Gospodarske stvari. ».inrfi.sms ° saditvi krompirja. Spisal Jol. Hanzel, adjunkt na vinorojsiki soli v Mariboru. V kratkih teduib se bo kmetovalcem delo odprlo, da bodo imeli vse roke polne, zlasti bodo dobili nunogo opravkov z eaditviio krompirja. Ta okopavni sadež je silno imeniten za ljudi in živino, kakor vsakdanja skušnja obilo popiičuje iu zato je prav, ako kiaetovalec tukaj vso svojo pozornost obrača na to, kako bi se dalo niogoče veliko pa tudi inogoče dobrega, okusnega krompirja pridelati. Krompir stori v toplih in mrzlih krajih, toda gledč kakšinosti zeinlje je že bolj zbirljiv. Najbolj mu ugaja rabla, topla zemlja, če je ob enem dovolj Tlažua in frisna: v težki ilovnati iu žilavni zemlji krompir tem menje stori, čem bolj je ta raokrotna. Sploh po razgouih zastajoča voda krompirju največ škodi in je tedaj za odtekanje vode iz njiv z krompirjem nasajenih mailjivo skrbeti. Peščena, potem apnena, lapornata zemlja je cel6 dobi-a za krompir, posebno, če se prenaglo in preveč ne suši; ilovnata zemlja, ki rada vodo drži, mu je premrzla; vendar tudi preveč topla in presuha zemlja ni za krompir. Krompir ni vsak enako dober, ampak njegova dobrota je različna jn se ceni po množini skroba ali šterke v njem. Cem več ima v sebi skrobove ali šterkine moke, tem bolj ga cenijo in dražje plačujejo za živež ljudem pa tudi za pridelovanje skroba in žganjice. Moknati krompir, ki se skuhan razpoka, jc tedaj veliko boljši od žajfnatega. vodenega krompirja, ki skuhan cel ostane. Da krompir dobro obiodi, ma je treba gnojiti, vcndar so si ljudje v Ijiii uavskriž, kedaj bi se mu naj gaojilo •ali neposredno takiat, kedar ga sadijo, ali pa leto poprej žitu, ki se je vsejalo v taisto njivo ? Odgovor se ravna po tem, kakošnjega krompirja hocemo na njivi pridelati! Kdor želi pridelati lepega, krompirja, ta naj poprejšnjemu sadežu na isti njifi dobro pognoji. Kdor pa gleda le na to, da bi dobil tnogoče veliko krompirja za rejo, ta se naj odloči za frišno gnojenje. Tako gnojenje namreč stori, da ima novi krompir sicer menje skroba, ali tern vec dobrih snovi za rejo prikladnih. Navadno sadijo krompir tam, kder je poprej kako. žito rastlo in je torej svetovati, da se taka zemlja že jeseni začne za krompir pripravljati z podoranjern strnišča. Kder imajo lehko in toplo zemljo, kder tedaj zrak lehko v njo pristopa, tam se zamore ob euem opravljati tudi tako zvano globoko orauje. Toda pri težki zemlji se malo drugače ravna. Tukaj se najpoprej ia sicer hitro po žetvi strnišče le plitvo podorje in, če se utegne, z valjarjem potlači in naposled, pi-edon zima pritisne in ko je strnišče deloma že strohnjeno, se vsa njiva globoko preorje. Nič ne dene, če plug tudi 25—30 centilnetrov glokoko reže in mrtvo zemljo na površino meče; mitva zernlja, sicer za kmeta brez koristi, razpade na zraku, solncu in v mrazu in postane rodovitna. Ko je globoko oranje dokončano, so ne sme iti z brano vlačit, ampak brazde se pu8tijo črez zimo popolnem na miru, da njih zimski mraz tem bolj premrazi in pretrese. Globoko oranje na rečeai način opravljeno krompirju jako dobro ugaja, da obilao obrodi. Kedar je v sponiladi zeia]ja za toliko suha, da se ne maže več, se zamore njiva dobro povlačiti in čedno poravnati. Vsled takega vlačenja plevel bitro požene in se zamore, kder je rabla in lehka zemlja, pri saditvi krompirja do čista pokončati; v težki zemlji pa ga je treba podorati preden se krompir sadi, kar zemljo zopet lepo ia koristno prerablja. Z saditvijo krompirja se ni prenagliti, kar je niaogokrat kmetu na veliko škodo. Uzroki so sledeči. Pieraao in v lehko zemljo zasajeni krompir prezgodaj nježne listke svoje porine na svetlo, kder ga spoinladanski mrazovje neusiniljeno smodijo in inorijo. V težki zemlji pa prerano vložeaetnu kroinpirju pomanjkuje potrebne toplote, ne more cimiti in gomolji začn6 pogosto gnjiti in žalostiii nasledek za kmeta je, da mu krompir slabo ali nič ne obrodi in da je ves trud bii zastonj, serue pa zavrženo. Zato je boljše, 6e se z saditvijo krompirja počaka. da eenilja durolj vsabne. jiml^ «g ^(Ualje prih.) Gos, njena odgoja, reja in pitauje. M. Živelj, v kterem oe gos tudi domača  najbolje poouti, je voda. Le tarn, kjer ima gos  priliko večidel dneva v rodi preživeti, le tam,  |)ravim, je gosja reja tudi z dobičkom zvezana.  V vodi ne uahaja marsikaj in marsiktero hrano,  ampak raste in debeli se v vodi tudi pri drugi lirani najbolje. Fo noči pa si zabteva suh; prar snažen iu od druge perutnine ločen hlev, v kterem se nastelj dan na dan obrača in veak teden z nova zameni. Za rejo se odberd najiajše bele gosi jare valitve. Na 8—10 gosi piide jeden gosak. Dober gosak ima širok hrbet, debel vrat, nosi glavo po koncu in ima močne, široke noge. Vrh tega je še srčen in pogumen. Dobra gos ima široke prsi, viseč velik trebub, gosto perje in je krotkega obnašanja. Gos se more 3—5 let za valjenjc rabiti, le prav izvrstne živali par let delj. Gosak je za pleme le do 4. leta sposoben. Predno gos prvo jajce iznese, si začne gnjezdo prirejati, za ktero si samoten, pokojen prostorček na dvorišču poišče. Da toraj jajc ne poraznese in da 8e za njo določenemu kraju privadi, jo je treba večkrat ošlatati ali ima že prvo jajce iznesti ali ne. Ako je to, takrat se mora v hlev zapreti, da tam na priredjenem gnjezdu iznese. Hitro, ko izneee jajce gos gnjezdo zapusti. Jajca se po — in nabirajo vsaki dan, ker gos dan za dnevom nese, vseh vkup 10—12. Jajca se ua zmerno toplem kraju branujejo, dokler gos valivna postane. Ako je gos nad 16 jajc izaesla, ona nad 16 niso za valitev. ¦¦•• Včasih, pa le bolj redkokrat, začne gos še eukrat in sicer meseca majnika nesti. Zdaj pa ne nanese več ko 3—9 jajc, ki so za valjenje prav dobra. Goske iz njib izvaljene se dajo labko izrediti in se nprašne gosi" imonujejo. Jajca mladib gosi, ki prvikrat nesd, se ne jemij6 za valjenje, ker so iz njih izlezli mladiei večidel elabotnega života. Ko gos uesti neba, začne na gujezdu posedati iu to je znamenje, da hoče zdaj valiti. Puka si tudi perje iz pisi in ga na gnjezdu popusča ali pa od vseh strani razne stvari zuaša, da si ž njimi gujezdo poveČa. Ko tedaj gos neba nesti in ona znamenja nastopijo, takiat je čas ji piimerno, pokojno in nekaj temno mestice poskibeti iu ji bolj plitvo pa mebko gnjezdo za valjenje napraviti. Tudi uizki zaboj ali jeibas je za to pripraveu. Na gnjezdu je pa ne sine nič rnotiti. Zato gosji hlev saui za valitev ni prikladen, ker do gosi valivke druge ne smejo, ker bi jo sicer vzaemirjale in motile. Položi se ji 13—15 jajc. Med njimi jih je vedno nekaj nglubih", t. j. takib, iz kterih se mladiči ne izvale, ker so jajca neplodna. Gos se rablo na nje posadi in če noče sedeti se z jerbasom povezue. To je k večemu tri dui trcba, potem se gos sedenja piivadi. Onim gosem, ki nočejo valiti, se vaiivno perje popuka, kakor tudi gosakom, sicer si ga starke po praznih gnjezdih same populijo in perje gre t zgubo. Valitev trpi niesec dai, pri mrzlera vremenu celo 32—33 dni. Že konec tretjega tedna se glaba jajca dajo «poznati. Dobra so svitlega pogleda, veče teže in dcbelega glasu; ako so med seboj rahlo trčijo. Slaba 80 tcmua, siva in proti solncu držaua prozorna. Valečim gosetn pa ne snic primanjkovati obilne brane in pitne vode. Valivka ne sme sedeti na prepubu in tiuli ua gnjezdu ne jesti. Zato se mora vsaki dun po dvakrat rablo iz gnczda vzdig- niti; z ječmenom, rženim krnhom napitati in z friino vodo napojiti. Med tem, ko gos je, ge jajca rsaki dan na gnjezdu pazno preložč tako, da zvanajua ua vnoter, notrajna pa na zvuDaj pridejo. Med raljenjem zlasti proti koncn valjenja se mora vgaki bujši ropot in stropot blizu gnjezda zabraniti. Že 26. ali 27. dne se mladiči v jajcu po gibanju in čivkanja čutiti morejo, 29. ali 30. pa jajčjo lupino že začno razkljuvati, dokler da razpade. Vsaka iz jajca izlezla goska se brž vzame iz gnjezda in vjerbas položi, kijezperjem, volno in volnenira cofanjem mebko nastlan. Nikdar pa se ne sme mladič iz jajčne lapine izlaačevati in mn tako izstop iz lupine polajševati, ker se pri tem delu lahko popek nategne in mlado oboli. Ko so vsi mladiči izlezli, se gos pusti, da še nekaj dni okoli leta, predno «e ji perje popuka. Tako se dobi ,,živo perje" to je perje od žire živali. Ge več gosi ob enem vali, ima jedna krščenka z, pobiranjem mladih gosek celi dan dosti opraviti. Stiri in dvajset ur potem ko so iz jajca izlezli, se mladiči čisto na miru pustijo. Skrbeti je le, da se ne prehladijo. Drugi dan se začne pitanje. Vzame se goska za gosko v roke in 8e ji kljunček v frišno vodo vtakne. Brž začnd mlade živalice piti. Prva piča se na leeenih krožnikih pred nje postavi, ki iz zmesi kuhanib jajc, suhe predice meče pšeničnega kruha z drobno sesakanimi mladimi koprivami ali osatjo obstoji. Če bi zelenih kopiiv ne bilo, je treba subib prejšnjega leta pripravljenih imeti, ki se pred poiabo z mlačno vodo poškropijo, drugi dan se jim položi nekaj ječnieuove moke, ki se z tenko stolčenim ovseni pomeša. Bnčelarsko dništvo ali prav za prav podruž nica velike stajerske bučelarske družbe se je v občuem zboru 1. marca v Mariboru osnovalo. Nav zočih je bilo 22 buiselarjev in prijateljev bučelic  iz Maribora iu okolice, ki so izvolili g. Jalius-a  Hanzelaa, adjunkta ruariborske viaorejske šole za  predseduika, župuika v Lembahu č. g. Herg-a za  bučelarskega učnika, učitelja g. Nerata za tajnika,  učitelja g. Iigoliča za denarničarja. Gg. Rlobec, vSIekovec in Stoger so odborniki. Društvo je tedaj  osnovano iu mu želimo boljšega uspeba, kakor ga je iuielo tukajšnjo bučelarsko društvo pred njim, ki je razpalo.  Sejmovi. 12. marca pri sv. Jurja na južni železnici, v Lembergu, pri sv. Lovrencu na dr»vskem polju, v Mariboru in v Selnici na Dravi;  15. marca t Pleterjah, na Svetih gorah, v Podsredi, v Podčetrtku, v Lenibergu pri Zbelovom, v Cmn- reku, v Ročici, v Trbovljah.