Gradišče. Stavbno vodstvo v W a g n i ima velika naročila. Če že ni poslalo, ima poslati v najkrajšem času upravi begunske štaci ie v Gradežu 200 postelj. 100 omar, 200 stolić, mize. stole itd. Naše begunci, ki so se vrnili iz taborišč v domovino, spe na tleh in ne poznajo več udobnosti postelj Zakaj se ne skrbi tudi za te begunce? Zakaj se jim ni dovolilo pri od-hedu iz taborišča, da peljejo železne postelje s seboj? Celo odeje so morali odhajajoči begunci svojčas oddajati taboriščni upravi, tako da so po odhodu iz taborišča zmrzovali. Ni mnogo več storiti v tem oziru, vkljub temu se obračamo tem potom do Jugoslovanskega kluba in do Osrednjega odbora na Dunaju, naj preskrbita, da odpeljejo vsaj tisti begunci, ki so še v taboriščih, opravo s seboj. Mnogo itak ne vzamejo v domovino. Posteljo, klop. mizo, tupa-tam omaro. Z enako pravico bi lahko zahtevali tudi begunci, ki so že doma, naknadno postelje, klopi in mize. toda da iih dobe, je izključeno, ker je šlo že vse v Furlanijo.
Z vrnitvijo beguncev v domovino so ostale razne delavnice brez delavec v in so bile opuščene. Koliko najrazličnejšega orodja ie bilo v njih nakopičenega! In soda j se ima vse to orodje eimpreje poslati v Furlanijo in sicer v Marijan. Zakaj ne polovica v Furlanijo in polovica v naše slovenske kraje, čeprav ne odgovarja taka razdelitev, kar smo že večkrat omenili, faktičnim razmeram?! Ali je slovenski del dežel tako založen z orodjem? Ali ne bodo prispevali tudi slovenski davki k pokritju stroškov za begunska taborišča? Na vsak način v večii meri kot pa furlanski, ker je nas Slovencev več! Ali te to pravičnost?
Da se pa da v obnovitvene namene grofu v Furlaniji konja, kaleš in sod petroleja, je pa precej hud poper. Za grofa so kočije, za na-ena kmeta polomljeni trenski vozovi, ki popolnoma nič ne odgovarjajo našim deželnim zahtevam. Tn gotovo bodo dobile baronese v Furlaniji prej prašičke kakor pa naš kmet. Moj Bog. baronesi se vendar ne sme odreči nemška usrme-na prošnja!
Take so dandanes razmere v naši deželi! Ljudstvo je že spoznalo, da ne vlada čut pravičnosti, pomaga si po svojih skromnih močeh samo, molči in trpi dalje. Da bi se razmere izpreme-nile ter zavladala pravičnost, ni misliti. Slovenci ostanejo pastorki v vsakem oziru, dasi so žrtvovali vse. Zaupanje ljudstva ei je treba s pravičnostjo komaj pridobiti, kjer pa ni zaupanja in kjer vladajo take protekcije, ni možno složno in uspešno delovanje v prid naši nesrečni deželi. Zato bi bil edino na mestu nasvet nai se ne govori več o obnovi Goriško-Gradiščanske, marveč le o obnovi Gradiščanske. To bi bila vsaj ena koncesija slovenskemu delu naše dežele, v kateri koncesiji bi videli kolikor toliko pravičnost.
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
drja Viktora Sušnika, pisarna dr. Trilltrja, Dalmattaara mL it. T.
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 17. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina kraljeviča Ruprehta. Med rekama Yser in Ancre ie oživelo tekom noči bojno delovanje. Poizvedovalni sovražni napadi pri Vieu\ Berquin in severno reke Ancre so bili odbiti. — Armadna skupina generalnega polkovknika Boh-ma. Na obeh straneh Rovea je sovražnik znova močna napadel. Napadi so se razširiti tekom popoldneva proti severu v bližino Chaulnesa, proti jugu do se-verozapadno Lassignva. Francozi in Kanade! so poskušati v tem odseku do pozne noči izsiliti s ponovnimi silovitimi napadi prebitje naših postojank. Armada generala v. Hiithier je njihove napade popolnoma zadržala. Francozi so nosili glavno breme bojev in so imeli zoper, zelo težke izgube. Pri Hallu in južno od njega smo s koncentričnim artiljerijskim Ognjem presenetili soviažnika pri zbiranju čet in oklopnih vozov. Sovražni napadi, ki so se tukaj proti večeru razvili, so se zrušili pred našimi črtami. Težišče včerajšnjih napadov je ležalo na obeh straneh Avre. Večkrat ponovljena izredna silna artiljerijska priprava te uvedla goste infanterijske napade. Pri Govenccurtu jo zasedel sovražnik začasno nekaj ozemlja v smeri proti Rov-eu. Naši protinapadi iz smeri severno od mesta so vrgli sovražnika zopet nazaj. Dele naših prvih postojank na cesti Amiens-Rove, ki so ostali po končanih večernih bojih še v sovražni posesti, smo tekom noči zopet zavzeli. Južno od Avre so se zrušili ponovni francoski napadi brezuspešno pred našimi postojankami. Pri tem je prišel do polne veljave učinek naših strojnih pušk. Pri Beuvreugnesu In južno je zlomil naš artiljerijski ogenj moč sovražnega navala. Samo na nekaterih točkah je prišlo do infanteri'skih bojev. Sovražnika smo povsod odbili. Nad bojiščem živahno letalsko delovanje. Poročnik Udet je zbojeval svojo 56- zračno zmago. Med Oiso in Aisno se je ponesrečil v iutraj-šnjih urah sovražni sunek južno Namp-cefak — Armadna skupina nemškega cesar jeviča. Manjši infanterijski boji. — Armadna' skupina vojvode Albrehta. V Sundgauu so se vrnili naskakovalni oddelki, ki so vdrli z ogn-emeii v francoske jprke z vjetniki v lastne postojanke. Skupina naših lovskih letal je sestrelila 4 angleške aeroplane zračnega bro-dovja, ki je napadlo z bombami I) ar in-stadt. — v. Ludendorff.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta: Infanterij-ski boji jugozapadno Bucquoya in severno Ancre. — Armadna skupina generalnega polkovnika v. Bohna. Po obeh straneh Avre je sovražnik včeraj nadaljeval svoje napade. Z močno podporo artiljerije in oklopnih voz je zjutraj zarana napadel ob cestah, ki vodijo iz Amiensa in Montdidiera v Rove. Oklopne vozove smo mu razbili aH prisilili, da se vrnejo, sledečo jim infanterijo smo z ognjem in protisunkom vrgli nazaj. Pri Beuvraignesu in južno od tam, kjer je po naknadnih poročilih sovražnik 16. t. m. šestkrat brezuspešno napadel, so se ponovno ponesrečili nasprotnikovi napadi. Na večer se je artiljerijski boj iznova močno ojačil in se razširil do severno Chaulnesa in iugozapadno Noy-ona. Severnozapadno Chaulnesa so se sovražni napadi v našem spojenem ognju razvili samo na malo krajih. Zavrnili smo jih. Na obeh straneh Roveja ter med Beuvraignesom in Lassignvjem ie sovražnik napravil več sunkov. Zrušili so se pred našimi črtami. Jugozapadno Novona boji v predpoljih. — Severno Aisne po hudem ognju delni sunki Francozov med Nampcelora in Nouvronom. Severno Autrčchesa se je sovražnik ustavi! v naših najsprednejših črtah. Sicer smo ga z ognjem in protisunki zavrnili. — Vojna skupina nemškega prestolonaslednika. Na Vesli uspešni infan-terijski boj?. Med Braisneom in Fisme-soro živahno ponoćno artiljerijsko delovanje. — Armadna skupina vojvode Albrehta. Uspešen sunek v sovražne jarke pri Blamoutu. V Vogezih so se naše v okraju Fave do Frapelle izpostavljene straže po ukazu umaknile sovražnim delnim napadom. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin. 18. avgusta. (Kot. urad.) Delni napadi severno Lyse. Na obeh straneh Avre so se izjalovili sovražnikovi napa-padi. Artiljerijsko delovanje med Oiso in Aisno.
Ludendorff pripravlja novo bitko? Iz Curiha: Razni francoski listi sodijo, da morajo Nemci vsled lahkote, s katero premikajo svoje strategične rezerve, na več nego &nl točki na fronti začeti zopet napadati. >Petit Parisien«: meni, da pripravlja Iiudendorff novo bitko in tipa sedal po Šibkih mestih francoske fronte. Ludendorff razpolaga baje z močnimi četami, ki se doslej še niso uporabljale v bojih.
Bern. 17. avgusta. >Petit Parisien< poroča: Dunkerque so napadla ponoči od 14. na 15. ponoči sovražna letala istotako Boulogne in Calais. Na Dun-kerque so vrgla 20 bomb. V Calaisu je materij alnav škoda znatna. Mesto Boulogne je najbrže tudi precej trpelo.
Berolin. 18. avgusta. (Kot. urad.Y Wolffov urad poroča:. Kljub popolnemu polomu francoskih poskusov prebiti fronto je fm. Foch v petek obnovil svoje besne napade. Za Avro so izvršili Francozi in Kanadci frontalni sunek na Rove. Iz izvidnih sunkov in bojev v predpolju v noči od 15. na 16. avgusta popoldne razvili hudi napadalni boji. Silen ogenj strojnih pušk je sprejel francoske in kanadske napadalne valove. Kjer je mogel sovražnik z velikimi izgubami napredovati so zadele njegove že oslabljene čete na na-
črtoma pripravljeni in mogočno izvršeni protisunek Nemcev. Kanadci in Francozi so valovili nazaj v svoja iz hodišča. Francosko vodstvo pa še ni odnehalo. Po 4. popoldne so ententne čete še enkrat napadle na pripravljeni fronti, njih napadalna sila pa ni imela več one moči, kakor prej.
Berolin. 18. avgusta.   (Kor. urad.) Poročevalec Wolffovega urada poroča V napadalnih dneh od 11.—13. avgusta je francosko vodstvo zaman prinašalo velikanske žrtve, da bi   doseglo kak uspeh. Nikakor ne   more # odgovarjati med Avro in Oiso doseženi uspeh Fran oozov, na kateri je bilo naše armadno vodstvo pripravljeno, tem velikim žrt vam. Vjetniki potrjujejo,   da so imeli sovražniki silne izgube.
Oklic sovjeta. ljudskih komisarjev na ruske vojake na Francoskem. Moskva. 17. avgusta. (Kor. urad ) Oklic, ki ga je naslovil sovjet ljudskih komisarjev na ruske vojake na Fran coskem, se glasi tako-le: Glede na to. da prvič po izstopu Rusije iz zveze bo .jujočih se držav sovjetna vlada neprestano zahteva povratek na Francoskem se nahajajočih ruskih čet in protestira proti njihovemu zadržavanju v franco ski armadi, kakor tudi proti stalnemu p veganjan ju onih ruskih vojakov, ki nočejo vstopiti v lecriio tujcev; drnjrj5, da so se sovjetni republiki zvesti ruski vojaki na Francoskem kljub vsemu prebujanju ves čas trdno upirali, \-»opiti v legijo tujcev in tretiič, da sedaj f rancoske čete dejansko sovražno nastopajo proti ruski republiki in revoluciji in se tako v francoski armadi nahajajoči se vojaki udeležujejo indi rektno boja proti ru^ki revoluciji in republiki : glede na te okoliščine kliče sovjet ljudskih komisarjev ruskim dr žavljanoan na Francoskem, naj se bore z vsemi mogočimi sredstvi proti uvrstitvi v francosko armado. One ruske državljane na. ki podpirajo tako uvrstitev ali »e ji prostovoljno pokore, proglaša soviet ljudskih komisarjev#za sovražnike republike in rnvolucije.
NEMŠKI  PODMORSKI ČOLNI PRED AMERIKO.
Bern, 18. avgusta. Pariški listi poročajo iz Londona: Več nemških podmorskih čolnov ie včeraj s plmovimi bombami bombardiralo pristanišča Charleston v Sudka-rolini in Wilming-ton, Northkarolini. Škoda je neznatna. »Mat£n« poroča, da plini mesta niso dosegli, da pa so zahtevali nekaj žrtev med stražami. Iz VVashlngtona poročajo: Nemški podmorski čolni so v poglavitnem nastopili proti vojaško važnim pristaniškim napravam. Poroča se o smrtnih žrtvah sosednih okrajev obeh' mest. O stvarni škodi se nič ne poroča.
Pariz, 17. avgusta. (Koresp. urad.) Stara križarka »Dupetltthouars«, ki se je udeležila skupaj z ameriškim brodovjem varstva plovstva v Atlantskem oceanu, Je bila dne 7. avgusta od podmorskega čolna potopljena. Angleški rušllci so sprejeli preostale. 13 mož pogrešajo.
London, 17. avgusta. Admiraliteta poroča, da sta zadela dne 15. avgusta dva angleška rušilca na mine in se potopila. 26 mož pogrešajo. Najbrže so bili ubiti pri eksploziji ali pa so vtonill.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Na jugozapadni fronti ni bilo nikakih pomembnih bojev. Pri zavrnitvi letalskega napada na Trident !e sestrelil nadporoč-nik Navratil nekega angleškega letalskega častnika in dosegel s tem svojo osmo zračno zmago.
V Albaniji smo odbili napad večjih italijanskih švadronov na naše postojanke v odseku Semeni. — Sef generalnega štaba.
Dunaj. 18. avgusta. (Kor. urad.) Na italijanski fronti mestoma živahen artiljerijski boj. — V Albaniji nobenih posebnih dogodkov. — Šef gen. štaba.
Italijanski letalci nad Inomostom. Iz Inomosta poročajo 16. t. m.:Danes tik pred 10. uro dopoldne so se pojavili iz smeri od Brenner-ja v znatni višini nad Inomostom trije italijanski letalci, 2 poizvedovalca iri 1 lovski letalec (sistem Spad), katerih prihod pa so že naznanili alarmni signali. Ko so se zrakoplovi prikazali, so pričeli odbijalni topovi takoj ljuto streljati na nje in so preprečili, da se sovražni aparati, ki so približno 10 minut krožili nad mestom, niso mogli spustiti nižje; končno so jih prisilili k povratku, ne da bi bili mogli metali bombe. Leteli so v smeri proti gorenji Inski dolini in po došlih poročilih nad Imstom. od koder so pluli proti jugu.
Letalski napad na Beljak. Iz Beljaka poročajo, da je priplul v sredo 14. t. m, proti 4. uri popoldne z jugozapada sovražni letalec do južnega kolodvora ter začel streljati na kolodvor s strojno puško. K sreči ni nikogar zadel in tudi nikake materijalne škode ni provzročil. Letalo je potem izginilo proti dravski dolini. Obrambnega streljanja ni bilo. — Nadalje se poroča, da se je italijanski letalec na letališču pri Beljaku spustil na tla in se potem zopet dvignil. Streljal je v bližini barak Rdečega križa pri državnem kolodvoru. Ko je italijanski pilot obiskal Beljak, so bili skoro vsi piloti in letalski gojenci beljaške letalske Iih le pri pogrebu letalskega poročnika Ehrfelda v Celovcu. >Grazer Montags-Zeirung* misli, da je italijansko armadno vodstvo izvedelo to "potom izV d a j s t v a.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
16. avgusta. Včeraj je poskusil sovražnik v tonaleki pokrajini močne krajevne protisunke na naše izpostavljene pozicije, kakor tudi na pozicije, katere smo pred kratkim zasedli. Nas ogenj era je povsod! pregnal. Ponoči 15. t. m. so napadli sovražni oddelki ob Piavi na severnem bregu Papadopoli-ja 3krat posadko malega otoka, katerega so se bile polastile naše čete prejšnji dan, bili so vsakikrat zavrnjeni s težkimi izgubami. Sestreljena so bila 4 sovražna letala in 1 privezni zrakoplov vj»a£nih bojih.
Hadvoivola Kari Štefan — bral] poljski.
Med glavnimi točkami veleva/1 H1 posvetovanj v nemškem glavnem stanu je bilo tudi poljsko vprašanje. 2e uradni komunike in poluradni komentarji so poročali, da ie došlo med nemško in avstro-ogrsko vlado v tej zadevi do takega zbližania. da so odstranjene vse dosedanje ovire za hitro rešitev. Berolinski listi poročajo sedaj, da sta se obe vladi* sporazumeli na sledečo rešitev: Poljsko kraljestvo ne pride pod habsburško krono, pač pa postane poljski kralj avstrijski nadvojvoda Kari Štefan.
Nadvojvoda Kari Stei:m je v ozkih rodbinskih zvezah s poljskim visokim plemstvom. Dve njegovi hčeri sta poročeni s poljskima magnatoma in sicer nadvojvodinja Renata s princem Radzi-villom. nadvojvodinja Matilda s princem Czartoryskim. Nadvojvoda Štefan je rojen leta 1860. in ie prebil večino svojega življenja v Galiciji na sradu Zajbusz. Nadvojvoda je protektor poljske akademije znanosti v Krakovu. Zaradi svoje naklonjenosti Poljakom in svojih obširnim zvez s poljskimi krogi je znan nadvojvoda v Galiciji splošno pod imenom »poljski nadvojvoda«.
Anglija priznava Cehe-Slovake za zavezniški narod.
Iz Rotterdama so javlja: Angleška vlada je iziavila urailno: 1 je izbruhnila vojska, so ie upiral češki narod skupnomu sovražniku na vse načine. Na bojišča je poslal znatne armade in se bojuje zdaj v Rusiji in Sibiriji za to, da zoradi nasip proti nemškemu vpadu. V svojem s! remi jen ju. da si pribori peođvisnosti smatra Angliia Čehe za zavezniški narod in Češke armade, ki se bore na treh različnih bnii-ščih, za zaveznike v boju proti osrednjim vele-ilam. Anglija pripoznava češki - slovaški narodni svet za najvišje zastopstvo češkega naroda in pripoznava tudi pooblaščenega poveljnika češke armade.
Dunaj. 17. avgusta. (Kot. urad.) K izjavi angleške vlade, ki priznava Or* ho - Slovake kot zavezniški narod in združenje treh češko - slovaških armad
kot zavezniške in z Avstro - Ogrsko in Nemčijo v redni vojni se nahajajoče armade, in ki končno potrja pravice češko - slovaške vlade do izvrševanja vrhovnega poveljstva nad imenovano zavezniško armado, se pripominja uradno: Obliko in vsebino te najnovejše angleške vladne izjave je treba zavrniti z vso odločnostjo. Cesko - slovaški Narodni Svet je odbor zasebnikov, ki nima mandata niti od češkega naroda, še mani pa od le v fantaziji entente obstoječega Češko - slovaškega naroda. Ravnotako neumno je, ako se predstavlja ta komite kot zastopnik bodoče, danes torej še ne obstajajoče vlade. Kar se tiče takozvane češko - slovaške armade, zamore ista tvoriti sicer sestavni del ententnih armad, nikakor pa* ne veljati kot zaveznik armade v mednarodnem smislu. Nam je dobro znano, da je le majhen del takozvane češko - slovaške armade avstro - ogrskega podan i-štva. Te izdajalce bomo kljub priznanju s strani entente smatrali vedno za ve-leizdajalce in tudi postopali v tem smislu ž njimi. Nikakor se namreč ne sme trpeti, da bi se celi narodi, ki zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti v boju proti ententi, sumničili s podobnimi sredstvi, kakor je angleška izjava. Avstro-ogrs£a vlada si pridržuje nadaljne korake v tem oziru.
Berolin. 16. avgusta. (Kor. urad.) >Lokalanzeiger< pravi k priznanju Čeho - Slovakov kot zavezniški narod: Kaj nameravata Anglija in Amerika s to politično blazno komedijo priznanja bodoče vlade in armade brez domovine, državne sile brez države, je lahko razvidno. Ta svetovnozgodovinska neumnost ni nič drugega, kakor javno pismo na češke veleizdajalce, naj hrabro vztrajajo v veleizdajstvu.
Amsterdam, 14. avgusta. (Kor. ur.) »Times< poročajo iz Newvorka. da je vzbudilo priznanje Ceho - Slovakov za zavezniški narod entente, v uradnih krogih Washingtona splošno zanimanje. Pričakovati je. da bodo tudi Amerikanci sledili vzgledu Anglije.
Stockhohn. 16. avgusta. (Kor. ur.) >Alehauda< piše k pripoznanju Ceho-Slovakov s strani entente: Politični pomen te nenavadne izjave tiči v tem, da Angleži potrjujejo govorice, katere čujemo že dolgo časa. da je namreč razkosanje Avstro - Ogrske njihov prvi cilj. Ćulo se je o poskusih, privabiti Avstro - Ogrsko tajno do separatnega miru. Ali gotovo so izprevideli, da so brezuspešna vsa taka prizadevanja, zato pa hočejo delovati s strahovanjem. Pri novih češko - slovaških zaveznikih hočejo najbrže vzbuditi upanje, da se bo postopalo ž njimi, ako bodo zajeti, kot s poštenimi nasprotniki. Ali za Avstro - Ogrsko ostanejo naravno izdajalci in dezerterji in se bo tudi postopalo ž njimi kot takimi.
Luga no. 17. avgusta. >Corriere de«» Ia Sera< poroča, da so se vršili pred izjavo Anglije o priznanju češko - slovaškega naroda kot zaveznika Anglije 14 dni pogovori z Edvardom Benešem. tajnikom češkega Narodnega sveta. S to izjavo odobrava Anglija, ki se je doslej strinjala samo z italijanskimi zahtevami glede Avstrije, skupni pren gram razdelitve Avstro - Ogrske lt angleške izjave sledi za češko vlado* da bo pošiljala zastopnike na one konference alii rance v.katerih se smejo udeleževati manjši zavezniki. Materi-« jalno bo podpirala češki narod Angliia po potrebi in po njegovem vojaškem razvoju. Beneš sam je izjavil, da pri izpremenjenem pravnem položaju ne sme Avstro - Ogrska smatrati Cehov več za upornike. Beneš pa se ne udaja iluziji, da se bo dunajska vlada spri-laznila^ z njegovim pojmovanjem, marveč računa na to, da se bodo smrtne obsodbe nad Cehi, ki se bore ia sovražni sfrani, izvrševajfl_ tudi V,t>9dpČ4W
452644
75
Stran 4.
„SLk/UBnaiv T*¥\ti\ju  ono rs. avguuta. isve.
stev.
v I
Ceh© • SBovaška fronta.
London. 17. avgusta. »Kor. urad.) Reuier poroča iz Vladivostoka: Ali-iranci so sklenili, da razglasijo obsedno stanje. > Times < poročajo iz Tokija: Francoske čete so dospele v Nikolak severno Vladivostoka. >Temps< poroča: Anglija prevzame oficijelno vrhovno povelje aliiraneev v Murnianu in v Uralu.
Bern. 17. avgusta. >Viktoire< poroča: V Sibiriji so tri češko - slovaške armade. Njihov skupni poveljnik ie frain-oski general Janin« ki je stonil v zvezo - • ehi že leta 11*16. kot instruk-eijski oficir petrogntdske vojaške akademije in ie priče! tllt organizirati češko armade.
London. 17. avgusta. (Kot. urad.) rDailv Mailc poroča iz Vladivostoka, 98 i o -klonilo obsedno stanje na zborovanju boljše viških komunistov, ki so sprejeli izjavo, da so imajo izpustiti boriševiški voditelju, katere so aKiranei /aprli. Ako ee tel iztavi ne ugodi, ao zanositi, da l>odo vdrli v zapore, oborožili omnifestente z orožjem in raz-stro i! .. -: da se raztrešči\o v zrak iavpa poslopja in pobijejo oboru ž*-ni oddelki. Nadalje se je sklenilo, da ko bodo v j« m ritki izpuščeni, se aretira generala Horvata in sibirsko vlado, laio-čadbo z Lajavo za izpustitev vjetnikov ima i- deJavsjrifc dni-te\ opustiti deio,
ttorterdam. 18. avgusta. fKor. ur.) >Time- poročajo iz Vladivostoka uL t. m.: Dva zastopnika obeh konkurenčnih držav v tem delu Sibirije sta se se-šla. sestanek pa ni dosegel mnogo uspeha. Oba sta sicer pripravljena, sprejeti ix> jed nega člana druge stranke, nočeta pa uvideti, da bi morala oba odstopiti, predno ie   ipogoče sestaviti
Vlado, B katere bodo pripravljeni ali-iranei stopiti v odnošaje. Boliševiki zahtevan* izpustitev vseh svojih pristašev, ki iih vjeli t'eho - fclovaki in deportaeija generala Horvata, ki ga smatra ji) za reakcionaren. Grozijo z nasilstvom in terorističnimi napadi, so pa v oh.-egu topov aliiranih vojnih ladij precej i »rez moči. Vsekakor pa mo-rego s tamim delovanjem provzroeiti mnogo neprilik.
Stockliolm. 18. avgusta. Ker Ceho Slovaki v okolici Baikalskega jezera niso dobili piti z vzhoda niti z zapada nobene pomoči ter so imeli opraviti^ z močnimi oddelki boljševikov. so se ču-:\\\ ti s skrajnim obupom boreči se oddelki primorani udati se boljševikom. Mnoge < eho - Slovakov je izvršilo iz bojazni, da pridejo v roke boljševikov. samomor.
Vladi vostok. 15. avgusta. fKor. u.) I leski poveljnik je zastopnikom zaveznikov v spomenici razložil, da je potrebna hitrejša pomoč v večjem obsegu, da se omogoči prodiranje iz Irkutska. <> zavezniške čete ne dospo 6 tednov v lrkutsk, bi to pomenilo izgubo vseh č*eho - Slovakov v zapadni Sitorrh in izročitev Rusije milosti Nemcev.
Rotterdam, 18. avgusta. >Manehe-ster Guardian« želi podrobnejša poro- -čila o Češko - slovaškem narodu in vpraša ali obstoja načrt ustvariti neodvisno češko - slovaško kraljestvo. List zataji začudenje nad no\im en-Tentnim vojnim ciljem in piše: Morda bo prišel čas. ko se bo čutila Avstro-Ogrska prisiljeno storiti poskus doseči z entento sporazum. List vzklika: Ah* se mora Avstro - Ogrska, zopet in za vselej p o gnati Nemčiji v roke.
Rotterdam. 17. avgusta. fKor. ur.) >Timesc poročajo iz Vladivostoka 12. t. m.: 12. bataljon japonskega kontingenta je dospel danes v Vladi vostok, ker so ga ententne čete slovesno sprejele.
Murmanska fronta.
Stockholm. 17. avgusta. Organ maksimalistov > Pravda« poroča: Ob-»■oji nevarnost, da bo začela ententa preko Rusije prodirati proti centralnim državam. Ruski narod je principijelno proti temu. da bi bila Rusija zopet po-zorišče krvavih dogodkov. Rusi ne marajo nobene vojne več in njihova vlada bo znala z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečiti vsak prihod sovražnih čet. Samo preko trupla Rusije bo mogla pričeti ententa nov pohod v Rusiji.
Berlin, 17. avgusta. Nemški poslanik v Rusiji dr. Helfferich dospe, kakor poroča >Lokalanzeiger«, v nedeljo v Berlin. Ker pride istočasno iz Moskve v Berlin tudi ruski poslanik Joffe. se bo vršilo med diploma ti enimi zastopniki Nemčije in Rusjie važno posvetovanje o vprašanjih, ki so v zvezi s preložitvijo nemškega poslaništva iz Moskve v Pskov. Istočasno poroča >Ltokalanzeigerc. da si je boijševiska vlada v Rusiji znatno ojačila svoje stališče.
Beru. 17. avgusta. Oficijelni organ mkaišuiega ruskega poslaništva poroča iz Ploskve: Na ogromnem shodu sta govorila Ljenin in Trockij. Poroči lo o begu vlade, katero razširiajo i z vestni krogi sistematično, ni drugega nego smešna in prozorna izmišljotina. Boje proti Ćeho - Slovakom so pričeli z največjo energijo. Položaj v Sibiriji se jasni. Po koncentraciji rdeče armade pod sposobno novo vodstvo so izvidi za vlado sovjetov izborni. Nadalje se poroča, da je Trockij odpotosvaj v slavni stan v Sibiriji deiuiočali rdečih armad in je pričakovati, da se prihodnje dni vrne v Moskvo.
Rotterdam. 16. avgusta. (Kur. ur.) Ruski dopisnik >Daily Nevsa« IS. t. m. piše iz Stockholma: Nobenega dvoma ni. da so socijalni revolucij on arci levice sklenili, da usmrtilo HeJfieri-cha. Naznanili so iasuo. da so hoteli umoriti Miimma in Skoropadskeca. Mogoče je. da bodo izvršili take atentate tudi na ententne diplomate. Helfferich ni odpotoval nepričakovano. Sovjetske čete dobivajo počasi premoč nad Cehi, ki so se morali baje na več mestih umakniti.
Petrograd. 17. avgusta. (Kot. ut^ ^Pravda« poroča v svojem veeerniku 16. t. m. iz Arhaugelska. da postopajo francoski in angleški denarni mogotci z ruskim prebivalstvom, kakor z divjaki v Afrika. Da dobe ruske deiavoe na svojo stran. razdeiiHJelo kruh. čevlje in obleko, obenem pa tudi številne letake s pozivi na pogrome,
0tm
IT. avgusta. rKocesp. »Thnea« poročajo te Washmgiofl»: Zedrme-
itt» države so pretrgale vse zveze z boHse-viško vlado. Ameriški konzularni uradniki v Moskvi so zapustili mesto d*i«s 5. avgusta. Drfavni departemeat v Washin^HH«i je dobil več brzojavk araervšJte§a geaeral-nega konzula Poola, v katerib se poroča, da je Ljenin dne 30. ulita v o^erjaini seji sovjetov opetovano izjavil, da se nahaja ruska repuoiiKa z zavezniki v vornem stanju. C K? e rta ie pozneje sporočil Pootu. da je Ljenin podal to izjavo v tajni seji sovie-tov ter ie svečano obljubil, da se uradnim zastopnikom zaveznikov ne bo delala nikakršna sila. Kljub temu sta bila francoski m an^leSki generalni konzul z vsem osobiem konzulata aretirana ter izpuščena šele drogi dan v*led posredovanja šved^kena sseno-rainc^a konzula. Clčerin le izjavit takrat, da sovjetska vlada prei dovoljenega »dpo-tovanja vojaške komisije ne bo dovolila ki da se bodo pridržali državljani zavezniških držav kot tali za varnost članov sovietov v pokrajinah, zasedenih od zaveznikov. Poole le nato odgovoril, da ta novi način maščevalnost! ne bo imel nobene druge posledice, kakor da se bodo smatralo Člane sovjetske vlade za odgovorne za vse. ka/ se bo zgodilo.
Washlnoto«. is. avgusta. Oeaerabn konzul Zedinienih driav v Moskvi Poeie namerava ostati v Moskvi, da pomaga Rtn-gleškim in francoskim konzularnim uradnikom.
Izročitev marSalske pa« lice cesarju Karlu*
Dunaj. 17. avcuMa. (Kor, aiad | Danes na cesarjev roj.stni din so se zbrali ob 11 uri dopoluna feUini.irsalL natl\-o.i\oda F'riderik, na^v,»iv»^l^ Fv-cen, von Hotzeniiorf, Riives. Uohr. Robm - Krmolli in šef cen. Itajba. baron Arz. da izročo cesarju ki>t ?.Ttak oboiu-žene sile maršalsko palico. Nudvoh o da Friderik jo naffo\v»ril »vsaria in uu izročil kot naistare.jšii feldrnaršal čestitke in žel je armade in mornarice k rojstnemu dnevu. Cesar ie 0nre\el irlo-boko srinien maršalsko palico in te ao-dai b svoje strani imenom armade njenemu prvemu maršalu malico z na^ion-nimi besedami: rivala TL irasri .-^rie. za Tvoje besede. Hvala Mojim v boiu preizkušenim maršalom, paladinom krone, za izročitev marsalske palice, znaka najvišje vojaške časti. naivišie<j<t sna vvakecra vrlesra rojaka. Merazdruž-Ijivo nas je strnil te/ki 6as od oasarfa in maršala do infanterista. Nerazdrnž-lpvo se borimo vsi za slavo ljubljen-? domovine, jeden za vse. vt?i za jeduesra. neločljivo z/vezani za vse čase. S tem čustvom izročata armada in mornarka z največjo zahvalo prvemu maršalu, ki jn je vodil do boja in zma^re v viharnem času, to maršalsko oalico. njemn. ki je vztrajal tudi v težkih urah, oprt na moč države in nedotakljiv obstoj >indivisibiliter inseparabiliter«. Tako je bilo, tako ie in tako ostane za vse čase.
Politične vesti.
= Ustanovitev Narodnega sveta je "v iskrenem pismu pozdravil tolminski dekan in goriški deželni poslance Ivan Roječ, želed da bi družil NS. vse Slovence v težkem boju za narodni obstanek in nudil svojo pomoč posebno nesrečni Goržški.
= Nacrt za ustavno reformo. Iz kFogov vodilnih nemškonacijonalnih poslancev poročajo z Dunaja: Nemškona-cijonalni poslanci se izražajo o nazdev-nih fiussfirekovih načrtih za ustavno reformo takole: Vsebina teh vesti ima značaj fantastičnih govoric, ki so brez vsake resne politične podlage. Obraćamo se proti tem vestem samo tadi iecra. ker se jih ie v javnosti zlasti v ogrskem časopisju mnogo precenjevalo. 2e samo dejstva da se govori o pritegrrjenju ogrskega teritorija v revizijo usterve, dokazuje, da sc teh vesti nc more smatrati za resne. Naj se misli o vrednosti dualizma Avstro-Ogrskc. kakw se hoče, to ie gotovo, da sedaj ne b-o nikak razsoden in resen politik v Avstriji hotel majati to dualistično sestavo, kaj še da bi jo hoteli spremeniti sedanji vladi. Nemci v Avstriji so tega prepričanja, da je smotreno politično skwpno delovanje med Nemci in Madžari na temelju dualizma najboljše jamstvo za politično in gospodarsko prospevanje obeh delov in za zagotovitev obstoja z Nemčijo tev no zvezane avstro-ogrske monarhije.
Govor «vstro-ogrškega poslanika v BeroKnu na cesartev rojstni dan. B e r o 1 j n, 17. ay?rusta (Kor. ur.) V zvezi z današnjim cesarjevim rojstnim dnem je sprejel avst/o-ogrski poslanik čtane avstro-ogrske kolonije. V svojem nagovoru se je spe/minjal uspehov, katevcili je bilo lansko lejto tako bogato, in refcel. da bi se večina doseženih uspehov zmanjševala, ako bi hoteli tožiti, da nismo dosegli še več. Poslanik je poardarjal. da cesar kot sveto dedščino prevzeto zveeo z nemško državo čuva in goji nadalje. Da se učimo pri tako dolgi iii ozki zvezi spoznavati lastnosti drug od drugega in da sedaj pri enem, sedlaj pn drugem izzovejo ugovore, ie narravno. Zveza, kateri se imamo v Avst^o-Qgr-ski za tako mnogo zahvatiti in ki se je izkazala tudi v najtežjem času za zanesljivo varstvo naše posesti, bo brez dru-sega prestala obžalovanje vijedno ali lokakor ne trasicuo jezikanje onih iju-■di, ki vidijo SVO5 življenski poklic v samem kritiziranju, predvsem radi tega. ker zveza ne zahteva nikakfe podreditve interesov enega pod interese drugega, marveč se ozira na urterese vsakega na enak način, in bo to istotako ; tndi v bodočnosti. Poslanik je omenil na dalje poskuse sovražnikov, da bi se vsi Ifli v mnogoštevilno avstinjsko narod nostno druSino in zasejaH med njo raz dor. da bi se. pozabljajoč na zunanjega sovražnika, med seboj bojevali, oslab-Hevali in uničevali, vsled česar bi se zrahljale same od sebe tadfi uinanje vezi naf e zr-ezc. Da treba y. okvirju -stare ^radbe msff9tksai ureditUy^p v^mo
Vodilni; državniki pa bodo z»ali otrarati se na vs#. opravičen« želie±. rjosan>eiuUi uarodov, da se bodo mogli * neovirano nadafte raaviiati in, v, nufM m^ds^bojno Prj0apevai4 v okvirju starA častitljive hiibsburške inonarhije. katere odporno silo in moč smo >oozn«di f^ra,v tekom zadnjih štirih vojnih lei in na katere slavno prihodniost radi tega, upamo.
— Razpravljanju, v vel U cm »lav-ii^uv stanu. Dunaj, 18. avgusta-»Atjend«. poročajo uspehu razprav v velikem glavnem stajiu na. Rjodla^i p(»ro-čil s pristojnega mci>tiu V poljskem vprašaiiju je bilo doseženo^ nekako zhli-/.anje. Sedaj ni. nikake ovire več proti nitri rešitvi ut^a v p racija. Brestov-ske miroune pogodbe ne bodo prtizku-sevaii, CentroJue države stoje >-v. i;a njtiiieiJi. temelju in tioifejo počakati ua-daljnega razvoja ^tvuri v Rusiji. Nova mirovna ofenziva se ne namerava. Centralne države čakajo, opirajoče sc iu vvoju ii.Lzloniljeno vojaško moč. na odločitve svojih sovražnikov in bodo udi KiuaHu vztrajale^. "Polni^ehe Nueli-liciiLen^ poročajo, da se ravnatelj državnega departementa princ Radzivil m udeie/il skupnih pogovorov v velikem .slaviiwiu stanu, ker je dan prea uobodom t« ^tro-o.^rsKiii dr/a\iiiko\ zapustil nem/Ivi xluvni \un. V pierodai-nih krofih »jljskega državnega svetel se polaga glavno \-ažnost na prevzetie skupne (UM'^ve potom poljske vlak Princ Ra^izi\ il pride v kratkem na Dunaj,
V stanovite v ukrajinskega Narod-iu:;a syeta v Parizu. Dunaj, 18. avgusta, i isti p^ircčajo iz Pariza, da se je osnoval Lani ukrajinski Narodni svli. ki m ie stjtii nalogo, pobijati nemški vpliv v Ukrajfini.
Posredovanje /a mir. Journal de Cieneve« poroča, da sta dospela generalni tajnik nizozemske lige za trajeu mit in zastopnik Narodnega svetu v Lu-eern. kjer se bo vršila pacifistična kon-ieienca. katere se »deleži tudi poslanec lT/i)erger. Iz Stockbnlma poročajo. Gnttemplerska loža je naslovila na švedsko vlado zahtevo, naj da inicijativo za mirovna pogajanja. Državni minister je po posvetovanju s svojimi zavezniki odgovoril, da bi bila kljub živahni želji vlade za sodelovanje v svr-ho. da se konča svetovna vojna, miči* jativa z njene strani nesmiselna, dnkler niso vojujoče se države nripravljene, da se izrečejo za pogajanja.
= Ministrski svet v Versaillesu. Iz Berna, 18. avgusta. Rimski listi poročajo, da se zbere interaiiirani vojni in ministrski svet prihodnji teden v Versaillesu. Listi pripisujejo konferenci izreden pomen in napovedujejo važna di-nlomatiena pogajania. Zastopnik pariškega lista ->£xceisior« je imel pogovor z p.ekim visokim diplomatom četvero-zveze, ki je rekel/ da mora vojaškemu ei ornemu poveljstvu slediti tudi diplo-matiena enotnost.
= Nasprotstvo med Italijo in Anglijo. Iz Curdia: Kljub vsem oiicijoznim zagotovilom obstojajo med Anglijo in Italijo močna nasprotstva, kater* še povečuje Italij«. zbog svojega odklonilnega nastopanja napram velikosrbskim načrtom. Sonnina označajo na vojni interesiram krogi entente za moža. ki ga je treba odstraniti. Zlasti napada Sonnina »Secoio«. ki se ves ogreva za poiitiko Lloyd Georgcea.
— Aretacije rusktn državljanov v Franciji, ki so pristaši bo*iševiške vlade. Iz /!eneve, 18. avgusta: Pariški Ust) poročajo, da ie francoska vlada zaukazala aretacije ruskih poda?iikov v Franciji, o kateriFh je dognano, da so pristaši boii-ševiške vlade. Od bedaj naprej se jih smatra za sovražne inozenice.
— 000.000 Angležev nu"tv&. London. 17. avgasta. Včerai opoldne je imel lord Northcliiie pri Timesu« govor, v katerem je poročal o naporih Anglije in njenih kolonij. Povedal je, da jc Anglija v tej vojni izgubila 900.000 mrtvih. Ta številka je najboljši odgovor na nemško trditev, da se bojujejo Angleži do zadniega Francoza, Italijana ali Amerikanca. NorthcUfie je nadalje trdil, da se vse paeitistično časopisje na Angleškem subveucionira. O možnosti sklepa miru potom pogaiarvj je izjavil NorthcHff. da je mogoče navesti dva zruičilna slučaja, mir v Brestu litovskem in mir v Versaillesu leta 1871. To sta slučaju, ki dokazujeta, kako pride do mirovnih sklepov.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.') V Mariboru. |B. av::u-ia.
>S 1 o vensko erce<. Naši narodni sovraniki so delavni, kiikor mravlje. Ce se uresniči, nastopijo z obsežno akcijo, kakor >Češko srce«. Za enkrat vidimo v vsem kup banarije, kajti za prehrano naših najsironuisTH i-ših so se naei meščvuiski krofji doslej zelo malo zmenili, češ: naj le delajo revolucijo sestradani in brez moči. Možno je pa, da spremene letos svoje stališče. Bodri .iih pač pripravljanje drugod. Na Slovenskem Štajeriu so producenti v veliki večini. Ne bode našemu deelanu preostajalo letos bogastva, kakor mu lani ni. vendar imamo trdno zaupanje, da bi nat kmet tudi sedaj ne odlašal, ko bi šlo vsa slovensko pomožno delo siromaku. Dvakrat ie abral nas kmet do 30.000 kg živil in tisoče gotovine za srednje in zgoenjestajerske kre\e. fc>edaj pa ie sila doma ih> me.-tih in tudi po deželi. Koliko slovenskih družin z otroei vred je danes s svo.iimi telesnimi in dušnimi močmi čisto na kantu. Čitali sino, da se bo >81ovensko srce< koncentriralo v Ljubljani. Smo proti temu in sicer iz tehtnih prometnih vzrokov. Sedež vodstva bodi v LjubUa-ju, pododbori v Mariboru in v Celjp, •le za Trst in Istro bi bilo skupno skr-beii in to bi n^j storila Liubljana.
>Walenta - Wash in e t o nt. Načelnik kurilnic in delavnic južne žr-»teniec v Mariboru je torej srečno prilezel nazaj na svoje   sU^-o  iiac^to. i&e
v^! Maada v aasrrade. bode tuM a* itrevzel vedttvo na4 utui^kjui. delavnicami in kurilnico. \fož se bode ^ediii tp^ej ^ahko vsak dan vozil v Ptuj in spicirat. kar mu bo k že itak u^rumoi ulači. dokladuin isd. <Li<j na mesec še par stotakov več. >Walenta - WashioK-toiiv je tip uradnik^ na^uromika d«-l*voev in podieieuih sploh. Ki«r lo moro. jim >kodo dela. nikdar jim še ni izpo^lovdl so tako malega poboliska in ce, so bajoneti kFp« niega v bližini, ie telo pretirui Prod Liatkiini tc<ini pa »o iia delavci kljuh bajonetom kratko-malo v /a\\gnili in nesli ven. Vodstvo železnici? ie menda mislilo, ia poide vsled te sramote v pokoj. Tudi aeaički li.-n ->t ..m o teiu utk;ii pisali, a mol ie mu,.p- del — denarci so vee kot ■ * mi ugled - iu /.*u.et .-,cdi v pisarni. Delavstvo i»a je .->eveda pred takim na-čeluikom izgubilo se ono malo sposto-\huia. reete: strahu, ki ga ie imelo. — Tinino doui pridevek k imenu >Wa-sbington*. Kakor uam priaovedujejp, i« to ime kupljeno, torei boli za oara-»tt«. kakor za res . . . Baviti sbio se motali s tem nmžem enkrat lavno, ko1, melo i ;iui sinu. da pride čas. ko ga bodenu* nerali večkrat imenovati.
«() e i a r k i< namestnik g r o i (1 1 a r v. Grof ( lary ie razpo.-M m .-niskim li>n>m pUuiu. v katerem pri-peveduji »].: je /,e /nauo olje iz Ha4.- nri M;uii.«iiii na i/recno povelje psehrflc niev&lnega urada, v^otem ko na jo i>o-toiu nameatnij« zaplenil za domačo rabo, moral V umožiui U) a izročiti firmi Schicht. GlaFVJOVO pi--uto naj pseslepl javnost. C^e ie Lilo kai Clarvju na olju in ce ga ie že v rokah imel, bi ga bil tudi lahko kakšne -tote rešil, če že ne vsega. Seveda: -gliba vkup striha<. Ro /e kai odletelo kiet
l1 roi<tal Naš obeinskj -vet ie protestiral \ dolnoveaui klobasi proti p« »draženj u k rub rt in moke. Kadar jzrr za bombastične besede, takrat ->o na^i jospodje občinski avetnikj vedno veliki in gostobesedni. Ko bi bili preie ves » I .i <;  ■  ir'-riie. ki  so jo to pot
zbrali za papirnat protest, bili vpora-bili za umno fiospedarsTve in delo za nu.iiH* prebivalstvo, bi se danes v Mariboru dalo se prav dobro živeti
Kaj Hm vse ni prav. V čo^o-oisu dro - iva >Allgemeiner deut.-ehor Spraebver« inv. ki ga seveda tudi >Mar-burger Zl'.: (itira. ^e pritožuje poslanec dr. Paul Ilofmann v. Welenh.of. znan Graiban. proti novim izrazom, ki jih Slovem i nričenjomo vporabljati V svojem govoru in pisavi. Zlasti vojaške ozna«"i.f': desetnik, četovodia- narednik, stotnik, polkovnik, (na drujje pozabljajol) m> iim silra» neprijetne. Gospoda naj se pomiri in črpa iz vsega tci^a nauk, da ie naš slovenski jc^ik mnogo sposobnejii za življenje, ker ga lažje izpopolnujemo. nego nemški. Nemci naj bi vendar uvideli, da ie nemški jezik, kakor ta mala primera kaže, kot >St^atsprache< za psa!
V l o m. V pisarno samostana oc frančiškanov je dne 16. t. m. popoldne ob 4. uri vlomil nek štabni narednik in odnesel gotovine 10.000 K Videli so ga ie preje čez dan. ko -e ie tam okrogr klatil. Zginil ie seveda brez sledu.
i i!
1.
Vojno odlikovanje. Z zlatim za->lužnim križem na traku hrabrostne svetinje ie odlikovan postni oficijal Friderik T o m a ž i č v Trstu.
Za skladiščena mojstra pri državni železnici sta imenovana .Tosip 7j b u e 1 c in Ferdo Žagar z Gori-škega.
Goriško    go in domensko
o^krbuišt\o ^e premesti iz Gasteina v i elovec.
Smrt med Ijegunci. V Ljubljani so
pokopali  Ivana Med veš teka. po-?>e^tnika in bivšega mesarja v Kanalu. Vipavski vlak ie povozil prejšnjo
s-redo pri vl^odu v dovnboriki predor srbskega vjetuika. ki ie 1m1 zaposlen kot krmar pri železni carski kuhinji v Prvačini. V začetku se je domneval samomor, toda komisija je dognala, kakor .se čuje. da ie bil vietnik že prej usire-iien i i' položen na tir. Srba so imeli vsi i adi. Bil ie iz premožne rodbine.
Pod vlak je padla v Xabreeini 47-letn.-i it-a   Marija    Maganja iz
Sv. Krizn ]jri Trstu. Hotela je stopiti na vlak. ko se ie ze premikaj, pa iei je spodrsnilo in je padla pod kolesa, ki so i« i odtrgala obe nogi. V tržažki bolnišnici, kamor so jo pripeljali nezavestno. je kmalu na to murla.
Pri 1> uto vi j ah na Krasu so našli blizu kolodvora trurrlo nckeKa 30 do iOletnega moža. Raztehvsenie je pokazalo, da ie bil mož umorjen.
Brestoviea na Krasu. Županstvo naznanja, da je pričelo dne 16. t. m. i'1 dovati zopet v lastni občini in se priporoča strankam, da se radi pravočasnega predloženia izkaza nastali'i pnffiodb ol.rnejo na isto. — Ztipan4\a» občine Brest*»vica. Župan: Ivan Čeh.
Iz Gorice. Poti*es smo čutili v torek zvečer kmalu po deseti vri zvečer tu na Goriškem. Ker je ljudstvo radi aprovizacije in obnove skrajno nervozno, je pripisovalo ta sunek svojim razdraženim živcem. Škode ni potres napravil nobene, ker ie ni mogel. Kjer je vse porušeno, pride celo potres prepozno. Vse prihaja sedaj v našo deželo. Otvorjen je v polni meri tujski promet. Španska bolezen, ukrajinska lakota, romunski glad. italijansko pomanjkanje in nemški mlcdniki. ki si prihajajo ogledovat porušeno mesto in hiše, ki bi b»ie oventuelno na prodaj.
C kr. loterijski urad y 'JVstn za Primorje, Dalmacijo in Kranjsko je l^riu>l z dauašiiiim dnem svoje dolovanje v polnem obsegu zopet v Trstu. Prihodnje žrebanje bo 21. t. m. Urad se nalia.ia v ulici rarradori št. 16.
>Trst za Gorico^. V soboto se ie vršilo v Trstu prodajanje razglednic"s sliko cesarja- in cesarice, kakor tudi razglednice porušene Gorice na korist goriškim beguncem. Poroča se. da je izkuniček jako ugoden.
Novorojenega so jiašli nirtvesra v Trstu na vogalu ulic ^arnevo in Bacchi. Trupolce je že gojilo. Dote je staro kaka dva meseca.
m«« * mm tr.
Mi u pelw ohrtf.
Plena ena kuraiorijeva seja zavoda *a pospeševanji' obrti se ie vršila ob uav^očuoisi zttdtopnika c kr. ministrstva za iavn< dela iu c. kr. obrtno-por spašavahu';;*! ujoda na lUin^ju dne 12. avgusta i. 1. v zhi> rovu urici uiesuiega liia^i.-^traia. Iz p uočila predsednika Iv. KiLgaria poro« amo .-auto o najvažnei-. ih točkah. Zavod za pospeševanje obrti ie » lastnem delokrosru o-novai Vojno cev ljamo, ki je do .^edaj popravila uad >tM10 parov obutev, ("cvliama se bo še povečala iu preosnovala. T>o-zorela ie pumo/ua, al>ciia za po vojni
in bodo zajnoatli   pq   voinj prizadeti
obrtniki potem takoj \ lagati prosnie za. brezoorešipa posojila do zneska 44MTO kron.
Ob .^odelnvaiMU Zavoda za pospeševanje obrti se ie ustanovila v F i ubijani Obrtna centrala za obnovitev Goriške, r. z. z o. z., ki ima pred v.->oui namen pro.-krhov; ti surovine, tielovne pripomočke in stroie za obnovitev Goriške, obrtnim podjetjem na Kran.i-kein pa posredovati naročila za obnovitvene drla na Gorižkeni. Ta obrtna centrala postane v$led tega naj-vaznejsa tehničnorstroapvna organiza-cija in ima največji pomen ;ndi za riške obrrniko kor bodo potom Obrtne *' ntrale zamogli obnoviti \Q\e obrtne obrate. K Obrtni <-entrali sp pristopi^ že najuglednejše domače tvrdke. za Zavod za pospeševanje obrti pa se odobri sklep, da pristopi s 5 deleži Obrtna centrala ie prevzela po naročilu c. kr. primorskega narae^nisrva večje dobave za opremo nor*i*kib šol. T'udla4«ro za -od«) o vanje pri obnovitvi Goriške si je zavod ustvaril s tem. da ie na lasten račun preskrbel večje množine rezanega lesa, ki ga ima .-hranjonega v bivšem Lorenzijevem sklatli&eu. katerega bo oddajal manjšim obrtnikom, ki si ne morejo nabavi U lesa v večji množini in zlasti takim, ki hpčeio potom Obrtne centrale prevzeli obnovitvena dela \ Goriško.
Na Ounaiu se ie ustanovila Zveza avstrijskih zavodov za pospeševanje obrti, ki si ie stavila nalogo zastopati obrtno - pospeševalne zavode pri večjih akcijah, ki se imajo izvesti skupno za celo državo poiom obrtno - pospeševalnih zavodov. Tako bo prevzela ta zveza izvedbo stvarno in osebne demobilizacije, pri kateri se bo šlo za velike koristi obrtnikov tako elede dobavo surovin, kakor vrnitve delavskih moći iz voiske. Za pospeževanje lončarstva se sklene izvesti vecia akcija. Id jo je Zavod za pospeševanje obrti že pričet tik pred vojsko. Zgradila se bo po možnosti že med voj.-ku primerna žgal-na pec za lončarje v Mlaki pri Kamniku. Razpis najrrad za načrte vzornih, enostavno zgrajenih mobilij se ni imel uspeha in bo razpis z ozironi na «dmo-vitvena dela na Goriškem še enkrat razglašen.
Za vajeniški naraščaj skrbi zavod s tem. da podpira vsa stremljenja zar vzgojo in .izobrazbo obrtnih ,rajencev. Zlasti sodeluje pri upravi Vajeniškega, doma v Ljubljani, kateremu se dovoli na novo tekoči kredit do 10.000 K. Ker sedaj vajeniškega naraščaja, čimdaHe bolj primanjkuje, je postalo skrbstvo za vajence se veliko bolj važno in želeti je. da bi rudi obrtniki sami pokazali temu vprašaniu več zanimanja in doprinesli tudi več lastnih žrtev v interesu bodočega prospeha obrtnega stanu. V tesni zvezi z vpraš: a njem Vajeniškega naraščaja je tudi obrtno - nadaljevalno šolstvo, ki je med vojsko^ bilo skoraj popolnoma ustavljeno. V zadnjem letu ie bilo od 26 obrtno - nadaljevalnih šol otvorjenih komaj 13. upati pa je. da se bodo razmere že za prihodnje Šolske leto zbolšale. — Vojaške dobave, ki jih posreduje Zavod za i*>spe-sevanie obrti radi t>omaiijkanja blaga einidalie bolj pojemajo, za nadomestilo pa bo zavod poskrbel kroiačem in Šiviljam delo s popravHaniem že opranih in strganili oblek. Ta akcija bo prišla na jesen v tek. sedaj se vrše priprave. — Zavod za pospeševanje obrti .-e za nima tudi za deio, ki bo nastalo vsled izmenjave vratnih medenih Kljuk. Zavod zavzema stališče, da mora to delo, če se že mora izvršiti, biti izvršeno od domačih obrtnikov. Vrše se pravkar tozadevna podajanja. — Posebno važnost polaga zavod na preskrbo nai-juijnejše potrebnih surovin za našo obrtnike. Doetm se ie sicer dobilo od nekaterih central nekaj surovin, ie že koraisiia za železo odrekla vsako nakazilo. Ker so obrtniki vseh kovinskih .^trok brez železnih surovin, bo zavod položaj temeljito pojasnil komisiji za železo ter na novo zahteval vsai toliko materijala, da bo mogoče ustreči najnujnejšim potrebam. — Zavod ie pod pisal 1000 K S. vojnega pc^soiila.
Poročilo se vzame soglasno na znanje, zastopnika osrednjih oblaste v pa obljubita svojo podporo v vseh točkah predsednikovega poročila. — Daljša dobata se razvije glede prUtopa Zavoda za po.-po-evan ie obrti v Liublia-ui. k zvezi avstrijskih zavodov za, pospeševanje obrli na Dunaju. Sklen* to zadevo urediti v priboilnji seji izvr-šovalnega odbora. OJobre se zapisniki zadnjih dveh set in računski zaključek za leto 1917 ter sprejme revizijsko poročilo. — Seje sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik Obrtno centrale za obnovitev Goriške, ki sta opozarjala na nujno potrebo akcije za obnovitev raznih panog goriške domače industrije, zlasti Izdelovanje kovinskih predmetov v LokovcuT einkarstvo in lesno (lomačo industrijo v C'epovan-ski dolini. Za čipkarstvo se bo razdelilo Ieins nekaj svilenega sukanca^ za katerega naj se p^ifflašijo interesenti pri Trgovski in obrtniški zbornici v Hebu na Češkem, koji ie ta akcija po-vorjona za v.se čipkarske   okraie na
tem. da. jim preskrbuje mesta pri mojstrih, da se izuče   svojim poškodbam
primerno novih spretnosti v rokodel stvy. Zastopnika osrednjih oblastev izražata zadovolistvo nad Uiko lupešnim rlolov^ijem tuKjvisuio&i zavoda, ki si je priilo^jl s svojim delom sviljšče pne-
/
iX31. stVr*.
„SlOven^im waKUU" dne is. avgusta iyis.
Str n 07
v deželi. — Sklene se zvišati tudi zavodov personal, da bo zamogel zavod biti kos vsem velikim zahtevam, ki iih bo stavilo vojno prehodno eospodaretvo ?a Au ODrtno - pospeševalnih zavodov. Obravnavalo se te še već internih vprašani, nakar zaključi sejo predsednic Iv. Kregar z zalivalo vsem navzočim ter mestnemu magistratu, ki je dalo za kuratorijevo sejo zborovalnico na razpolago.
Dnevne vesti.
— Vojno odlikovanje. Mornariški višji kurat dr. Josip S'e ver je odlikovan z vi-težkim križem Fran Josipovevca reda z vojno dekoracijo.
— Imenovanje v notranjem ministrstvu. Namestništvenl tajnik Evgen Zupančič je imenovan za ministerijalnega podtajnika v notranjem ministrstvu.
— Slovesna otvoritev zdravilišča za tuberkulozne vojake. V soboto ob 4Al. popoldne se je izvršila slovesna otvoritev prvega zdravilišča za vojake, bolne na pljučih, ki so doma iz Kranjske. Zdravilišče je bil ustanovil pol kovni zdravnik dr. Mavricij Rus, poveljnik c. in kr. rezervne bolnišnice št 5 v belgijski vojašnici. Otvoritvene slavnosti, o kateri bomo še poročali, so se udeležili zdravniki, častniki, uradniki, strežniki in strežnice nove bolnišnice. Poleg tega so posetili novoustanovljeno zdravilišče ter prisostvovali otvoritveni slavnosti deželni predsednik grof Attems, okrajni nadkoiuisar dr. Žužek, vojaški štacijski poveljnik Keneralmajor von Uherek s svojim pobočnikom ritraojstrom Mudovernigom, stotnikom vit Luschanom in stotnikom Trdino, za sanitetne oblasti garnizijski šef - zdravnik generalštabni zdravnik dr. Geduldiger z višjim štabnim zdravnikom dr. Lusenbergerjem, nadalje namestnik deželnega glavarja dr. Lampe, za mestno občino župan dr. Tavčar in podžupan dr. Triller ter za Rdeči križ okr. glavar v pok. Del Cot
— Iz pisarne Slovenskega narodnega deželnega gledališča. Jutri, dne 20. avgusta začne slovenska drama zopet s svojimi rednimi skušnjami in vabi vse svoje člane, da se zbero ob */<9. v gledališču. Tudi za opero so se skušnje že pričele. Prvi sestanek vseh vpisanih članov in članic plesne šole se vrši danes ob 7. zvečer v mali dvorani Narodnega doma (kavarna). Vodstvo anga-žuje takoj muzikalno naobra^enega sufler-ja (suflerko) za opero in opereto, kakor tudi suflerko za dramo ter se tem potom javlja vsem onim, ki reflektiralo na ta mesta, da se takoj zglase v gledališki pisarni.
— Predilnico v Ljnbljairi je kupila Zadružna centrala. V »Tagespošti« že nekdo preliva bridke solze radi tega, češ, da je zopet neka nemška posest prišla v slovenske roke. Ta posest je toliko bolj važna, ker bo projektirani novi glavni kolodvor imel glavni vhod s podaljšanjem Mi klošičeve ceste preko predilniške realitete.
— Pod ražen je mlevskih izdelkov. C kr. deželna vlada razglaša, da je podraže-nje mlevskih izdelkov stopilo v veljavo. Vzrok dvigu cen se navaja zvišanje cen žitu, vpeljava mlatilnih premij, zvišanje plač mlinarskemu os ob ju. sosehmo pa še zvišanje stroškov tujezemskih mlevskih Izdelkov. Glasom naredbe mora imeti vsak prodajalec v svojih prodajalnih prostorih na vidnem mestu n a*b i t e c-eni-ke vseh mlevskih izdelkov. Od-tiske te naredbe se dobi v tiskarni Ig. pl. Kleinmavra in Ferd. Bamberga v Ljubljani.
— Povišanje cen so da v i čar? ki h izdelkov. Deželna zadruga izdelovalcev soda-vode na Kranjskem naznanja, da so se vsled večjih režijskih stroškov cene soda-vičarskih izdelkov od 11. avgusta povišale.
— Umrl je v soboto, dne 17. avgusta zasebnik gospod Tvan V i n d i š, po kratki mučni bolezni v tukajšnji deželni bolnišnici. Star je bil 81 let. Naj počiva v miru!
— Poročil se je v petek v šentpetrski cerkvi v LJubljani gosp. dr. Albert B o t -t e r i z  gdč. Vido S ritofovo.
— Matija vitez Schonerjeva ustanova za vpokojene ubožne železničarje. Prošnje Je vlagati najkasneje do 10. septembra t I. pri oddelku, kateremu je bfl prosilec pred vpokojenjem dodeljen. Uboštvo mora župnik ali pa župan potrditi. Prednost imalo vsekakor v vojni onemogli ali ranjeni železničarji.
S Častno svetinjo za 401 etno zvesto službovanje je odlikovan gozdni oskrbnik Anton Podlogar na Auerspergovem posestvu na Golem.
Iz Selške doline nam pišejo: Pri nas so aprovizacijske razmere kaj žalostne. Karte pač dobimo, živil pa nič, narobe bi bilo bolje. Moke smo pred enim mesecem dobili stranka po 2 kg, sladkorja nič. Kdor ne pridela živeža doma, mu le gorje, ker tudi za denar ne dobi ničesar. Begunci se kar zgrinjajo skoz našo dolino in ti so nam nemaničem v škodo, ker plačujejo živila po nezasllsno visokih cenah, aH jih pa zamenjavajo. Jajca n. pr. plačujejo že po 80 vin.! Če se pa pritožiš, oziroma spod-badaš merodajne ljudi, da vendar kaj store v pomoč stradajočih domačinov, potem si pridobiš ime — sitneža! Lepo le očitati sitnost ljudem, Id ne vedo, kaj Je pomanjkanje! Se ni dolgo, da sem govoril z nekim popotnikom, ki mi je zatrjeval, da je na Tolminskem bolje, češ da le tam »župan in okrajni glavar, ki gresta na vso moč potrebnim ljudem na roko«. A kaj šele bo, če se razmere ne zboljšajo? Nemaničev fn onih, ki so navezani na borne mesečne vinarje, čaka gotova smrt ln lakota! Mesa dobimo vsakih 14 dni v Selcih, a še tega po 20 dkg za bolno osebo. Seveda le v slučaju, da pride mesar iz Železnikov sekat v Selce in se v veliki gnoči po več-urnem naporu prlrineš do nJega m si deležen njegove dobrote! Ne vem pa, kako }e to, da v gotovih hišah ne manjka mesa, tam se vedno kuha »golaž«, da bi človek ne verjel, da živimo v časih pomanjkanja in stradanja. MoJe mnenje Je, da ni smeti delati razlike med ljudmi, ozirati bi se bilo edinole na zares potrebne, na naj si bodo ti pri »dobrote delečih« priljubi Jeni aH nef Proč z dvojno mero!
Poootalk nam piše: Poštni voz, ki vozi po Selški dolini v Skofjo Loko m obratno, je vedno tako prenapolnjen, da se mora že smiliti žival, ki ga vleče, in ljudje, ki trpe v tej gnječi. Tudi bi bflo treba cene določiti, ne da bi kdo plačeval več, kdo manj. Enaka mera za vse! Te dni sem so peljal z »omnibuso m« s škofjeloškega kolodvora v Loko in plačal za kratko vožnjo 2 kroni! No, to je pa že iudovska cena! Res je, da živimo v vojnem času, a kar ie preveč, je le preveč*!
Oskrbnica »Triglavskega doma« ita Kngarid opozarja vse, Id namj»aya|o, le-
tos še na Triglav, da bo koča oskrbovana le še kakih 14 dni.
Trbovlje. Ženska podružnica Ciril-Metodove. družbe je imela dne 1. avgusta občni zbor, ki se ni vršil cela šuri leta. Vzlic temu je podružnica vsa štiri leta delovala, in sicer je odposlala glavni družbi v Ljubljano za 1914. leto 260 K. za 1915. in 1916. leto 190 K. za 1916/17 pa 212 K, za tekoče leto se je že nabralo 425 K članarine in 31 kron nabranih na občnem zboru za cvetlice z vrta ge. Dimnikove, Torej je bila podružnica z ozirom na težka leta od leta 1914. dalje povoljno delavna, kar je zahvaliti vrlim zavednim gg. Članicam. — Novi odbor se je. sestavil sledeče: prvo-mestnica gospa Dimnikova, ki načeluje podružnici od njenega obstoja in jo je zastopala na vseh glavnih skupščinah in je vedno delovala za procvit in razvoj podružnice; namestnica prvomestnice sa. Šentjur-čeva; tajnica ga. K. Pertot; njena namestnica g. Habjan; blagajničarka ga. Silva Vel-kavrh; njena namestnica gdč. Grebenšek. V odbor so bile izvoljene sledeče dame: gdč. Ruska Frankovič, ga. Omerzu, gdč. VVindischer, gdč. Kukenberger, gdč. Tratnik, ga. Metere, gdč. Bajda in gdč. Bulin-ger. Pregledovalke računov gdč. Sonja Volkcr in gdč. Hilda Dežman. Novoizvoljeni odbor jamči, da bo podružnica storila tudi letos svojo dolžnost in po možnosti podpirala Klavno družbo. Podružnica je pobirala letos dvojno članarino, ker je za trdno pričakovala, da bo letošnja glavna skupščina določila povišanje članarine, da se s tem povišajo dohodki glavne družbe. Želeti bi bilo v prid družbi, da se bo tudi o tem razmotrivalo, ko se bodo sestavljala nova družbina pravila.
Ponkovljan! nekdanji dijaki vseh srednjih ln visokih Sol se vabijo tem potom vljudno in nujno na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 25. avgusta 1918 popoldne v gostilni gosp. Žličarja na Ponikvi. Namen: Sestava novega odbora za leta 1000 ustanovljene »Slomškove ustanove« in razgovor o sredstvih za pomnožitev ustanovne glavnice. Z ozirom na veliki narodni pomen podjetja, se pričakuje, da se udeleži sestanka vsak, ki ni absolutno zadržan.
Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 25. avgusta ob 3. popoldne podueno predavanje (potovalni učitelj gosp. černej) pri Čebelarju in posestniku I. Terglavu v §t. Jurju ob Taboru. Čebelarji iz okolice, pridite v prav obilem številu, da se pogovorimo zlasti o dobavi sladkorja za jesensko pitanje!
Iz učiteljske službe. Razpisano je mesto naduČitelja na deški okoliški šoli v Slov. Bistrici. Prošnjo je vložiti na krajni šolski svet v Slov. Bistrici do 31. avgusta. Pri šoli je velik vrt.
Izgubila se ie pompadura z državno-železniško legitimacijo, glasečo se na Olgo Pohl, z dvema ključkoma in črno usnjato denarnico s precejšnjo vsoto. Zgodilo se ie to v soboto ob dolenjskem vlaku od vagona do stroja. Pošteni najditelj naj odda pompaduro z vsebino v Spodnji Šiški št. 119 pri državnem kolodvoru proti dobri nacrradi.
Zelena nakaznica za krompir se je izgubila na Rimski cesti, glaseča se na tri osebe Jeran. Kdor jo je našel, naj Jo prinese na Resljevo cesto 20.
Najdene izkaznice. V soboto popoldne so s& našle na poti proti cerkvi sv. Jožefa tri zelene B - izkaznice, glaseče se na ime: Frank, černe ln Ogrizek. Stranke naj pridejo takoj po nje v Križevniško ulico 10, I. nadstropje.
Zatekel »e je petelin. Dob! se v Mestnem domu pri g. Antonu Kavčiču.
A&rovizacija.
4- Ovseni riž za doječe in noseče matere se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem redu: Na izkaznice št. 1 do 400 dne 20. avgusta, št. 400 do 800 dne 21. avjrusta in št 800 naprej dne 22. avgusta. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg ovsenega riža, ki stane 1 krono.
■4- Cena kruhu. V zmislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. t m. št. 25.891 prodajal se bo od prihodnjega torka, t. i. 20. avgusta dalje hleb kruha, ki tehta 500 gramov, po 48 v, pol hleba po 24 v in Četrt hleba po 12 vin. Čim prejme mestna aprovizacija zadostno množino krušne moke, kar se pričakuje v nekolikih dneh. pekel se bo 600 gramov težak kruh in prodajal hleb po 64 vinarjev.
Prosveta.
— Slovenska Bistrica. Spored narodne veselice, ki jo priredi >Čitalnica« s sodelovanjem > Celjskega pevskega društva< to nedeljo, dne 25. avgusta ob 4. uri popoldne v hotelu >Av-strijac je sledeči: 1. S. Vilhar: >Prc~ Ijetni zvuci«. (Mešan zbor.) Zorko Prelovec: >Jaz bi rad rdečih rož-c (moški zbor). 2. V. Stech: >Malomestne tradicije* veseloigra v enem dejanju, ki se godi v sedanjem času. 3. E. Adamič: >Petnajst lete, O. Dev: Slovenske narodne pesmi, A. Andel: >Igra kolo<. (Vajnkušac, hrv. nar. pesmi mešan zbor). 4. O. Dev: >Jegerle«. koroška narodna, Jakob Aljaž: >Na dan«, (moški zbor). Po sporedu je prosta zabava, na kateri bo igral umetnik na harmonike g. Napolitan iz Konjic. Cisti dobiček je namenjen >Dijaški kuhinji« v Mariboru.
Kožne stvori
* Poroka PaSieeve hčerke. Iz Cu-
riha 17. avgusta: Hčerka srbskega ministrskega predsednika Nikole Pašića se je poročila v Nid z brodolastnikom dr. Račićem iz Dubrovnika*
* Za 1400 kg- letakov nad Dunajem. >Messa4fgero< poroča o Italijanskem poletu nad Dunajem: Vsako italijansko letalo je imelo za 200 kg okK-cov. Italijani so vrgli na Dunaj vsega skupaj 1400 kg oklicev. Dostavila še, da so bila vsa italijanska letala* is-vzemši ono, v katerem se ie nahajal d* Anunzio. opremljena 8 strojnimi puškami.
* Železniška nezgoda r Dunajskem Novem mestu. Po neprevidnosti nekega delavca, kakor se   poroča i«
Dunajskega, Novega mesta, so se začele ponoči 15. t. m. premikati z Dunaja 3 garniture vlakov, ki so tekli vedno hitreie dp postoje .t Dunajekejn Noyem
mestu, kjer so trčili na samo stoječo lokomotivo, ki ie zadela vsled tega na lokomotivo tržaškega vlaka št 35, ki se je ravno pripeljal na postajo. Nekaj vagonov je razbitih, 18 potnikov ranjenih.
* Dr. Širne Mazzura, častni meščan zagrebškega mesta. V soboto so izročili na slovesen način dr ju Širne Maz-zuri častno meščanstvo zagrebškega mesta. Doplom je narisal prof. Senoa na pergamentu. Pri izročitvi so bili navzoči župan dr. Srkulj, podžupan Kontak in senator Seifert. Nagovor je imel župan, ki te poudarjal zasluge stavljenja kot dolgoletnega pravnega zastopnika zaerrebŠkega mesta, razven tega ga je hotel svet DOČastiti tudi kot starega boritelja za narodne pravi- e. Dr. Mazzura se ie gin jen zahvalil.
• Nezgoda g-eneralnega polkovnika Pflanzer - Baltina. Iz Skadra poročajo, da se je pripetila vrhovnemu poveljniku v Albaniji generalu Pflanzer - Bal-tinu na službenem potovanju nezgoda. Ko se je peljal s takozvano >draisiDo< t. j. z lahkim štirikolesnim železniškim osebnim vozom, je skočilo jedno zadnjih koles iz tira, ko je prišel voz iz 6 metrov visokega predora, na kar je voz padel v tflobočino. General Pflanzer-Baltin je ostal nepoškodovan, njegov spremljevalci- sanitetni šef je težko, voznik pa lahko poškodovan.
— Budimpeščanska borza je pričela pretečeni teden medlo, proti koncu tedna pa se je poslovanje vživelo. Kurzi so šli skoro na vsej črti navzgor ter notirali v soboto višje kakor pretečeni teden. Za to novo »hausse« na budiinpe-ščanski borzi ni bilo novih povodov, ampak motiviralo se ie s tem. da^bo odrska žetev izpadla boljše kakor se je pričakovalo ter s tem, da se je ustavila en-tentina ofenziva. Pravi vzrok pa je bil tako kakor navadno, obilica denarja. Ker sledi dunajska borza skoraj vedno budimpeštanski, je tudi sedaj pričakovati, da bo vladalo na dunajski borzi dobro razpoloženje.
— Nove pristojbine za brzojavke. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da se bo od 1. septembra t. I. naprej pobiral pri sprejemanju pristojbini zavezanih državnih in zasebnih brzojavk, vštevši časniške in tiskovne brzojavke, na vse prometne smeri razven tarifnih pristoibin povišek 20 v za vsako brzojavko in da se je določila pristojbina za vknjiženje (registracijo) skrajšanih brzojavnih naslovov in posebnih dostavi jalnih navodil za Trst, Primorsko in Kranjsko na 50 K letno (dosedaj 40 K).
— Vodilne cene za vino. Dne 25. julija t. 1. vršilo se je na Dunaju oosve-tovanje avstr. drž. vinogradniškega društva. Seje so se v sporazumu s >Splošno zvezo avstrijskih zadrug« udeležili tudi zastopniki kmetijskih in vinogradniških zadrugr iz vseh kroco-
\in države, v katerih se prideluje vino. Z ozirom na vodilne cene se je sklenilo po natančnem preudarjanju ^ seh vprašani, ki prihajajo v no^ev erlede pridelovanja, trgovine in uporabe vina, enoglasno, predložiti vladi sledečo re-sjIucmo. »C kr vlada Qe raorw. da razveljavi obstoječe vodilno cene za vino in da izroči vino prostemu prome tu v Avstriji — tudi v vojnem ozemlju —. kakor se to godi na Ogrskem in v Nemčiji.«
— Tirolski občinski zastopi proti navijanju vinskih cen. >Innsbrucker Nachrichten« poročajo, da so se občinski zastopi političnega okraja Schlan-drskega obrnili do deželnega gospodarskega sveta z energično spomenico, v kateri zahtevajo, da naj se naredi konec nesramnemu odiranju ljudstva s strani vinskih producent o v, na čemur ie kriva v glavnem slabost političnih oblasti. Lansko leto že so vinske cene poskočile za 100% napram cenam v mirnem času, letos pa hočejo brez vsakega vzroka in brez vsake meje kljub izvrstnemu vinskemu pridelku cene povišati še za več tisoč odstotkov. Ze sedaj se kaže. da sega cena hektolitra od 1000—1200 K. Zahteva se zaplemba vsega vinskega^ pridelka na enak način, kakor za žito, samo da se pusti primerno množino za producenta in da se istočasno izločijo posredovalnice med producenti in konzumenti, kjer se ravno vrši ono tajinstveno navijanje cen.
Darila.
Mestnemu ap rov i začne mu zaklada za
prehrano ubožnth slojev ie poklonil gospod
Adolf Lorant, trgovec v Ljubljani, vnovič 200 kron.
Za oslepele vojake. Gdč. Amalija La-pajne ln Pavla Močnik sta poslali deželnemu odboru 60 K čistega dobička, nabranega povodom prireditve otroške igre »Vanda« v prid slovenskim oslepelim vojakom; c, kr. davčni urad v Škof ji Loki v isti namen 146 kron.
— Za »Vojaški dom« v Ljubljani so nadalje darovali: Zupan dr. Ivan Tavčar 300 K; Josip Kosler, LJubljana, 200 K; Fran Hočevar, Ustje p. Ajdovščina, 4 K 70 vin.; mestno županstvo v Rudolfovem 200 K; občina MozelJ 20 K; zbirka v župniji Mavčiče na Gorenjskem 252 K 60 vin. — Prav lepo prosimo Se nadaljnih darov. Spominjajte se z dejansko ljubeznijo naših hrabrih vojakov!
Za Št Viško šolo v Trsta so darovan na nabiralno polo g. profesorja L N. v Borovnici sledeči gg.: rvan Majaron m Fnmjo Švigelj po 100 K, Ivan Svigelj In Josipma Dekleva po 50 K, Ivanka Mavec 30 K, Martin Košuta, Josip Pahor po 20 K, Anton Drašler, Leo Macoratti, Albert Ja-ger. Emil §kerl,~ Franjo Stihadolnlk, Franjo Godec, E. Stroj po 10 K, rvka Novak, Ivan Debevc po 5 K, Janko Zirovnik 2 K. Vsem darovalcem iskrena zahvala!
Za slovensko šolo t Maribora so darovali: praporSČak Lud. Zeplč na Dunaja, nabral med slovenskim in češkim častni-štvom 8. pešpolka na bojišča, 112 K; dr. Vekoslav Šumenj ak v Gradcu 10 K; trorav-nlštvrj »Slovenskega Naroda« 53 K: neimenovana nabrala v Lehrra, m sicer so darovali: Edvard Pogačnik 100 K, Josipina Medved 20 K, Marica Medved 20 K. Marija Ur-bw » JC PavU Majcen 10 K, Srečko Ma>
cen 10 kron, Prima dr. Horvatova 10 kron, Antonija Urobelnik 10 K, Marija Medved 4 K, Albina Medved 4 K, Romana Miklavc 1 K, Julka Urbane 10 K, skupaj 219 K; kaplan Matko Krovh v Remsniku, «abral v veseli družbi 130 K; Slavica LukaČič v Ljutomeru lu K; Franc Kosir, učitelj v Stude-nicah, kot izkupiček dražbe za »nageljček rdeč« v gostoljubni hiši Laznikovi v Stop-niku med veselimi izletniki »Za Creto« 35 kron; dekan Josip Cižek v Jarenini 950 K (vnovčenb vojno posojilo 1000 K); vojni kurat Trstenjak 180 K (vnovčeno vojno posojilo 200 K); na poroki Rupert Grahernik-Ivanka Supanič v Jarenini nabranih 200 K; Bralno društvo v Jarenini del čistega dobička zadnje slavnosti 300 K; v Košanjčevi kleti na Murnu pri Ormožu zbrala vesela družba 72 K; pevska družba pri g. Ivanu Spritzeiju namesto venca umrli mladenki Mimiki Peklar 100 K; kaplan Mešiček v Kapeli nabral pri g. Cobinu na nekem godova-nju 40 K; Micka TopliSek v Olimju, darovala otroška druibica na Ciril - Metodov kremni večer z geslom »Mi mali iz Sopot — za male v Mariboru« 10 K; kaplan Franc Hohnjec v Rečici nabral v družbi »Maksl-nov« 75 K, Franja Vošnjak, učiteljica v Ponikvi, darovala vesela družba pri Berglezu na Tičevem 32 K; O. Škamlec, župnik, Les-kovec pri Ptuju, 200 K 10 vin.; Miha Ferk, bogoslovec pri Veliki Nedelji, nabral na primici)! g. Lojzeta Skuhala 150 K ter na pri-miciji g. Ivana Gašpariča pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji 100 K; kaplan Ivan Kotnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah, nabrano v župniji Sv. Antona v Slov. goricah 1000 K; občinski urad Zakot pri Brežicah 200 K; moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju ob južni železnici, prebitek veselice o priliki občnega zhora dne 28. julija 70 K; Ferdo Primec Iz Hotinjevasi, zbirka jugoslovanskih in Čeških vojakov nadomestne bolnišnice št. 3 v Vidmu 205 K; Milan Vošnjak, tehnični uradnik v Gradcu, 10 K; župnik Vid Janžckovič po gospe dr. Leskovarjevi, 50 K; Emcrik Mravljak. trgovec v Vuzenici, darovala vesela družba iz Mute in Vuzenice pri Vrh-njaku na Muti. 100 K. — Prispevke je pošiljati n;i naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc PiŠek, Narodni dom). — Šolski odsek.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za oslepele slovenske vojake: Herman Krnet, nadučitelj iz Cola pri Vipavi, 300 kron, iz učiteljske pritrditve (»Cigani«) za vipavski sodni okraj; podružnica C. - M. družbe za Gaberje in okolico 100 K: zbrana družba pri »Pehani - Gorišku« v Žužemberku, 20 K, in dež. zadr. izdel. sodavode na Kranjskem v LJubljani, 50 K, mesto venca na krsto člana g. Andreja Lacknerja iz Črnomlja. Skupaj 470 kron.
Za slovensko šolo v .Mariboru: Nad-poročnik prof. Niko Milačič, z bojišča, 30 kron; Ivan Ilaš z Vač pri Litiji 41 K 80 v, nabrano v veseli družbi v Zabčah, zbirka slovenskh in čeških častnikov 17. pešpolka, na bojišču, 500 K, ker ne smejo brati slovenskih časopisov in vesela družba iz Sp. Šiške 50 K. zbrala pri g. Travnu pod Šmarno goro. Skupaj 621 K 80 vin.
Za »slovensko narodno gledališče« nadporočnik prof. Niko Milačič iz bojišča 30 K, in zbirka slovenskih in čeških častnikov 17. pp. na bojišču 500 K, ker ne smejo brati slovenskih časopisov. Skupaj  530 K.
Za »Ciril - Metodovo dražbo« dr. Iv. Zabukovšek, odvetnik v Šmarju pri Jelšah 20 K iz poravnave C 86/18 pred c. kr. okr. sednijo v Šmarju, iz Neumarkta na Štajerskem 1S2 K, zbrali slovenski podčastniki 20. lovskega bataljona ob priliki odlikovanja četovodje JoŠkota Jeraja m skn-piček od prodanih zamaškov 5 K 30 v. Skupaj 207 K 30 v.
Za »slovensko šolo Sv. Vida v Trstn« Ivo Bakovnik, c. kr. notar iz Metlike 50 K iz kazenske poravnave Bajuk Mlko ca. Ba-juk Ana U 167/18. plačala slednja in zbirka slovenskih In čeških častnikov 17. pp, na bojišču 300 K, ker ne smejo brati slovenskih časopisov. Skupal 350 kron.
Za »gladno slovensko, hrvatsko ln srbsko deco« ženska C. M. podružnica iz Hrastnika 747 K 80 v, živele vzgledne Hrasrničanke in Ana Drobnič iz Sodražice 10 K, daroval neki gosp. iz Ribnice v gost pri g. Drobniču istotam. Skupaj 757 K 80 v.
Srčna hvala!
Upravništvu našega lista so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo« Franc Schmit iz št. Jerneja na Dolenjskem 50 K, nabral v veseli družbi v gostilni g. J. Re-
celja med rodoljubi in domačini, rodbina JuvančiČ - Baša - Vargazon iz Zidanega mostu 50 K, mesto venca na grob g. sod. svetnika A. Rosine iz Radeč pri Zid. mostu, Zinka Cerjak. PrevorJe pri Pilštajmt 83 K. nabrala med* narodno - zavednimi Prevorjani, ženska In moška podrežnica C. M. dr. v Kamniku 460 K, kot Čisti dobiček veselice dne 11. avgusta letos in Dol-ničar, Škerl, Macoratti, Klopčar, Žerjav En-gelbert, Mence 100 K, zbrali zavedni Borovnicam povodom prihoda naših »prebu-diteljev« in na fantovščini f. Franceta ▼ Kraniu nabrali 300 K. Skupaj 1043 kron.
Za »oslepele slovenske vojake« Franc Blanč, rač. podčastnik t. č. v Šmartnem pri Litiji 30 K, nabrano v veseli družbi pri Ro-bavsu Istotam.
Za »gladno slovensko hrvatsko in srbsko deoo« Elza Zorčlč iz Kapel pri Dobo vi 225 K. zbrala na dan proslave slov. apostolov Sv. Cirila in Metoda dne 5. julija letos, Zinka Ceriak, Prevorje pri Pilštairru 83 K. nabrala med narodno - zavednimi Preverjeni in Viktor Rohrmann v Ljubljani 30 K, v spomin n« ljubega mu prijatelja Toneta Rozino. Skupaj 338 kron.
Za »slovensko šok) v Maribora« Ihr.-Bistriški dijaki 1000 kron.
Za »dijaško društvo Domovina« Iltr.-Bistriški dijaki 320 kron.
Za »dr. Krekov spomenik« nadočltelj F. Zopf, učit. M. Zopf in uča. M. Goričan Iz Pristave 15 kron (vsak po 5 kron).
Za »politične preganfance« gdč. Mara MohorČičeva, nabrala med navdušenimi Jugoslovani v Farurjevt gostilni pod Rožnikom 20 kron.
Za »oslepele slovenske rojake v Odl-Uenheimu v Gradcu« ženska In moška podružnica Sv. Cirila In Metoda v Kamniku 460 kron kot Čisti dobiček veselice dne 11. avgusta letos.
Za »slovensko šolo Sv. Vida v Trstu« vesela družba pri »Jernejčkn« zbrala 100 iT.
Za »slovensko srce* na fantovščini gv Franceta v Kranju nabrali 300 kron.
Srčna hvala!___
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. avgusta: Josip Habjan, nžlt-
kar, 81 let, Radeckesa cesta 9. — Adela Logar, rejenka, 4 mesece,   StreHška ulica;
štev. 15.
Dne 17. avgusta: Ivan Medvešček, posestnik, 65 let Radeckega cesta 9. — Josip Berentin, premogarjev sin, 2 leti, Streliška ulica 15. — Tomaž Prek. defarv-vec, 81 let, Radeckega cesta 9.
Dne 18. avgusta: Marija Pevec kra-marica, 56 let, Prešernova ulica 32. — Lovrenc Šlvlc, delavec 78 let Radeckega cest a9^_
Mašim naročnikom!
.Slovenski Narod" velja sedaj: V Ljubljani na dom ali v upravi?
1 mesec..........4tt
V ■* let«i 12 j j
1 leto   ••••••••••• 48 »j
Posamezne številke stanejo 30 vinar.
Po poŠti:
1 mesec.......4 K 50 h
"A leta........13 „ — w
1 leto  •••••••• 90 n ~~~ n
Za Nemčijo 55 kron, za ostale dežele 60 kron.
Uprovn „SIov. rlaruđo".
Izdajatelj tn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina hi tisk »Narodne tfefcarne«.
Št. 11.262.
Dražberai oklic.
4252
V skladišču špedicijske tvrdke „Balkan" v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 33, bode F. Alberti, trgovec v Trstu, kavarna New-York, zastopan po dr. Franu Tominšeku, odvetniku v Ljubljani, prodal v sredo, 21. avgusta 1918, ob desetih dopoldne potom prostovoljne javne dražbe 35.000 kosov surogatnega mila, m sicer 350 zabojev po 100 kosov v skupni teži 10.200 kg.
Kupci se vabijo.
Mestni magistrat ljubljanski«
dne 19. avgusta 1918.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin oziroma brat, gospod
JAKOB MISSIA
po mukapolni bolezni in trpljenju, dne 28. aprila 1916 izdihnil v cvetu mladosti svojo blago dušo v ruskem vjetništvu v Taškentu.
Mota — Radinske toplice, dne 13. avg. 1918.
Franc, Ana Mlssia, starši. Vsi brat]e in sestri.
•
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 19. avgusta 1918.
187. štev.
Ia petek ali soboto se sprelme
postrežnica.
Plača in hrana po dogovoru. Vpraša se: Imonska c. 8, I. nadstr. 4240
100 K dobi,
fcdor priskrbi družini (4 osebe) 1—2 sobi s pripadki do 15. septembra. — Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod: ,,Z novo opravo". 4237
Izborno vino
kalo ln rdeče, proda rlnorejee t Erikam hls. št. 104. 4238
Dve dobro ohranjeni
moški zimski suknji
prod asi a. — Ogledata se lahko v •dl.£n st. 10, v trgovini za čevlje.
Kupim
bencino motor
Ponudbe pod „J. 0. 12" na upravn. »Slovenskega Naroda. 4246
hiša z gostilno
na prometnem kraju v Ljubljani ali ft|rftH«i_ Pismene ponudbe na uprav. wSlov. Naroda" pod B. K. 4233
Krasna vrtna, oziroma
na najlepšem delu mesta, sedaj celo izborno obdelana, se proda. — V sedanjem obdelanem stanju zadostuje za potrebo 5 do šest družin in se rentira z nad 20 odstotkov letno. Po-zve se pri Franu Goldmann, Krliev-niska nL 8, II. nadstr. 4239
IZJAVA.
Mari|a Kogoj, trgovka
V LJubljani, Florjanska ul. 13, naznanjam, da nisem plačnica za dolgove svojega moža. 4214
mw Iščem mlajšega
konci pijenta
z legalno sodno prakso za takojšnji vstop, ali vsaj s 1. septembrom t. L Ponudbe z naznanilom plačilnih zahtevkov naj se vpošljejo neposredno na moj naslov. Dr. Vladimir Žitek, advokat v Novem mesto. — 4203
Češko
pnlfeno, belo, prima puh kilo 45 K, fino belo s puhom 26 K, isto druge vrste 17 K, siv puh 26 K, sivo perje /*50 K, nepnljeno belo kilo prve vrste 10 K, druge vrste 7 K razpošilja po povzetju 4194
Irma Haldek
Praga-Smichov
» - - -   Kinskeho tf. 1.   - - - -
Kupim
hišo (vilo)
(4_5 sob) z vrtom za sočivje in sadje
bi nekaj zemljišča (1—2 orala) v večjem kraju ob Železnici na Dolenjskem ali Spodnjem Štajerskem. Ponudbe z natančnim opisom pod „Mirni dol" na upravništvo »Slov. Naroda«. 4245
Fino KUHARICO
išče bolita rodbino ¥ Trsta. Znanje laščine ni potrebno. — Več pove višji poštni   oficijal  Tomatic, Triaaka cesta 43.
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAltfT, Kroni. 2693
Mesto hišnega ln pisarniškega
: oskrbnika:
se odda s 1. septembrom pri tiskarni
Igu. jI. Kleinmayr J hi Bamberg
v L.ubltani.
4247
Jedilno OUE
na prodaj v sodili po 100 lit. — Pismene ponudbe pod: „Prima ol|o 4161" na upravn. »Sloven. Naroda«
Prazne vreče
vsake vrste in suha gob« kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
z dvema ali tremi sobami in pritikli-nami v Ljubljani ali bližnji okolici se išče takoj. — Pismene Donudbe na upravn »Si N.« pod ,,B. K." 4232
izurjena prodajalka
papirne stroke (tudi galunterijske) se tako) stalno sprejme.
Ponudbe pod: „Papirna stroka" na upravo ,Slov. Naroda*.
I   08F" Kupim dobro ohranjene ""388
pulte ia 11 za trgovino in pisarniško epi«
Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod   Oprava 256". 4?48
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „3KABA-FORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—, veliki K 5"—, porcija za rodbino K 12-—.
—— Dr. E. Flesch's Kronen-flpotheke (Gyfir), Raab Ogrsko.
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna tlprl tistem Jelena*',
Ljubilana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko ,,SKABAPORM"
pet sob, tri orale okrasnega, sadonosnega in sočivnega vrta, polja in travnik, 17 električnih luči, ena krava, tri svinje, mnogo perutnine in domačih živali, poljska orodja, tričetrt ure peš od Glavnega trga v Gradcu. Cena 95.000 kron v gotovini. Ponudbe Buchberger Gradec, Ragnitz 73. 4242
Odvetnik
4243
dr. Leopold Boštjančič
naznanja
da je otvoril odvetniško pisarno
v Trstu
^ ulica Arciduca Giuseppe (Ex Gaserma) 15 I.
Odprto K
Zlatnino - brlljonti • uro - srobrnln
F. ČUDEN SIN
samo nasproti glav. poŠte
v Ljubljani.
Prijazna postrefba.
.U
1
LATILNiCE
so pogon o silo in s roko, daljo čistilno mlatilnico najnovojlo konstrukcijo, Zlstil-niko, trijarjo, stiskalnice so grosdjo In sadio, milno so lito In sadje, gepelja, stamores-nico, brzoparilniko, kotle za Igonje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje Is največjih tovoren, se* jamčeno dobro kakovosti, ima vodno na salogi 'aan)
zaloga poljedelskih strojev
v Ljubljani, Martinova cesta it 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših „2* Um —I!..«*., pripravnih za vsako mletev. Dobro In najco-rOCnin mlinOV, nejia postrežba vsakemu sajami ena.
M
Fr. Hltti,
Wk\T Spretea, |ske pošteno
kuharica::
se ob visoki plači liso sa tako] k 2 osebama. Naslov pove upr. S. N. 4 28
lice se lepe
meblovono soba
z električno razsvetljavo za stalnega nameščenca. Na takojšnjo odda o se ozira. Naslov pove upr. »SI N.« 4222
Izgubil se |e na Golovcu
bel pes
s črnimi lisami. Sliši na ime »Keko« in ima pristrižen rep in ušesa. Kdur ga najde, naj ga odda rrnti dobri nagradi ali za živila pri g. Jesiba, gostilničarju v Rudniku. 4230
išče službe kot večletna vzgojiteljica. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: „vzgoiltelilca 4183."
»w Proda se ve J
MM uniform,
(hlače, bluze, plašč in kape), vse v dobrem stanju, stare kvalitete. Gaieva ul ca 2 1, Po vse. 4182
I
14—16 letna deklica za lahka ku-hiniska dela. 4234
Josip Mozetič,
E'iz3betna cest i  štev. 5 L, Ljub! ana.
IGO
^.atre čudovito naijio
§asr tssr w STENICE
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 £, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in dro^erijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogr:-ko: Lekarno „pri upanju" Apotheke »zur Hoffnurg« Pecs 45, Ogrsko.
Franc Kavčič
magistratni uradnik
Anica Kavčič, rojena Jelenič
poročena.
Ljubljana, 17. avgusta 1918.
4229
UMETNO
bo samo
Vaša korist
toda ne odlagajte! Zahtevajte takoj ponudbo na
20°|o kalijevo sol in 14°io kajnit.
Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! — Pojasnila so Vam na razpolago! — Jamstvo
za kakovrst. 3969
Vinko Vabič, veletržec,~9&
Žalec, Spodnja Štajersko.
Pomanjkanje črnila v steklenicah
bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato „Efesin", črnilni ekstrakt v vseh barvah, kakor tudi ekstrakt za kopirno črnilo. — Za urade, trgovce itd. — Nikak vojni nadomestek. — Zajamčeno, ■afr Prihranka 50%. -^ai§
Nudim nadalje „Birolin". Iz vsakega zavoja skuha lahko vsak do 10 1. izbornega piva. — Nadalje „Spira", izborni nad. za žgalni špirit. Se ne raztopi ne v vlagi ne vročini. — Gori kot špirit. Pri boleznih, potovanjih itd. neobhodno potreben za hitro segretje
pijač itd.
Proti naprej poslanim 10 K pošljem kot vzorec prosto poštnine: 5 zav. „Birolina", 5 zav. „Efesina" in vzorec „Spira" in navodilo v slovenskem jeziku.
Vsa Jugoslavija že barva obleke z mojo barvo ,,International*'. Dobi se razen že opisanih barv tudi rožnata (roža) bar.a. — Za naročila od 10.000 zav. naprej znaten popust.
aa]r Zahtevajte cenik drugih predmetov.
fce priporoča s spoštovanjem 4225
Rudolf Cotič, Vrhnika. y
se tako] odda. — Poizve se pri upr. »Slovenskega Naroda«. 4213
Kupim
dobre citre
Ponudbe s ceno naj se pošljejo na upravnišvo   »Slovenskega Naroda« pod „Citre 4 241. 4241
hF Uradnik išče -ajBB
STANOVANJE
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali r bilitnl mesto od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal štev. 2, L ubliana. 3415
Hi razglednic
umetniških, ljubavnih, šaliivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematogiafskimi umetniki itd. dobavlja naiceneje Miroslav Elsenmen-ger, Dunai V., Schdnbrunneratr. 48 Cenovniki zastonj. 38^7
iščem lokal ali
NOUAHJ
z dvema sobama in kuhinjo v mestu, proti nagradi v živilih. Ponudbe pod: „lokal 4168*' na uprav. »Slov. Nar.«
Kupu'em umetno
Z0b0¥|6
in splošno vse, kar je starinsko.
Posredujem pri prodaii posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica 10. 14S8
Zamenja se W MOKA
za čedno
moSfto obleko
srednje velikosti. — Prosi se za pismene ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod „Čedna obleka 4198".
8000 do 16000 kvad. metrov
na meji mesta Gradec na Štajerskem,
pri električni napeljavi (Starkstromlel-tung) s tristranskim cestni m ospredjem, za vsako večje podjetje najlepša prilika se teboj proda po ugodni ceni. — Natančno pojasnilo da 4205
3"*r ERNST WLADIKA, -*BI GRADEC, IDLHOFGASSE NR. 9.
18 letna, išče slntbo v trgovini s mešanim blagom. — Sedaj je še v službi, ter mora zapustiti dosedanje mesto vsled pomanjkanja dela. Naslov:
Josip Mozetič, Elizabetna e. št. 51- Ljubljana. 4216
KUPUJEM
zamnšhe in vreče
in plačujem za nove zamaške od steklenic K110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške do K 65.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad do K 1.— in vreče do K14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju.
E. Landskroner,
nakupovalnica vreč ia z ama« škov v Gradcu, Leadkal št. 15.
2fi*5J!ftHL JADRANSKA BANKA
s Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 %• Vloge na tekoči Ia ilro račaa proti najugodnejšemu
obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. [PITJE B PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c kr. razredne loterije.__
Ceatralai	
Trot.	
Petra	talee i
	i Opatija
Dunaj	»Pilot
Kotor	Sifcanlk
MetkavlO	ZaOer
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Rezerve: okrog K 3|„000,000.-.
aaaaaaaai
Menice, devize, vrednostne papirje itd. : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, na blago, ležeče v javnih skladiščih. Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Telefon it. 257.
:oc*z*c*"*7>t#^#:> :♦♦     ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^►♦♦♦♦♦♦♦♦^ ♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ 4» ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦     ♦ >
FU
2Y
66
3
M/Y
184