Vračanje k lesu in naravi Četudi nas še prijetno greje, se bomo morali že kmalu topleje obleči in pričeti ogrevati. Na pragu jeseni je že tako, da so tudi denarnice bolj kot ne suhe. Po poletnih počitnicah se je bilo treba pripraviti na šolo, skoraj sočasno pa tudi na novo zimo, ob kurjavi oskrbeti še z ozimnico. Zavedajoč se prednosti doma pridelane hrane so v zadnjem času vzniknili novi vrtički, na njih pa so zrasli tudi zdravi pridelki, iz katerih si je marsikdo pripravil tudi ozimnico, ki bo še kako prav prišla pozimi, pa še varčevati bo mogoče. Delo na vrtu je tudi zdrava rekreacija in prijetna sprostitev, ki ne terja veliko: le ljubezen do zemlje in do samega sebe. V teh dneh, ko v Celju poteka že 48. mednarodni obrtni sejem, se bodo zvrstile tudi razprave o pomenu slovenskega lesa za razvoj in zdravo okolje. Ta čas smo po besedah enega največjih borcev za slovenski les in njegovo večjo dodano vrednost prof. dr. Franca Pohlevna še vedno zgolj surovinska kolonija za zahodnoevropske države. Slovensko državno podjetje Slovenski gozd je še vedno zgolj papirni projekt, na to, ali bo kaj koristi od julija letos ustanovljenega direk- torata za lesarstvo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa bo treba še kar nekaj časa počakati. Četudi se kazalci pri proizvodnji žaganega lesa, stavbnega pohištva, plošč dvigujejo, je slovenska pohištvena industrija še vedno v težavah. Glede na slovensko gozdnatost, ki je skoraj 59-odstotna, v okviru širšega vpliva pa tudi 80-odstotna, bi morali biti podatki bistveno drugačni. Slovenija s svojimi 1.184.256 hektarji gozdov spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Razveseljivo je, da se za delo v lesarstvu odločajo tudi mladi, ki se zavedajo pomena lesne predelave in oblikovanja lastnih blagovnih znamk. S predelavo lesa ne obremenjujemo okolja, zato lesna industrija sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Tej pa zagotovo niso v prid jeklar-ne, dve cementarni, proizvodnja kamene in steklene volne ter druga umazana industrija, ki je po osamosvojitvi dobila domicil v Sloveniji. Slovenija bi morala les nujno opredeliti kot nacionalno strateško surovino za izdelke, poudarja Franc Pohleven, ki je kritičen do razprave o lesu na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer bodo namesto predelovalcev lesa, ki se še vedno borijo za preživetje, prevladovale energetske naprave za kurjenje lesa ter pripravo polen, sekancev in peletov. Še dobro, da so bolj kot politiki ozaveščeni državljani, ki se zaradi prepričanja o blagodejnem vplivu lesa vedno pogosteje odločajo za lesene izdelke. Tudi na tem področju velja, kar ne bodo naredili politiki, bodo državljani, še dodaja. V naši jesenski prilogi Kakovost bivanja pa bomo spoznali tudi Ptujčana, ki je smisel ustvarjanja našel v kamnu, tudi dravskem, ker je to tudi pot do narave. Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 8. september 2015 Urednica priloge: Majda Goznik Fotografije: Črtomir Goznik Avtorica prispevkov: Majda Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Patricija Majcen J 2 KAKOV^g^J^VNJ^gJujia priloga Štajerskega tednika Franc Pohleven: „Slovenija je še vedno zahodnoevropske države Prof. dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je eden najbolj prepoznavnih slovenskih „borcev" za slovenski les in izdelke iz slovenskega lesa. Po desetih letih boja za slovenski les, da bi ta postal nacionalna strateška surovina za izdelke iz lesa, kot so to uredili v sosednji Avstriji, se še vedno, kot sam pravi, bojuje z mlini na veter. Edino z lesnimi izdelki pa lahko vplivamo k znižanju emisije toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe v obliki suše, žledu, poplav. Pred letošnjim, 48. mednarodnim obrtnim sejmom v Celju, na katerem bo posebna pozornost posvečena lesu kot strateški surovini, ki jo v Sloveniji pogosto uporabljamo na neprimeren način s premalo dodatne vrednosti pri predelavi, smo se o izkoriščanju slovenskega lesa pogovarjali s prof. Francem Pohlevnom. Kdaj se je začel ta vaš boj in kako poteka, s koliko nizkimi udarci? „Pred približno desetimi leti, ko je država intenzivno podpirala energetsko izrabo lesa (nabavo peči, stimulacijo proizvodnje električne energije iz lesne biomase), ne pa njegove predelave. Vendar bi morala prvenstveno ali vsaj v enaki meri podpreti predelavo lesa, saj z izdelki iz lesa nekajkrat več prispevajo k znižanju porabe energije (emisije CO2 in drugih TP), kot pa je iz enake količine lesa proizvedemo. Torej, država bi si morala zastaviti vizijo, kako z manj energije proizvesti več izdelkov, ne pa da stimuliramo kurjenje lesa zato, da proizvajamo cement, jeklo, plastiko in pri tem sprostimo nekaj desetkrat več toplogrednih plinov (TP), kot če bi namesto teh surovin za izdelke in objekte uporabili les. Stvari pa se v naši državi tudi po desetih letih opozarjanja niso bistveno nič spremenile - torej se še vedno bojujem 'z mlini na veter'." Ko ste začeli z razstavo Čar lesa, kaj ste si zastavili, kako so se izpolnila ta vaša pričakovanja? „Ker nisem uspel prepričati politikov, da bi gospodarsko strategijo usmerili v smeri trdnostnega (zelenega) gospodarstva, sem sklenil, da bom začel ozaveščati državljane, torej volivce. In prav temu so namenjene vsakoletne razstave Čar lesa v Cankarjevem domu, MO Ljubljana in drugih občinah. Letos že sedmo leto zapored. Prav tako se od-zovem vabilom in na to temo predavam po vsej Sloveniji. Edino, kar sem morda dosegel, je večja ozaveščenost ljud o pomenu uporabe lesa. Opaziti je, da se ljudje v zadnjih letih v večji meri odločajo za gradnjo lesenih hiš in nakup izdelkov iz lesa. In ker so ti izdelki (nelogično) dražji, so z nakupom izdelkov iz okolju prijaznega materiala kaznovani, če ga pokurijo, pa jih država nagradi. Tu je odpovedala vsa človeška logika." Dr. Franc Pohleven: „Ni logično, da si z nakupom izdelkov iz okolju prijaznega materiala kaznovan, če ga uporabiš za kurjenje, pa si nagrajen ..." Slovenija še vedno pretežno izvaža hlodovino, ne pa lesnih izdelkov. Kje je danes Slovenija po izkoriščanju svojih danosti, predvsem imam tu v mislih les? „Slovenija je še vedno surovinska kolonija za zahodnoevropske države. Žalostno je, da izvažamo hlodovino, uvažamo pa lesne izdelke ali polizdelke iz našega lesa, pa tudi lesno biomaso, ki je, zaradi enostranske stimulacije pri nas primanjkuje. Če bi pospešili predelavo lesa v končne izdelke, bi bilo na razpolago mnogo več suhe lesne biomase, kot je sedaj dobimo sveže iz gozda. Pa mi razložite, kakšen smisel je kuriti lesno biomaso iz gozda, ki ima med 30 in 40 odstotkov vode - in to država celo finančno podpira. Neumnost brez primere!" Je lahko les oz. lesna industrija rešiteljica Slovenije? „Zagotovo. Kot majhna država bomo na globalnem trgu EU in na svetovnem trgu lahko konkurenčni le z gospodarstvom, ki bo temeljilo na naših surovinskih danostih: gozd in les ter energetsko nepotratni industriji. Lastne energije imamo v tem trenutku manj kot 20 %. S predelavo lesa ne obremenjujemo okolja, zato lesna industrija sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Turistični usmerjenosti pa zagotovo niso v prid tri jeklarne, dve cementarni in proizvodnja kamene in steklene volne ter druga umazana industrija, ki je po osamosvojitvi dobila domicil v Sloveniji. Napredne države to industrijo izrivajo v »eksotične« države, kot je Slovenija. Ali nam je ob obilju lesa tega treba?" Po lanskem žledolomu smo kar nekaj časa poslušali o nekem Zavodu za les. Kje smo danes? Še en dokaz več, da Slovenija nima nobene strategije, torej tudi „lesne" ne! „Predvidena je ustanovitev državnega podjetja Slovenski gozd, ki bi upravljalo z državnimi gozdovi (nadomestil koncesionarje) in bi tudi ob morebitnih ujmah poseglo v odkup viška hlo- GRADBENI SERVIS - termo fasade - strojni ometi - strojni estrihi Stanko FRANC, Benedikt, tel./fax 02 70 31 414, Gsm 041 651 147 www.gradbeniservis.si VRATA luntnU 031688777 Q www.vrata-tuning.si NOTRANJA VRATA, VHODNA VRATA, OKNA PO MERI, TALNE OBLOGE, POLICE, SENČILA, KLJUKE TUNINGcLao,PE Ptuj, Osojnikova cesta 12 T: 02/78 00424 M: 031 688777 www.vrata-tuning.si¡nfb@vrata-tuning.si 3 KAKOVOST BIVANJA, oglasj^y^^i St^g^^^tednika surovinska kolonija za v obdobju uporabe skladiščijo CO2 (torej so depo TP). Če bi na svetovnem nivoju z zaprtjem predelave umazanih surovin zmanjšali emisijo TP, bi se razmere v nekaj mesecih izboljšale, saj so toplogredni plini zelo mobilni oz. se njihova koncentracija hitro spreminja. Svetovne volje za to še ni, preprosti državljani pa smo žrtve kapitalistov, ki kujejo dobiček na račun umazane industrije." Kako torej naprej, kaj mora Slovenija storiti za to, da se bo našla na področju lesa in njegove uporabe? „Po vzoru Avstrije bi morala Slovenija les opredeliti kot nacionalno razprave o lesu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju? „Pred leti sem na MOS-u sodeloval s predavanjem, kaj več pa na sejmu nisem bil prisoten. Kot doslej bo verjetno tam predstavljenih največ energetskih naprav za kurjenje lesa ter pripravo polen, sekancev in peletov. Bore malo pa bo predelovalcev lesa, saj se ti še vedno borijo za preživetje. Se pa po propadu velikih lesnih podjetij pojavljajo manjša, ki so uspešna prav na račun večje ozaveščenosti državljanov, ki se zaradi prepričanja o »zdravosti« lesa vedno bolj odločajo za lesene izdelke. Torej, česar Vse preveč kakovostnega slovenskega lesa konča v pečeh. dovine. Podpiram ustanovitev podjetja. Menim, da bi sedanji koncesionarji lahko postali izvajalci sečnje, ki bi jih državno podjetje izbralo na natečaju." Les bi moral biti nacionalna strateška surovina Pri taki politiki je kar umestno vprašanje, koliko je še sploh „varen" naš gozd, ker država še vedno podpira zgolj kurjenje lesa, ki pa ga je premalo, da bi lahko bistveno vpli- val na energetsko bilanco. „Z uporabo lesa za izdelke in objekte posredno varujemo gozdove (avstrijski pregovor: Schiitzen durch Nutzen), kajti pri proizvodnji cementa, jekla, plastike ... se v ozračje sproščajo škodljivi plini, ki povzročajo odmiranje dreves oz. propad gozda. Obenem pa lahko edino z lesnimi izdelki prispevamo k znižanju emisije toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe v obliki suše, poplav, žledu. Lesni izdelki Zavarovalnica Maribor Ljudje se vedno pogosteje odločajo za gradnjo lesenih hiš, v katerih bivajo, in za lesene hišice, ki jih uporabljajo za sproščena druženja na svojih dvoriščih. Premoženjsko zavarovanje OPA! ob »klasičnih« nevarnostih krije tudi poravnavo stroškov odvetnikov, pravnih svetovanj, osebnih nezgod, medicinske oskrbe, prevoza v bolnišnico in asistenco doma. Zavarovanje nudi celostno rešitev, saj so paketi sestavljeni iz več kot 50 rizikov, ki nudijo široko izbiro. Izberite paket, ki bo optimalna rešitev, prilagojena vašim potrebam po dobrem zavarovanju. www.ZavarovalnicaMaribor.si / 080 19 20 strateško surovino za izdelke. S to opredelitvijo bi morali prestrukturirati naše gospodarstvo in industrijo postopoma preusmeriti v predelavo lesa in nakup lesnih izdelkov in lesenih objektov, zlasti javnih. Po osamosvojitvi pa smo les opredelili zgolj kot biomaso za energetsko izrabo, javne objekte, kot so ministrstva, šole, domove za ostarele, bolnišnice in protihrupne ograje pa smo ali pa še gradimo iz armiranega betona, obdanega s kameno volno in s plastičnimi okni ter vrati. Žalostno." Kaj pričakujete od letošnje ne naredijo politiki, bodo pa državljani. Žalostno pa je, da so z nakupom dražjih izdelkov iz lesa, kot sem že omenil, kaznovani. Zato bi v prihodnosti morali uvesti realno ceno izdelkov, v katero bi bila vključena tudi škoda, ki jo ob proizvodnji surovin in izdelkov povzročajo okolju in človeku. Sedaj to škodo nosi celotna družba, ne pa tisti, ki kupi plastična okna ali pa si zgradi pasivno armirano betonsko hišo, obdano s kameno ali stekleno volno, s čimer je za stoletja povzročil onesnaženje, pa še nagrajen (stimuliran) je bil za to." Zavarovalnica Maribor OPA Premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma www.ZavarovalnicaMaribor.si / 08019 20 Franjo Kocmut s.p. Cogetinci 63 2236 Cerkvenjak gsm 041 660 840 E-mail: zan.kocmut@telemach.net GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANOVANJSKIH STAVB KANALIZACIJE IN ZUNANJE UREDITVE ZEMELJSKA DELA m. -Oí 4 KAKOV^gy^VNJ^gJ^jia priloga Štajerskega tednika Za občane ugodni krediti in Ek05klad i w ^^ okoljski " nepovratna sredstva Eko sklada, w slovenskega okoljskega javnega sklada Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje - občane na voljo ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, na podlagi javnega poziva z oznako 51OB14. Obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,5 %. Odplačilna doba: do 10 let. Vračilo kredita se zavaruje s plačilom zavarovalne premije. Predmet financiranja so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Kredit se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe, vendar do največ 20.000 evrov in ne manj kot 1.500 evrov. Pri finančno zahtevnejših naložbah, kot so gradnja nizkoenergijske ali pasivne hiše, namestitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in obsežnejša obnova stanovanjskih stavb z izvedbo najmanj treh ukrepov, je posamični kredit lahko višji, in sicer 40.000 evrov, Kontakti: • Eko sklad zagotavlja splošne informacije na naslovu Bleiweisova cesta 30 v Ljubljani, od ponedeljka do petka ves poslovalni čas med 9. in 15. uro. • Telefonske uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek med 13. in 15. uro, na telefonski številki 01 241 48 20. • Splet: www.ekosklad.si vendar ne more preseči priznanih stroškov naložbe. Eko sklad omogoča hkratno pridobitev nepovratnih sredstev in kredita za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki izpolnjujejo pogoje javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev in za kreditiranje okoljskih naložb. ZA OBČANE, PRAVNE OSEBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZASEBNIKE TUDI NEPOVRATNE FINANČNE POMOČI/SPODBUDE ZA ELEKTRIČNA VOZILA Na podlagi javnega poziva 31SUB-EVOB15 (za občane) in 32SUB-EVPO15 (za pravne osebe) je razpisanih 500.000 € oz. 2.000.000 € nepovratnih sredstev. Višina nepovratne finančne spodbude/ pomoči je odvisna od kategorije vozila in znaša od 2.000 € do 5.000 €. Upravičena oseba je poleg nepovratne finančne spodbude/pomoči po javnem pozivu za nakup električnega vozila upravičena pridobiti tudi kredit Eko sklada po javnem pozivu za kreditiranje okoljskih naložb občanov oz. pravnih oseb. Več informacij z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si. E Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund UGODNI KREDITI občanom in pravnim osebam za različne okoljske naložbe 3M EURIBOR + 1,5 % z možnostjo sočasne pridobitve nepovratnih sredstev za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije! lokalnim skupnostim za različne okoljske naložbe 3M EURIBOR + 1,8 % NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v eno, dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih ter za skupne naložbe pri obnovi starejših večstanovanjskih stavb občanom in pravnim osebam za naložbe v električna vozila za cestni promet Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20 KAKOVOST BTVANJA. oglas JA, oglas8|i^ Stajiükna tednika 5 V lesu se vse pogosteje vidijo tudi mladi „V bistvu me je moja študijska pot na začetku vodila v drugo smer, saj sem na Univerzi v Mariboru študiral gradbeništvo in ekonomijo in študij leta 2011 tudi uspešno končal. Na začetku študija si nisem predstavljal, da bom delal v domačem podjetju in v lesarski stroki, vendar me je proti koncu študija in nekaterih mednarodnih izobraževanjih ta stroka začela izjemno zanimati, saj je imela in še ima velik potencial. Sedaj ko že nekaj let z dušo in srcem delam v domačem podjetju, sem prepričan, da sem se odločil pravilno," je o svoji odločitvi za delo v družinskem podjetju Mizarstvo Tajhmajster povedal Tomaž Tajhmajster, univ. dipl. gosp. inž., kjer dela kot vodja procesov. Gre za družinsko podjetje, ki je že tri generacije povezano z ljubeznijo do lesa in lesenih izdelkov. Iz lesa in lesu podobnih materialov izdelujejo vse, kar si naročniki zaželijo. Na trgu se postavljajo s tremi blagovnimi znamkami. Veseli so, da se je povpraševanje po slovenskih lesnih izdelkih povečalo, zato so se odločili za izgradnjo novega proizvodnega obrata, ki ga bodo dokončali še letos. Mizarstvo Tajhmajster je ekološko in sonaravno naravnano, kar se vidi tudi v njihovem proizvodnem obratu in izdelkih njihovih blagovnih znamk. Kako kot mlad podjetnik gledate na stanje v slovenski lesnopredelovalni industriji in kakšna je njena prihodnost? Tomaž Tajhmajster „Stanje v slovenski lesnopredelovalni industriji ni najboljše, saj smo v zadnjih 25 letih v tej branži izgubili dobrih 25.000 delovnih mest. Velik potencial vidim v manjših družinskih podjetjih z jasno vizijo in željo po napredku. V Sloveniji imamo v podjetjih veliko tehničnega znanja glede proizvodnje, malo pa nam še manjka pri dizajniranju in prodaji, zato smo večinoma samo proizvodno naravnan sektor, ki oskrbuje s svojimi kakovostnim izdelki podjetja iz tujine, ki imajo več znanja v oblikovanju i n proda ji i zd el kov i n ravno tukaj je najvišja dodana vrednost. Izoblikovati bi morali lastna inovativna podjetja s strokovnjaki na področju oblikovanja in prodaje, da bi lahko prišli na višjo raven, ELEKTROINSTALATERSTVO MIRKO LETONJA www.elektro-letonja.si Gradišča 148, 2282 Cirkulane Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mail: mirko.letonja@siol.net www.bernjak.si TEL: +386 27200400 in prevzemati večje projekte po vsem svetu, saj bomo le tako lahko ostali konkurenčni in dvignili število zaposlenih v tej panogi." Kakšne so prednosti uporabe slovenskega lesa? „Slovenija je gozdnata dežela, vendar svojih surovin ne izkoriščamo na način, da bi ustvarjali visoko dodano vrednost za dobrobit prebivalstva in države. Največja težava je, da imamo premalo lesnopredelovalnih centrov, ki bi uspeli predelati ves les, ki ga posekamo, in iz njega pridobiti produkte z visoko dodano vrednostjo. Namesto tega osnovno surovino raje prodamo tujcem, predvsem Avstrijcem, ki imajo tehnološko dodelane obrate za predelavo lesa in nam nato kot polizdelke prodajo naš lasten les nazaj. Trenutno je nekaj projektov za zagon takšnih centrov tudi pri nas, ki bi imeli dovolj visoke kapacitete za predelavo in bi lahko nudili konkurenčne in boljše produkte iz našega lesa." Koliko svobode omogoča les pri oblikovanju? „Les kot naravni material nudi ogromno svobode pri oblikovanju, vendar le pod pogojem, da je oblikovalec ali izvajalec izredno tehnično podkovan s področja lesarstva, saj govorimo o naravnem materialu, ki ima veliko specifičnih lastnosti in jih je pri oblikovanju treba upoštevati. Zelo me veseli, ko vidim na Kickstarterju in ostalih spletnih platformah za množično financiranje zagonskih projektov veliko mladih slovenskih podjetnikov, ki ustvarjajo nišne produkte iz lesa, kot so na primer lesena očala, lesen fotoaparat, zvočniki in podobno. To je pozitiven signal inovativno-sti mladih na področju lesarstva in dobra promocija lesa, čeprav velika večina teh izdelkov ne bo dosegla množične proizvodnje, ki bi zaposlovala veliko število ljudi, saj je kopiranje takšnih izdelkov in proizvodnja v azijskih državah mnogokrat dolgoročno usodna za takšne projekte." Se od predelave lesa da živeti? „Lesarstvo je proizvodna panoga in kot v vseh proizvodnih panogah je nujna Iz ostankov lesa se da narediti veliko, tudi stena iz lesa. GRADBENIŠTVO gradbene storitve d.o.o. prinn oblačila s sporočilom NAKUP ali NAJEM POKLICNIH OBLAČIL z vedno svežimi in čistimi oblačili vam pomagamo zgraditi VRHUNSKO UREJENO NATANČNO in ZAUPANJA VREDNO PODJETJE. ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška c.13 2250 Ptuj tel. 02/ 779 71 11 modernizacija na vsakem koraku, drugače pade konkurenčnost in podjetje zaide v težave. V večini podjetij se tako ves zaslužek vrača v podjetje na način povečevanja kapacitet in modernizacije, kar posledično znižuje kratkoročni zaslužek. In če ste me vprašali, ali se od predelave lesa da živeti, vam moram odgovoriti takole: če bi bil zaslužek edini cilj, se v lesarstvo ne bi podal, ampak zaradi veselja do lesa in dela, pa se da preživeti, vendar je treba venomer stremeti k višji konkurenčnosti in gledati naprej ter imeti vedno nove cilje in ustvarjati v dobrobit zaposlenih, okolja in podjetja." Id -s Družba Teleing s številnimi novostmi 6 KAKOV^gy^VNJ^g^jia priloga Štajerskega tednika Letošnje leto je leto sprememb v ponudbi družbe Teleing, saj želijo še naprej ostati konkurenčen ponudnik telekomunikacijskih storitev, tako kot jim je to uspevalo že do zdaj. Že lani so zato začeli večje investicije v nadgradnjo omrežij, ki so jih v juniju 2015 tudi uspešno končali. Tako so lahko povečali prenosne hitrosti širokopasovnega dostopa do interneta v omrežjih kabelske televizije, kjer so s temi hitrostmi sedaj resnično konkurenčni: osnovna hitrost v najmanjšem paketu je po novem 10 megabitov na sekundo, v večjem paketu pa kar 100 megabitov na sekundo. Do sprememb je prišlo tudi v digitalni shemi sprejema, kjer so vnesli nove programe. „Želimo, da naši naročniki v teh televizijskih shemah najdejo vsebine po svojem okusu, zato vključujemo raznovrstne sheme in raznovrstne programe. Ne želimo sicer tekmovati v številu programov, prednost dajemo kakovosti, tako da smo s 1. julijem vključili nove filmske programe in tudi nekaj športnih, predvsem pa programe v visoki ločljivosti, HD-ločljivosti. Osnovno programsko shemo smo povečali na 102 programa, od tega jih je 10 v visoki ločljivosti, v vseh različnih programskih shemah pa je zdaj že več kot 180 programov," je o nekate- rih novostih v ponudbi storitev družbe Teleing, ki so ena od značilnosti poslovanja družbe v letu, v katerem praznujejo tudi 20-letnico uspešnega poslovanja, povedal direktor Janez Smolkovič. „Zaradi povečanja širokopasovnega dostopa do interneta in povečanja števila digitalnih programov smo morali zmanjšati število analognih programov, ker v enem frekvenčnem pasu za en analogni program lahko prenašamo do osem digitalnih programov. V Sloveniji že od leta 2010 analogno oddajanje ne poteka več preko zemeljskih oddajnikov, v omrežjih kabelske televizije so jih ugasnili. Kljub temu naša družba še vedno zagotavlja podporo naročnikom, ki imajo starejše, analogne televizorje. V analogni shemi so še vedno ostali vsi nacionalni in komercialni programi, kot tudi TV Slovenija ter tudi lokalni programi, ki so po meritvah gledanosti tudi najbolj gledani. Da bi naročnikom, ki imajo starejše televizorje, omogočili tudi sprejem digitalnih shem, smo s 1. julijem letos v naročnino vključili tudi zunanji digitalni sprejemnik. Naročniki ga lahko prevzamejo v naših info točkah na Ptuju, na Slovenskem trgu 1, in v Ljutomeru, Glavni trg 9. V ceno naročnine je vključena ena naprava." Za sprejem digitalnih programov, tudi osnovne sheme, bodo od 1. oktobra naročniki potrebovali tudi pametne kartice. To je še ena novost družbe Teleing v letu 2015. „Te kartice naši naročniki, ki imajo digitalne sheme, že poznajo. Le-te bodo lahko v naših info točkah brezplačno zamenjali. Tisti, ki jih nimajo, torej tisti, ki so doslej sprejemali samo osnovno shemo, bodo te kartice morali imeti za vsak televizor, na katerem bodo želeli spremljati osnovno digitalno shemo. Programi, ki so v analogni shemi, bodo še vedno odprti tudi v digitalni shemi. Kartica bo potrebna za vse tiste programe, ki niso v ana- logni shemi. V okviru naročnine lahko naročnik dobi do tri pametne kartice. Prva kartica je brezplačna, za drugo in tretjo pa se plača aktivizacija, ni pa dodatne naročnine. Za pametne kartice smo se odločili zaradi potreb na trgu, njihova uvedba je sicer povezana z večjimi investicijskimi vlaganji. Predvsem gre za mlajše družine, ki doma nimajo televizorja, ki tudi ne želijo plačevati nekih TV-vsebin, želijo pa širokopasovni dostop do interneta. Preko omrežja kabelske televizije jim do zdaj tega nismo mogli zagotoviti, ker je bil predpogoj naročnina na kabelsko televizijo. Po uvedbi pametnih kartic več tega pogoja ne bo, dostop do širokopasovnega interneta bo mogoč kot samostojna storitev. Ta novost je zelo dobrodošla tudi za male podjetnike in obrtnike, še posebej, ker bo po uvedbi davčnih blagajn širokopasovni dostop do interneta potreben v vsakem lokalu oz. poslovnem prostoru. Preko omrežja kabelske televizije jim bomo ta dostop lahko zagotovili po zelo ugodni ceni. Z novostmi bomo naše naročnike na terenu v septembru seznanjali tudi z mobilno ekipo in jih tako po najkrajši poti tudi oskrbeli s pametnimi karticami. Naročnike bomo sproti obveščali o njenem gibanju Janez Smolkovič, direktor družbe Teleing: „V MO Ptuj letos nadaljujemo z gradnjo optičnega omrežja." z letaki in preko radijskih obvestil. Našim naročnikom resnično želimo zagotavljati vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve po konkurenčnih cenah. Do zdaj nam je to uspevalo, zato verjamemo, da nam bo z omenjenimi spremembami to uspevalo tudi v prihodnje. Zahvala gre predvsem moji ekipi sodelavcev, trenutno jih je 33, brez njih tega uspeha ne bi bilo. V 20 letih smo se iz leta v leto razvijali, rasli, v lokalno okolje želimo biti uspešno vpeti tudi v prihodnje. Kot ponudnik najsodobnejših telekomunikacijskih storitev smo namreč zelo vpeti v lokalno okolje," je še o novostih, ki jih je družba Tele-ing v letu 2015 že uvedla oz. jih še uvaja, povedal direktor Janez Smolkovič. PREIZKUSITE PAKETNE STORITVE TELEFiJS a + ne Neomejen internet do 100 Mbit/s Brezplačni klici v Teleing omrežje j Ugodni klici v tujino 5 c/min1 200+ digitalnih programov CineStar TV Premiere brezplačno www.teleing.com QBQ 35 3B Akcija samo do 30.09. 689€9 prihranka2 INTERNET, TELEFON & TELEVIZIJA mesečno od 29 99 € brez vezave brez priključnine3 si'íirís V KAKOVOST : tajgjikggat' tednika 7 „Delajmo uporabne stvari za Ptuj" Stojan Stijakovič je Ptujčan že 40 let, prvič pa ga je obiskal, ko mu je bilo 16 let. Pred upokojitvijo je delal v Tamu, kjer je bil priznani inovator. Za svoje tehnične inovacije je prejel več nagrad, s katerimi pa si je nakopal sovraštvo tistih, ki bi že po svojem položaju in izobrazbi morali skrbeti za prihranke. Ni pa bil le kovinar, bil je tudi delavec v mesni industriji, ko je delal v Nemčiji, je bil zaposlen v klavnici, učil pa se je tudi za peka. Osvojil pa je še nekatere druge veščine, tako da danes praktično ni stroke, ki zadeva dom in okolje, kjer ne bi bil doma. S kamnom pa se je prvič srečal pred 12 leti. Prvo razstavo izdelkov iz kamna je pripravil ob 120-letnici Turističnega društva Ptuj, kjer je že dolgo aktiven član. Uporabil je zreški skrilavec. V kamnu je našel navdih, ker se je naveličal plastike in ker je želel narediti nekaj novega, kar bi se lahko koristno uporabilo pri urejanje okolice doma, na dvorišču, na terasi, in kar bi nekdo, če bi tudi želel ukrasti, težko odnesel. Korita za rože na oknih domače hiše je najprej izdelal iz lesa. Nekomu so se tako zasvetila, da je čez noč vse ukradel. To ga je tako razjezilo, da se odločil, da bodo nova takšna, da bodo prav tako nekaj posebnega, a jih bo težko odnesti, tudi zato, ker so po novem privezana. In začelo se je obdobje eksperimentiranja s kamnom, začel ga je raziskovati, zanimalo ga je, kaj se skriva v njem, ko ga „odpreš". „Ne boste verjeli, tudi zlate plasti vidiš," pove. Ker je vedno iskal navdih v naravi, kamen niti ni prišel po naključju v njegove roke. Nato je nekaj časa eksperimentiral v kombinaciji kamna in keramike, nastali so izjemni izdelki. To niso izdelki za prodajo, to so izdelki za dušo, za prijatelje, za darilo, ki jih nihče ne more kupiti, poudari Stojan. Nazadnje je v obdelavo vzel Družba za geodetske dejavnosti Na osnovi dvajsetletnih izkušenj vam strokovno svetujemo in se priporočamo s storitvami: • ureditev meje, parcelacija, izravnava meje, označitev meje • izdelava geodetskega načrta • zakoličenje objektov • vpis stavb • sodno izvedeništvo geodetske stroke Ptuj, Potrčeva cesta 4/a tel.: 02/ 749 1130, faks: 02/ 749 1131 E-mail: info@merilo.si, www.merilo.si 1 STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI DONA] s p STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164 Gsm: 041/ 705-491, 041/793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM * Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji * dravski kamen, ki ga je uporabil ne samo na izdelkih, posodah za rože oz. vazah, tudi pri urejanju okolice nove hiše in njene ograje ga je uporabil z velikim občutkom za estetiko. „S tem, ko uporabljaš naravni material, Stojan Stijakovič PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV, ... LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI. Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsm: 040 122 441 naravi izkazuješ ljubezen, jo varuješ in ohranjaš," je povedal. „Poanta je, da za model vzameš v osnovi odpadni material, odpadno embalažo, okoli katere spleteš kovinsko mrežo, ki se obdela z betonom, nato nalepiš kamen ali keramikov, potem pa še fugiraš in na koncu impregniraš, da je izdelek obstojen na prostem," je vsa skrivnost izdelave Stijakovičevih naravnih umetnin. Tudi za nekdanja ptujska kamnita korita je imel „zdravilo", a mu nihče ni želel prisluhniti: lahko bi jih oblekli v les, lahko tudi v dravski kamen. To sta prava materiala za Ptuj, ker sta naravna, z malo denarja bi lahko dosegli veliko, je prepričan. Korita z lesom imajo tudi v Varaždinu, ki je tudi staro mesto. V negovanje oz. vzdrževanje takšnih korit bi lahko vključili tudi mlade in jim tudi s tem privzgojili odnos do mesta, do okolja, da ga moramo vsi skupaj varovati, skrbeti zanj. Če bo posluh, bo svoje znanje izdelave izdelkov za okolje iz naravnih materialov prenesel tudi mlajšim oz. vsem tistim, ki bi to želeli, kot tudi ideje za zeleno okolje. „De-lajmo uporabne stvari za Ptuj, ne iščimo tople vode tam, kjer je ni," poziva odgovorne in vse, ki imajo mesto radi. S svojo novo razstavo izdelkov iz kamna pa bo obogatil ptujsko dogajanje ob 130-letnici TD Ptuj v letu 2016. o priloga Štajerskega tednika tahting d. o. o. PROIZVOD ZA POPRAVILO IN IZDELAVO HIDROIZOLACIJ NA RAVNIH STREHAH Na vseh bitumenskih hidroizolacijah ravnih streh se zaradi vplivov okolja sčasoma pojavijo poškodbe v obliki razpok in poroznosti. Zaradi teh poškodb hidroizola-cija postane vodopropustna in s tem ne opravlja več svoje funkcije. Tako voda zateka skozi streho v notranjost prostora in povzroča škodo na objektu. Iz tega razloga je treba nastalo situacijo kar najhitreje sanirati. V ta namen v podjetju Tahting nudimo visokokakovosten bitumenski hi-droizolacijski proizvod STREFLEX, s katerim lahko sami izredno hitro, kakovostno in cenovno ugodno sanirate vse vrste bitumenskih hidroizolacij na ravnih strehah, nadstreških in terasah z minimalnim naklonom 3°. STREFLEX je visoko fleksibilna enokomponentna polimerna bitumenska zmes, s katero izredno učinkovito premostimo vse razpoke in zapremo pore na bitumenski hidroizolaciji ravne strehe, s čimer se dolgoročno onemogoči vdor vode na površino in zagotovi popolna hidroizo-lativnost površine. STREFLEX je popolnoma odporen na UV-žarke in na vse ostale vremenske vplive. Delo s STREFLEX-om je izredno enostavno ter zahteva minimalno uporabo orodij. STREFLEX je izredno primeren tudi za izdelavo nove brezšivne hidroizolacije na strehah z minimalnim naklonom 3°. Iz naše zelene linije okolju prijaznih bitumenskih proizvodov pa v podjetju Tahting nudimo tudi proizvod HIZOBIT 1K PRO, ki je namenjen za izdelavo in popravilo hidroizolacij na temeljih. Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN ^^ MALT-PHALT - več kom p one nt na asfaltna zmes za popravilo ne ravnin in posedkov na asfaltnih in betonskih površinah ^^ ASPHALTTON - obnovitveni premaz za asfaltne površine in zaščito pohodnih In poroznih betonskih površin ^^ FUGOLIT-FLEX - hladna zalivna masa za razpoke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in betonom ^^ CAM-PHALT - hladni asfalt za krpanje večjih lukenj in udarnih jam Tahting, d. o. o., Vurnikova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 92 80, Faks: 01/300 92 88, Mobi: 041/ 707 550 E-pošta: podpora@tahting.si Splet: www.tahting.si NA.I / ORS OKNA - VRATA - D. O. O. SENČILA M ČASU SEJMAMOS POSTNI POPITI Od svetovanja izkušenih strokovnjakov do kakovostne izvedbe Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Vhodna vrata Garažna vrata Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in Industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno Izvedena. Okna Pri nakupu oken se odločamo med naslednjimi karakteristikami oken, ki so "i—- • S" r-j| 3" r> NrJ pr prilagojene funkcionalnosti In načinu vgradnje v prostoru: • levo ali desno odpiranje oken, • enokrilna ali dvo-krilna okna, • okna s pokonč-nikom ali brez pokončnika, • simetrična ali nesimetrična okna, • standardne ali nestandardne oblike. V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovn nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, Izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz In seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO! PVC * ALU * LES Z različno dodatno opremo lahko izboljšajo funkcionalnost in izgled oken. Izbirate lahko med okrasnimi križi (masivni, dunajski, medeninasti, snemljivi, okvirni), pololivami (različnih oblik, barv in kakovostnih razredov; po funkcionalnosti: osnovne varnostne, snemljive in na OKNA - VRATA - GARAŽNA VRATA Naitors, d. o. o. Hardek 34 g, 2270 Ormož www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 - brezplačno svetovanje - brezplačne izmere - brezplačna ponudba - strokovna vgradnja - tehnično dovršeni izdelki ZELO UGODNO zaklep), policami (širok izbor standardnih in stllsko oblikovanih polic) in komarnlkl (fiksni, drsni aH v roloju). Balkonska vrata Za vrata veljajo enake karakteristike kot za okna, le da so drugačnih dimenzij. Pri stiku vrat s tlemi lahko izbirate med nizkim aluminijastim pragom aH standardnim pragom (pr) SiM 9 KAKOVOST BIVANJA, oglasjurJoga Stajgjgkgga tednika V ospredju les in e-mobilnost Danes bodo v Celju odprli že 48. mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki ga je pripravil Celjski sejem skupaj z razstavljavci in partnerji. Potekal bo vse do nedelje, 13. septembra. Na njem sodeluje več kot 1500 razstavljavcev iz 38 držav sveta. Letošnji sejem prinaša številne novosti, prvič v Sloveniji bo na enem mestu celovito predstavljeno področje e-mobilnosti, da bi ljudem čim bolj predstavili prednosti električnega vozila pred vozilom z motorjem z notranjim zgorevanjem, posebna pozornost pa bo namenjena lesu kot strate- ški surovini. V tem okviru bo jutri, 9. septembra, potekala okrogla miza Gozdno-lesna veriga - povezani naprej!, ker je po prepričanju njenih pripravljavcev le-ta gospodarska panoga prihodnosti. Med sejemskimi novostmi je tudi prva velika razstava kampinga in karavaninga. Na 48. mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti pa se bo predstavilo tudi deset mladih podjetnikov, ki so komisijo najbolj prepričali s svojo podjetniško zgodbo. Energetske teme pa bodo v ospredju tradicionalnega Dneva gospodarske diplo- macije in srečanja slovenskih občin, na katerem se bodo predstavniki občin pogovarjali o priložnostih in pasteh, ki jih prinašajo energetsko učinkovite obnove javnih stavb. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije se bo skupaj z območnimi zbornicami, sekcijami, odbori in partnerji predstavila na več kot 1100 kvadratnih metrih in bo tako tudi letos največji razstavljavec na sejmu. Na Ulici obrti bodo v živo predstavili devet zanimivih obrtnih poklicev, v Hiši obrti pa bodo svoje spretnosti prikazali rokodelci. V dvorani L1 Sejem - pomembno stičišče obstoječih in novih kupcev Savne Cafuta Ptuj, d. o. o., so družinsko podjetje s tradicijo in eno redkih podjetij s Ptujskega, ki se redno predstavlja na mednarodnem sejmu obrti in podjetništva. Tako bo tudi letos. Prihodnje leto bo že 25 let, odkar so s svojimi visokokakovostnimi savnami prisotni na slovenskem in tujih trgih. Prvo savno so letos prodali tudi na Kanarske otoke. Kot je povedal direktor David Cafuta, se kupci najpogosteje odločajo na nakup finske in infra savne ter kombiniranih. „Tisto, kar naredimo, naredimo resnično dobro, iz najkakovostnejšega slovenskega lesa. Kakovosten izdelek pa je tudi najboljša reklama, ki nam prinaša vedno nove kupce od blizu in daleč. Na mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti redno sodelujemo, zavedamo se pomena srečevanja z obstoječimi in novimi kupci oz. dialoga, ki ga vzpostavljamo skupaj z njimi kot sejemski razstavljavci, kjer lahko dobijo tudi podrobne informacije o naših izdelkih. Savna postaja vse bolj nepogrešljiva v domovih sodobnega človeka, ki se zaveda pomena zdravja oz. njegovega ohranjanja. Redna uporaba savne človeka sprošča, zmanjšuje zdravstvene težave, predvsem pa prinaša velike užitke brez nekih dodatnih naporov," sta povedala David in Feliks Cafuta, ki se je s projektom savn srečal že davnega leta 1970. Na enem od sejmov se je tudi porodila ideja o novi podjetniški zgodbi, ki se uspešno razvija že od leta 1991. energetsko najcenejše in ekološko najprijaznejše ogrevanje bivalnih prostorov TOPLOTNE ČRPALKE dodatni jesensKi po** ^ AKCIJA ob pravem času UBLO Savne Cafuta Ptuj, d. o. o., so že tradicionalni razstavljavec na mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju. bodo brezplačno svetovali pravni in davčni strokovnjaki OZS, prenos znanja iz znanstvene sfere v malo gospodarstvo pa bo tudi letos predstavil Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS. Na sejmu bodo predstavili tudi številne ugodnosti, ki jih članom prinaša kartica Mozaik podjetnih. OZS bo pripravila tudi zanimiva predavanja, predstavitve, okrogle mize, seminarje in poslovna srečanja. OZS pa bo skupaj s Celjskim sejmom in MO Celje najuspešnejšim razstavljavcem tudi letos podelila sejemska priznanja, zlati, srebrni in bronasti ceh. Bogate so tudi ostale sejemske aktivnosti. Predstavilo se bo šest strokovnih sekcij pri OZS. Že tretjič bo OZS v sodelovanju z območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami, strokovnimi sekcijami, dijaki in Centrom RS za poklicno izobraževanje predstavila Ulico obrti, kjer bodo vse dni sejma v živo potekale predstavitve obrtnih poklicev, in sicer av-toserviser, avtokaroserist, zlatar, mizar, elektrikar, izdelovalec oblačil in ustvarjalec modnih oblačil ter pek in slaščičar. Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS bo skupaj s partnerji predstavil inovativna in razvojna podjetja ter najnovejše tehnologije s področja elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, energetike, IKT, bionike, biomimetike, fotonike, področji novih materialov, nanotehnologije, vesoljske tehnologije, medicinske tehnologije, 3D-tehnologije in drugo. Predstavljene bodo številne inovacije, razvojni koncepti in projekti ter primeri dobrih praks sodelovanja gospodarstva in akademsko-znan-stvene sfere. Dtopclom2Q NAJUGODNEJŠA IZBIRA ZA GRADNJO IN DOM Obiščite nas v gradbenem centru POMLAD Gerečja vas 36 b, HAJDINA no 7QQft 1 nrt nnmlflH Hnnffllcinl nai IBIO d.o.o.,Vinarski trg 3, Ptuj TEL: 02/ 78 06 430 GSM 041/ 670 102 www.iblo.si E: klima@iblo.si b m e t p e s 8. ,k e r o B m 10 KAKOV££iBVANJAiStoa Priloga Štajerskega tednika Štajerski TEDNIK ciomcice novice/ NLB Krediti Greste na novo ali v prenovo? Znižali smo fiksne obrestne mere kreditov. Priložnost za vse, ki želite enako mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita in se želite zaščititi pred spreminjanjem obrestne mere. Uresničite načrte o svojem domu s stanovanjskim ali osebnim kreditom. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah. 0NLB Štajerski * «£"* -"Jfcs ( «a^raeh na vseh obrazih w ## r « ČS Stfeijji^ —-L_^^ ^ ......... r-MMmsm JP -V V : ii^t^^r i F «^ J ■p.* www.nlb.si 01 477 20 00