Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob i. uri pepoldne.
* «
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* «
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravnIStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 281— ia vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 270.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, dne 25. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Boj proti pohujšanju.
Pohujšanje je prišlo v kranjsko deželo. Ne morda skrivoma in po prstih — ne, glasno, prešerno se je naselilo po oštarijah in kavarnah, po vaseh in mestih. Doživelo je celo triumf, da se je bavilo z njim na 57 shodih 57 klerikaluih šentflorjanskib rodoljubov. Kajti pohujšanje je dobilo imprimatur prvega za narodni blagor najbolj vnetega šentflorjanskega rodoljuba — in ko je podjetni dacar opozoril mater županjo, vseslovensko ljudsko stranko, da nosi Konkordat škofovski pečat, je ta vzdignila krič užaljene nedolžnosti kakor ga še ni bilo slišati na Slovenskem in minulo nedeljo se je pralo na 57 shodih sledove škofovega potrdila s hudobnega Konkordats. Resno in stvarno seveda, kakor se to za odrasle rodoljube in ro-doljnbinje spodobi, kateri še kaj drže na svetost vere in morale in se odločno protivijo pohujševanju in zastrupljanju ljudstva. Javno in pred drugimi ljudmi, seveda: kajti ni še bilo slišati, da bi šla katerakoli knjiga na Slovenskem teko zelo v denar kakor rdeči in zelen evangelij pohujšanja, katerega je raztrosil imprimatur Antona Bona-venture v nekaj dnevih po celi šentflorjanski dolini.
Z energijo, ki je vredna tako velike in delikatne stvari, nevarne za narod in državo, osobito pa svete Cerkve na Kranjskem, so se lotili klerikalni rodoljubi nehvaležnega dela in branili na 57 shodih svojega škofa kakor so vedeli in znali. V svoji sveti vnemi niso prav nič mislili na to, da ga utegnejo še bolj blamirati in škandal še povečati. Kajti kje bode mogoče dobiti toliko motvoza, da se naveže na škofa, Susteršiča in Kreka vse šent-florjanske rodoljube in verne kristjane, da se ne zgube v knjigotržnice in gostilne ter ne čitajo v intimnih družbah mamljive rdeče in zelene brošurice?
Saj smo videli te dni drugače tako moralne in verne kaplane, da so sramežljivo zginjali v knjigotržnice in brijačnice ter kupovali in čitali zelene brošurice.
Popolnoma razumljivo nam je, da svojih pregrešnih želi ne kaže nikdo rad javno — in odtod ogorčenje na 57 shodih . .. katerfr-jtTsklicala župni-kova, beseda in pa — pikantna snov. Bile so predstave za odrasle ... in vse kaj druzega kot dolgočasni govori o kulturnih in gospodarskih vprašanjih ... -
Ogromen aparat, ki je delal minulo nedeljo na Kranjskem, nam kaže vso ogromno blamažo klerikalcev Kajti s tem, da so prevzeli nase neumnost in nerodnost Antona Bonaventura so prevzeli tudi od njega blamažo. Šusteršič sam je sicer ponižuo namignil, da bi se morda dalo govoriti o tem, ali je prav ali ne, da je škof v svojih modernih tendencah zašel na polje ljudske higijene in tam pričel na prav originalen način orati ledino, toda, ker so liberalci opozorili javnost, da je to nekoliko nevarno in nedopustno početje — je moral ex offo braniti škofa in se postaviti v vrsto razžaljenih šent-florjanskih rodoljubov. Šusteršičeva izjava je bila le govorniško sredstvo, da bi se tem huje udarilo po liberalcih. Malokedaj se je še pokazala slovenska ljudska stranka tako zelo kot deklo visoke hijerarhije, kot ponižno zaščit-nico duhovne gospode, kot ravno sedaj. Vsakogar pobijemo, kdor se loti škofa — so vpili fanatiki ali pišejo vsaj tako znani klerikalni tiskovni klativitezi. Kajti koncem koncev, naj se stvar obrne gori ali doli, povzročitelj celega škandala je in ostane Anton Bonaventura in dolžnost prave neodvisne stranke, kateri niso škofje alfa in omega vsega političnega dela, bi bila to javno ožigosati in obsoditi, potem pa šele govoriti o tistih knjigarjih, ki so kot senzacijo založili in prodajali plagijat škofovega študija o — zakonskem živ-
ljenju. Zato ne bi bilo treba govoriti dr. Kreku o potrebi resnosti in poštenosti, seveda najprej z napredne strani. Medice, cura te ipsum!
Šentflorjanski klerikalni rodoljubi so udarili na nedeljskih shodih tudi na narodno struno. V „Slovenca" čitamo sledeče Šnsteršičeve besede na shodu v-ljubljaiiskem „Unionu": „S takim početjem se blati čast dežele, čast našega mesta po celem svetu in mi tega ne bomo mirno gledali . . ." Šusteršič je mislil s tem na to, da se je škofova brošura prestavila tudi na druge jezike. Resnično, častiti klerikalni rodoljub, blati se s tem čast dežele in Ljubljane, ker bode spoznal celi svet, kako eorjansko surovo zna pisati „naj-modernerši mož" na Slovenskem Anton Bonaventura v poljudnih brošurah za ljudstvo o tem, kar je drugod predmet resnim znanstvenim delom. Tujci se bodo čudili, kako ogorčenje more pri nas vzbuditi navadno mazaško delce moža, ki je slovenski škof in vodja največje naše politične stranke ... In ker so nekateri ljudje pri nas tako početje škofovo resno obsodili, jim grozi škofovo glasilo istotako gorjansko surovo in robato s pobitjem in pobojem, da se človek čudi potrpežljivosti ljubljanskega državnega pravdništva. Ali nam še treba povedati, da je ta stranka braniteljica vere in morale? Saj bode kmalo kamenje kričalo o neverjetni pokvarjenosti in hinavščini klerikalnih političnih kolovodjev . . . Antonu Bonaventnri moramo biti v istini hvaležni za to najnovejšo blamažo slovenskih klerikalcev in za najnovejši strikten dokaz hinavščine, nekulturnosti in resničnih ciljev klerikalne stranke. Klerikalci vpijejo sedaj celo, da so začeli naprednjaki kulturni boj. Nam ni ničesar znanega o tem; če klerikalci mislijo, da utegne imeti enako počenjanje škofa in njegove stranke posledice, ki bodo podobne prvim začetkom kakega kulturnoboj-nega gibanja na Slovenskem — saj
strah ima vedno velike oči — je to njihova stvar. Nant je iz strankarskih ozirov čisto prav, da delajo sedanji neznačajni in perverzni klerikalni kolovodje politiko — razžaljenih rodoljubov nad prostovoljno poklicanim in skrbno negovanim pohujšanjem v dolini šentflorjanski.
Politično kronik
Včerajšnja seja državnega zbora.
Pri nas v Avstriji je že stara navada, da katastrofe takrat vselej izostanejo, kadar jih pričakujemo. Marsikdo je mislil, da pride včeraj do grozovite burje v državnem zboru: bilo je pa vse mirno. Češki radikalci so sicer sprejeli ministre z običajnimi svojimi ljubeznjivostmi — a večina slovanskih poslancev je ostala mirna in hladna. Nemci so bili tudi nekam potrti; četudi za sedaj niso doživeli nobenega poraza, vedo vendar dobro, da se še odločilna bitka ni bila. Opažati pa je vendar na slovanski in nemški strani, da nikdo noče požgati vseh mostov za -seboj; parlamentarni položaj kot tak se je nekoliko zboljšal, stališče vlade pa vtoliko poslabšalo, ker ni gotovo, ali jo bodo Poljaki pri glasovanju o začasnem proračunu še držali ali ne. Ako se zgodi slednje, pa bode Bienerth šel. Nekateri češki listi govore že o porazu „Slovanske jednote"; po našem mnenju je še sedaj prezgodaj govoriti o tem; saj čas ni na noben način daleč, ko se bode pokazala bilanca — takrat bodemo imeli dovolj prilike hvaliti ali obsoditi.
Med vladnimi predlogami je omeniti računski sklep drž. gospodarstva za 1. 1907, krošnjarski zakon, reformo zakona glede polnoletnosti, rekrutni zakon in začasni državni proračun za 1. polovico leta 1910. Ta predloga vsebuje tudi pooblaščenje vlade, da najme znano posojilo 109 miljonov kron za
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maks im Gorki.
Preloiil F ed or Gradišnik.
(Dalje.)
Na dvorišču je bilo vse tiho in prazno. Ko je stopal Grigorij proti har-monikarjevemn stanovanju, se ga je polotil strab, a bilo mu je objednem živo zadoščenje, da je on edini izmed vseh prebivalcev hiše, ki ima pogum, obiskati bolnika. To čustvo se je še povečalo, ko je zapazil, da ga opazujejo iz drugega nadstropja krojaški pomočniki. Da bi izgledal še pognmnejši, je pričel celo žvižerati. Pri vratih, ki so vodila v sobo harmonikarja, pa ga je čakalo malo presenečenje; bil ni prvi, ki je obiskal harmonikarja, Senka Cišik ga je prehitel. Senka je ravnokar po-molel svoj nosek v špranjo vrat in opazoval, po svoji navadi z napeto pozornostjo, kaj se godi v sobici. In opazil
ni popreje Orlova, kot takrat, ko ga je ta prijel za ušesa.
„Poglejte vendar, striček Griška, kako ga je prijelo!" je šepetal in dvignil svoj umazani mali obraz, ki, je izgledal pod utisom tega, kar je ravnokar videl, še manjši, proti Orlovu.
„Kakor posušen je ... kakor suh sod .. pri Bogu!"
Orlova je popolnoma prevzel okuženi zrak, ki je prihajal iz sobice. Molče je obstal in poslušal Cišika, škileč ob jednem z enim očesom skozi ozko špranjo vrat.
„Morda bi mu bilo treba dati malo vode, stric Grigorij", je predlagal Cišik.
Orlov je zrl v lazburjeni, nervozno tresoči se obraz malega in čutil je sam v svoji notranjosti potrebo, da pomaga bolniku.
„Steči urno, prinesi vode!" je za-"^ovedal Senki. Potem je na široko odprl vrata sobice in stopil pogumno čez prag.
Skozi meglo, ki se je razprostirala
pod njegovimi očmi, je zagledal seda Grigorij ubogega Kizljakova. Harmonikar je čepel v svoji paradni obleki pri mizi in tiščal svoja prsa krčevito na njo, objemajoč jo s svojimi rokami in drsajoč z nogami, ki so še tičale v lakiranih škornjih, po vlažnih tleh.
„Kdo., je tu? je vprašal bolnik z votlim, apatičnim glasom.
Grigorij je pristopil korak bliže, stopajoč oprezno preko vlažnega poda.
„Jaz sem, brat Mitrij Pavlov ..." je rekel, skušajoč govoriti kolikor mogoče gladko." Kaj ti pa je? To je pa lepa reč tukaj!"
Z boječo radovednostjo je opazoval Kizljakova, ki ga ni več spoznal. Harmonikarjev obraz je postal rezek, oglat. Kosti somu štrlele v ozkih kotih naprej. Globoko upadle, od zelenkastih kolobarčkov obrobljene oči so zrle čudno ; motno in stekleno. Koža je postala takšna kot ona mrličev o poletnem času. Bilo je strašno lice umirajočega, ki je je zrl Orlov. Le počasno premikanje
čeljustij je kazalo, da je to telo še živo. Dolgo je gledal Kizljakov z nepremičnimi, steklenimi očmi Grigorijo v obraz, in ta smrtno trudni pogled je Orlova silno prestrašil. Bilo mu je, kot bi ga držala mokra mrzla roka za gol-tanec in ga počasi davila. In čutil je, da ga nekaj sili, zapustiti prej ko mogoče to sobico, ki je bila popreje tako svetla in prijazna in ki je sedaj napolnjena z nenavadnim mrakom in mo-rečim vzduhom po gnjilobi.
„No ..." je siknil, Jioteč zapustiti sobo. Naenkrat pa se je pričelo bledo harmonikarjevo lice premikati. Ustnice, od temne sence obdane, so se odprle, in z brezzvočnim glasom je dejal:
„U.. mreti.. moram .."
Te besede, ki jih je izgovoril s tako strašno apatijo, so donele v glavi in v srcu Orlova kakor votli udarci.
Popolnoma zmeden se je obrnil proti durim, tedaj pa mu je prišel že Cišik, čisto izmučen in poten, s kozarcem vode v roki nasproti.
nove investicije na drž. železnicah, pokritje višjih izdatkov za oboroženje domobrancev in za obresti drž. dolga.
Zbornici se je predstavil novi vodja poljedelskega ministerstva sek-cijski načelnik Pop.
Med novimi najnimi predlogi je važen predlog posi. Vnkoviča in tt.. ki zahtevajo, da naj ogrska vlada zgradi zvezo z dalmatinsko železnico; dokler pa se to ne zgodi, se ne sme dovoliti kašovsko-boguminski železnici nobene nreditve tarifov in drugih koncesij.
Zaradi sedanjih liomatij z Ogrsko je predlagal posi. Kuranda. naj se izvoli v eni prih. sej zopet nagodbeni odsek, kateri bode študiral naše trgovske in prometne zveze z Ogrsko, in sploh vsa vprašanja, ki se tičejo medsebojnega razmerja obeh držav.
Na to je povzel besedo drž. posi. Krämaf za utemeljevanje svojega nujnega predloga o varstvu narodnih manjšin. Ker je še vedno bo-lehen. je govoril tako tiho, da ga ni bilo mogoče razumeti z galerije. Dr. Krämaf je odločno obsojal centralizem in se zavzel za autonomijo. Varstvo narodov je logična posledica demokratičnega načela, katero ne pozna manjvrednih narodov. Ostro je na to obsodil narodni šovinizem Nemcev, kateri nočejo pripoznati tega načela: navajal je dogodke na Dunaju, Koroškem in Sp. Štajerskem, ki dokazujejo popolno anarhijo v državi in morajo vesti do popolnega poloma. Na to se je ukvarjal s parlamentarnim položajem in po zaslugi ocenil sedanjo vlado, kateri je očital, da povišuje najnezmož-nejže nemške uradnike, samo da preterirajo slovanske. (Dr. Pacher m pi. Stransky sta ex offo napravila nekaj medklicev, češ, da ne pustita „zmožnih" nemških uradnikov žaliti.) Navzlic sedanji zunanji politiki Avstrije bi ne smela naša država delati doma slavofobske politike, ker ako bi prišlo do katastrofe, bi Slovani ne žrtvovali svoje krvi in premoženja za Vsenemčijo. Konečno je govornik izjavil, da je njegov predlog le takrat izvedljiv, ako imamo nepristransko vlado, ki si želi miru med narodi.
Krämafu je prav klaverno odgovarjal Pergelt, na kar se je seja prekinila.
Med interpelacijami, katerih se je vložilo 109, je omenjati Grafenauerjevo glede znanih dogodkov na celovškem kolodvoru, Benkovičevo glede prometnih rr.zmer na železnici Zidanimost— Zagreb in glede jezikovne rabe pri političnih oblastih in Hribarjevo glede železniške nesreče pri Sv. Hipolitu ter postopanja kranjske deželne vlade, ki noče znati slovenski!
Anketa odseka za socijalno zavarovanje. 22. t. m. se je pričela anketa kmečkih zastopnikov glede socijalnega
„Tu je voda .. iz Spiridionovega studenca .. dovoliti niso hoteli, sodrga!"
Postavil je kozarec na tla, skočil urno v kot in prihitel zopet s kozarcem, ki ga je ponudil Orlovu.
Nato je blebetal dalje:
„Pri vas je kolera, so dejali. No, sem menil jaz, kaj pa potem ? Tudi k vam bo prišla.. sedaj obiskuje vse mesto.. Tedaj pa sem dobil eno po glavi.
Orlov je vzel kozarec, ga napolnil z vodo in ga izpraznil v dušku. V njegovih ušesih so še vedno donele bolnikove besede:
„U ., mreti.. moram .
Čišik se je sukal kakor v kolobarju po sobi in bil je popolnoma v svojem elementu.
„Dajte mi.. pijače .." je rekel harmonier, ter premaknil zajedno s svojim telesom tudi mizo naprej.
(Dalje prih.)
zavarovanja. Šlo se je v prvi vrsti za vprašanje ali se naj pritegnejo obvezno k zavarovanju za starost samostojni posestniki ali ne. Od 21 ekspertov jih je 9 izjavilo, da kmetijske korporacije, katere zastopajo, še ne morejo dafi nobenih obveznih izjav, ker nimajo na razpolago potrebnega statističnega gradiva in ker ne bi rade s svojimi sklepi prejudicirale odločitvi. Rezultat ankete pri ostalih ekspertih pa je sledeč: Misel socijalnega zavarovanja se je načelno odobrila, starostno zavarovanje od vseh strani zahtevalo. Glede vprašanja, ali bi pa tudi mogli vsi avstrijski kmetje zmagovati doneske, ni bilo popolne edinosti; reklo se je da bukovinski in vzhodnjegališki kmetje ne bi mogli nositi bremen zavarovanja. Zastopniki Sp. Štajerske so priznali potrebo In korist zavarovanja na starost, a so zahtevali za posestnike obzirnosti v letih, ko jih zadenejo slabe letine ali ujme. Dohodek 2.400 kron se je priznalo splošno kot primemo mejo obveznega zavarovanja. Zahtevalo se je obvezno bolniško zavarovanje delavcev, ali odklonilo isto glede članov družine. Glede članov družine se je tudi izrekla želja, da bi se sprejeli še le z 20. letom v obvezno zavarovanje na starost.
Drobne politične novice.
Boj zašolona Francoskem. Ker so škofje in duhovniki začeli hud boj proti državni šoli, so se posvetovali pri vladi, aii bi ne kazalo upeljati državn. šolskega monopola in tako klerikalcem sploh onemogočiti vsako ruvanje proti šoli. Ker je pa število stari-šev, ki protestirajo proti oficijelnim baje brezverskim šolskim knjigam, zelo majhno, se je misel na šolski monopol začasno opustila.
Bodoča carinska vojska med Avstrij o in Srbijo? V srbski skupštini se je pritoževal mladora-dikalni posi. Radovanovič, da Avstro-ogrska izvaža svoje blago v Srbijo vkljub temu, da ni trgovinske pogodbe medtem ko je srbski izvoz v Avstrijo skoro popolnoma prenehal. Govornik je zahteval, naj se zvišajo postavke au-tonomnega carinskega tarifa za avstrijsko blago na 200 %• Finančni minister Protič je obljubil predložiti skupščini zakonsko predlogo, ki bode bolje varovala srbske interese.
Potek kronskega sveta na Dunaju je povzročil na Ogrskem hudega mačka. Kossuth in njegovi zvesti še vedno niso dobili onih koncesij, s pomočjo katerih bi lahko prevzeli vlado in se držali proti Justhovcem, ki so po celi deželi pričeli strastno in uspešno agitacijo proti Kossuthovemu oportu-nizmu.
Dnevno kroniko.
v Še veleizdajniki na Trentinskem.
Na Južnem Tirolskem v Roveretu se že zopet začne pravda proti nekim fantom, ko so na Italjanskem peli ireden-tovske pesmi.
v Pobegnil je poštni aspirant Bal-zarek iz Brunnecka na Tirolskim. Vzel je seboj več denarnih pisem. Sladkih nad za brezskrbno bodočno>t se pa ni dolgo veselil, kajti že pri Steinhausu so ga ulovili orožniki.
v Nov atentat je nekdo poskusil na tramvajski progi Trento-Male na Tirolskem. Položil je neopaženo dva velika kosa svinca na progo, da bi bil moral skočiti voz iz tira. Motorovodja je paše pravočasno opazil nevarnost in voz ustavil.
v Medicinske pridobitve. Profesor Vallèe z živinozdravniške velike šole v Alfortu je iznašel nov serum proti tuberkulozi, ki se pridobiva na sličen način ka«or Marmorekov. — Profesor Pasteurkevega zavoda, je našel bacil otroške driske. To je neki takozvani pathogeu-bacil „Proteus", ki se nahaja na sadju in svežem sočivju.
v 0 ciankaiijevih krogljicah, ki so
jih dobili različni oficirji generalnega štaba, se je izvedelo, da je morda z njimi v zvezi oni stotnik, ki se je bil pred dnevi v čudnih okolščinah pri Dunaju s ciankalijem zastrupil. Dosedaj se je že priglasilo deset oficirjev, ki so dobili take krogljice. — Poštna mani-pulantinja Posselt na Dunaju še vedno trdi, da jej je neki tujec dal na pošti nekoliko pisem s strupom v roko. Nasprotno pa so je dokazalo, da je neki pismonosec dvignil pisma iz nabiralnika.
v Prestolonaslednik Rudolf. New-yorška „Austria" z dne 6. tm. poroča pod gornjim naslovom sledeče: „Razni listi so donesli te dni brzojavko iz Den-verja, Col., po kateri je tudi tukaj najbolje poznani konzul pl. Grivičič baje javno priznal, da je bil grof Ludovik Teczera, čegar truplo iščejo v Denverju, morilec prestolonaslednika. Predvsem ne verjamemo, da se je konzul, ki je znan kot zelo previden, takisto izrazil. Kajti tak izraz bi bil resnici naravnost nasproten. Nam je Meyerlinška žalo-igra popolnoma zuana, a v omenjeui brzojavki priobčenega opisa smrti pre-stolonaslednikove ne maramo popraviti z objavo resničnih dejstev, ker se naš list mnogo čita v Avstriji in se tamkaj jemlje ozir na dotične želje cesarjeve, ki so sledeče: „Uradni zapiski o poizvedovanju cele žaloigre so bili zloženi v kovčege in zapečateni. Tako ostanejo v arhiv n do 50. obletnice smrti prestolonaslednika; potem se imajo kovčegi odpreti in vsebina zapiskov izročiti javnosti. Cesar je hotel s tem odlokom brez dvoma prihraniti zgodovinarjem prihodnjega zaroda, da bi pisali zgodovino žaloigre samo po dozdevah in čenčah. Zagotpvo je določeno, da prestolonaslednik Rudolf ni bil umorjen". — Tako newyorška „Austrija"'. Temu dostavljamo še naslednje vrste, ki jih je priobčila markiza de Fontenoy v „The Chicago Daily Tribune" z dne 8. tm. Piše namreč: „Baron Louis Vetsera, edini brat baronice Marije Vetsera, ki je storila smrt v Meyerlingu ob istem času kakor avstrijski prestolonaslednik Rudolf, je prišel ob svoje življenje v požaru Ring-teatra pozimi leta 1882,, in nekateri zabavljivejši dunajski časopisi so napadali njegovo mater zaradi njenega obnašanja, ker se je javno vozila po Ringu in v Praterže nekaj dni po njegovi smrti v plamenih, karajoč njeno dokazano brezčutnost. Zatorej so smešni vsi poskusi, ?pravljati barona Louis Vetsero v zvezo z žaloigro v Meyerlingu sedem let pozneje in ga zamenjavati s skrivnostnim Frank Wy-koffom, ki je pravkar umrl v Denverju. Tudi pripovedke, po katerih je iskal pribežališča v tej deželi, ker je usmrtil avstrijskega prestolonaslednika v Meyerlingu, niso prav nikakor utemeljene."
Štajerske novice.
a Zadeva Pirstinger. Ko smo
pred prilično štirinajstimi dnevi javili Pirstingerjevo imenovanje, smo takoj pribili, da nosi za njega odgovornost Kmečka zveza, ki ima pretežno večino poslancev v deželnem zboru in bi morala tedaj imeti odločilno besedo, kar se tiče slovenskih zadev na Spod. Štajerskem. Kdor ima večino in skoro vse mandate, ima tudi svoje težke dolžnosti. Tega seveda klerikalci iz umevnih vzrokov — nočejo razumeti in vale odgovornost na nas — ki smo v Gradcu zastopani po enem poslancu! Kje je tedaj tu „nesramnost", katero nam očita „Straža", seveda samo za to, ker smo opozorili javnost na neuspeh in slabost našega klerikalnega zastopstva v Gradcu. Ker se pa iolenuje ime g. Murse, ki ima za svojo osebo lahko mnenje tako ali tako, pa moramo pribiti, da se je g. Robič, ki je deželni odbornik in torej najod-ličnejši zastopnik in zaupnik klerikalne delegacije v Gradcu, izrazil po poskusnih predavanjih gg. Pirstinger j a in Zupanca, da govori Pirstinger bolje slovenski ko — g. Zupane. Ali to ni morebiti res? „Straži" bi pa dali prijateljski nasvet, da bi bilo bolje za njo, ako bi molčala tudi še dalje o tej zadevi. Boljše je, če sprejema nedolžne
Hohnječeve polemike, za tiste se v-rnj nikdo ne zmeni.
a Zaradi preziranja slov. jezika pri naših političnih oblastih je inter-peliral v drž. zboru posi. dr. Benkovič. Prav tako! Ali svetujemo g. doktorju, naj tudi sam dopisuje okrajnim glavarstvom slovenski! Ako ne bode drž. poslanec v tem oziru vzoren, kako naj bodo pa priprosti kmečki ljudje.
a Štajerski deželni zbor bode sklican še meseca decembra h kratkemu zasedanju, da reši proračun, poroča graški „Tagblatt". No, tako na kratko se ne bode letos opravilo s proračunom, ker se imamo z graško gospodo marsikaj zanimivega pomeniti.
a Iz poštne službe. Poštna eks-pedijentka Marija Goričar iz Rečice je prestavljena kot ekspedijentka v Rimske Toplice.
a Prestavljen je poštni asistent Sikst Hrovatin iz Ptuja v Gorico.
a Ciril - Metodova podružnica v Št. Pavlu v Savinski dolini priredi v nedeljo, dne 5. decembra 1.1. v prid Družbe in domače šolske kuhinje „Miklavžev večer" z igrokazom „Sveti Mikla/ž", dvodejanka s petjem in živima podobama. Mlada šentpavelska podružnica je vobče, jako delavna, zanimanje zanjo raste tudi v okolici od dne do dne. Tako je pred kratkim nabrala za C. M. družbo gdč. Ana Sitar iz Šešič v domači vasi 2 K 40 vin., v nabiralnikih se je nabralo 3 K, tako da je podružnica, kateri je pristopil zopet jeden ustanovni član — poslala zopet glavni Družbi lep znesek K 25 40. Želimo mladi podružnici, in vrlo delavnemu odbora i v bodoče mnogo uspeha! — V nedeljo, dne 5. decembra pa na svidenje v Št. Pavlu pri lepi, domači zabavi!
a Iz Šoštanja. V pojasnilo k našemu dopisu o kemični pralnici se nam dodatno poroča: Boter Hans Woschnagg so kupili le hišo. kjer je Volkova kemična pralnica. Volkova kemična pralnica še obstoji in bo tudi v naprej kot narodno podjetje, kljub preganjanju od strani nemčurjev, tem trn v očeh. Iz tega stališča priporočamo kar najtopleje vsem zavednim Slovenkam in Slovencem Volkovo kemično pralnico!
a Iz Hrastnika Za vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v Hrastniku priredimo letos Miklavža in božičnico. Miklavžev večer bode 5. decembra, božičnica pa na Novega leta popoldne. Ker obiskuje naš vrtec še črez 100 večinoma revnih otrok, ki bi jih morali obdarovati z obleko in obutjem bodemo imeli veliko stroškov. Radi tega je sklenila podružnica družbe sv. C. in M za Hrastnik-Dol pri odborovi seji dne 13. novembra, da priredi gledališko predstavo, katere čisti dobiček se porabi v to svrho. Igrala se bode „Županova Micka" in „Pot do srca" na Dolu pri Hrastniku dne 19. decembra. Prosimo vse dolske, hrastniške in sosedne rodoljube, naj se udeleže kolikor mogoče v velikem številu te predstave, katere čisti dobiček ima tako blag namen. Občni zbor podružuice družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik-Dol je 19. januvarja 1910.
z Konjiški okrajni zastop je svoj čas daroval „za otroka" 1000 kron in sedaj se je izvedelo, da je dobila tisti slovenski denar nemška šola v Vitanju. To je nečuven škandal!
z Müuzerjeve fužiue pri Vitanju, ki so že čisto zapuščene, popravlja celjski inženir Lindauer. Večinoma ima hrvatske delavce.
a Shod avstrijskih zdravnikov se vrši danes in jutri na Dunaju. Imenom štatjerske zdravniške zbornice govori Schlömicher o reformi bolniških blagajn in drž. zdravstvenega zakona.
i Iz Podsrede. (Zopet žalosten slučaj smrti.) Skoraj ves poletni čas je opravljal pri raznih posestnikih neki zidar rodom iz Italije tukaj svojo zidarsko obrt. Zadnji pondeljek se je poslavljal od svojih znancev, hoteč se drngi dan odpeljati proti Trstu v domovino. Popival je po gostilnah in se ga dodobra nasrkal. Zvečer se je spravil spat v neki hlev na Vojskem. V torek zjutraj so ga našli mrtvega z razbito lobanjo in vsega v krvi. Ker je bil epileptičen, je skoraj gotovo, da ga je vrgla božjast tako nesrečno, da se je ubil. Prenesli so ga v tukajšnjo mrtvašnico.
d Runeč bi. Ormoža. V torek, dne 23. t. m. smo opazili izpred šolske hiše točno ob 3. uri popoldne v zračni višini velik zrakoplov. Ponosno je piai od severa proti jugu. Pod velikansko krogljo se je vidno razločevala ladjica, vendar se ni moglo doznati. koliko ljudij je v njej. Proti 4. uri se je, že v veliki daljavi seveda, polagoma spuščal proti zemlji, a se zopet hipno dvignil kvišku in točno ob 4. uri izginil v oblaku.
a Balon so videli 22. t. m. o pol
3. uri pri Radgoni. To je pač tisti zrakoplov, o katerem nam poročajo tudi od drugod. Vendar pa je zanimivo, da eno poročilo pravi, da ni imel čolnička, ampak da so visele same vrvi od nja.
a Dijaki ptujske višje gimnazije so napravili v čast novemu ravnatelju ptujske gimnazije prof. Schöbingerju, znanemu sovražniku slov. dijakov, v torek zvečer bakljado, pri čemur so heilali (!) po mestu! Lep začetek delovanja novega ravnatelja.
aPonemčevanje Brega pri Ptuju. 22. nov. se je ustanovila na Bregu pri Ptuju podružnica Schulvereina.
a Zrakoplov je plaval v torek visoko nad Ptujem proti jugu. Ali so bili ljudje v čolničku ali ne, se ni dalo videti s prostim očesum.
d Miklavžev večer v Mariboru, ki ga priredi letos ,.Dramatično društvo" dne 5. grudna ob 7. uri zvečer obeta biti vsekako zanimiv. Uprizorila se bode prvič na našem odru čarobna bajka v 5 slikah „Snegrulčica". Ljubka je ta igra, prepletena z res divnimi prizori in bode naši nežni mladini, kateri je v prvi vrsti namenjena, za gotovo kar najbolj dopadla. Ugajala pa bode tndi odraslim, saj je dosegla dozdaj na vseh odrih lepe uspehe. — Seveda bode nastopil tudi letos kakor po navadi naš slovenski Miklavž, ki vsako leto obsipa staro in mlado z darovi, sicer pa tudi neusmiljeno biča vsakega narodnega mlačneža in nas vse v jedernatih besedah spominja naših narodnih dolžnosti in bodri h vstrajnemu narodnemu delu. Pridite vsi, ki čutite slovensko.
a Iz Maribora. Mariborskemu moškemu učiteljišču je pridelilo naučno ministerstvo kot naslednika g. prof. Koprivnika nekega Kočevarja po imenu Spintré, in sicer brez razpisa. Dotični Kočevar je dokazal v Kopru, kjer je služboval doslej, da je popolnoma nezmožen, kar je naučnemu ministerstvu dobro znano. V Kopru ni za rabo, za Maribor pa bo že dober, samo da je Kočevar!
a Iz Ma.-ibora. „Bralno in pevsko društvo Maribor'1 otvori dne 1. grudna v sosedni občini Studenci javno čitalnico, v kateri se raz-položijo listi vseh struj in tudi revije „Slovan", „Ljubljanski Zvon" in „Dom in Svet". Čitalnica bo pristopna vsakomur brez ozira na mišljenje in prepričanje. Z ozirom na duhovite opazke ljubljanskega „Slovenca", s katerimi je pozdravil našo ustanovitev, je treba konstatirati, da bo studenška čitalnica sploh prva te vrste ob narodni meji
in da ne more taka javna čitalnica prinašati razdora med Slovence, ki imajo baje tukaj že svoje katoliško izobraževalno društvo. Bralna soba tega društva ni javna in torej ni splošno pristopna, razun tega pa je dovolj znano, da katoliško izobraževalno društvo ne ponuja nič drugega čtiva ko nekaj klerikalnih listov. Prepričani bodimo, da javna čitalnica v Studencih ne more Slovenstvu škodovati, saj sigurno ostanejo člani kat. izobraževalnega društva še nadalje pri svoji organizaciji, čitalnica pa bo si našla svoje redne čitatelje drugod tudi. Agitacija proti javni čitalnici, ki se je začela pred njeno ustanovitvijo, se nam zdi sedaj brezumna in samo dokazuje, kako si predstavljajo nasprotniki „izobrazbo". Kaj bi govorili še več o tem ?
a Iz Studenc. Povodom občinskih volitev je rekel Feliks Vokač Jožefu Beloglavcu: „Wahlschwindler". Pri današnji obravnavi zaradi razžaljenja časti je nastopil Vokačev zastopnik dokaz resnice in predlagal, naj se akt odstopi državnemu pravdništvu. Na-to je umaknil Weloglawetz po svojem zastopniku dr. Juritschu brezpogojno svojo ovadbo in plačal stroške.
a Blag narudnjab. Neimenovan narodnjak je dal za C - M. obrambni sklad hranilno knjižico za 1000 kron.
a Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljnni je založila tri vrste originalnih božičnih razglednic. Načrte je napravil domač umetnik. Razglednice so se tiskale tudi pri domači tvrdki ter so ravno došle. Naročila prejema: Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. „Narodni dom" Ljubljana.
a Davek na mineralne vode nameravajo npeljati tudi na Ogrskem in sicer samo dva vmarja na liter.
z Dvanajstletna mati. V Groß-Rammingu je porodila neua 12 let stara deklica možko dete. Ovdovelega dninarja, 59 let starega Ivana Dürn-bergerja so kot očeta zaprli.
a „Schäbige Mittel.." Graški „Volksblatt" očita „Südmarki", da deluje pod vodstvom šenererijancev z umazanimi sredstvi. . Nemci se dobro poznajo med seboj, zatorej bo ta sodba že prava, posebno ker jo lahko tudi mi iz lastnih skušenj potrdimo.
a Krščanskim delavcem! „Allgemeiner Tiroler Anzeiger" svetuje delavcem sledeče: „Ljubi moj delavec, pravi delodajalec ni fabrikant, ampak Bog in za njega moraš vsako delo opravljati. Posvetno plačilo so le neki malenkostni obroki, kajti Bog je prav za prav plačnik in pri njem je še le glavno plačilo; fabrikant je samo božji poduradnik. Na ta način ti mora biti vsako breme lahko, vsako delo sladko in kljub muki in jizi srce veselo. Delavec se čuti s tem, da dela za Boga, bogatega in bolj bogatega ko vsi borzni baroni in ve, da je njegova plača samo navidezno slaba". — To morajo klerikalci postaviti v delavski program na prvo mesto: delavci bodo leteli vse povprek na kup; česa človek vsega ne stori za Boga in vero!
Kranjske novice.
o Na poštnem uradu v Beli peči je tamošnja nemškutarsko zagrizena poštarica povzročila silen nered in storila več sleparstev. Sedaj hočeta ta-mošnji župnik in neki klerikalni poslanec neprijetno umazano zadevo potlačiti. Tržaško ravnateljstvo se seve še ni ganilo, ker je ženska — nem-škutarica.
o Dvojna mera. — Znano je, da šolske oblasti — celo na Kranjskem — nerade gledajo, če nosijo srednješolci slovensko narodno polhovko, katero vendar ni smatrati kot kak znak demonstracije, ki se je pojavil radi
kakegakoli povoda. Niti misliti bi se ne smelo na kako izzivanje, kajti jasno je vendar, da to, kar je rabil narod od nekdaj, sme rabiti tudi sedaj. Ko so nato v vročih poletnih dnevih začeli rabiti dijaki jugoslovanske fese, je oblast to prepovedala. A s kako pravico? Sedaj pa hodijo po Ljubljani nemški srednješolci z nemškimi čepicami in uprizarjajo svoj „buml" po Šelenburgovih ulicah, katere naj najbrže postanejo drugi „Pfikopi". Bo li šolska oblast to. prepovedala in bo li, ker je pri Slovencih tako radikalna, tudi temu nemškemu dijaštvu prepovedala nošenje hlač iz irhovine, zelen klobuk s kozjo brado, sivo suknjo iz lodna in druge take reči? Saj je tudi to narodna noša, ki se Slovencem prepoveduje.
o Drugi letošnji vinski semenj v Krškem bo, kakor smo že poročali, prihodnjo sredo, dne 1. decembra. Ker so se vina sedaj že precej očistila in znatno popravila, tako da se bo sedaj lahko spoznala njihova vrednost, bi bilo želeti, da poseti tudi ta semenj prav veliko kupcev.
Koroške novice.
z Iz poštne službe. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je nastavilo ab-solviranega gimnazijca Tomaža Mai-chena kot praktikanta v Celovcu I.
z Franc Ondfiček, sloviti češki umetnik na goslih, bode igral dne 2. decembra več komadov v Celovcu. — Upati je, da Nemci ne bodo proti njemu demonstrirali, kakor so včasih. Nasprotno, sedaj že delajo celo najbolj zagrizeni lističi, kakor „Freie Stimmen" z objavljanjem vzporeda reklamo za umetnika.
z Nadučiteljsko mesto je prosto na dvojezični trirazredni ljudski šoli v Meži na Koroškem. Prošnje se naj vložijo do 12. decembra pri okrajnem šolskem svetu v Velikovcu.
z Celovški nadomestni rezervisti so začeli 23. t. m. v Glinjah streljati po predpisih, ki veljajo za vojskin čas. Danes bodo nehali s streljanjem in 29. gredo na dopust.
z Tatvina v cerkvi. Iz gospo-svetske cerkve je ukradla dninarica Marija Waldner sliko nekega svetnika. Sedaj je tatica že na varnem.
z Nadzorovanje posadk. Brigadir polkovnik Koenen iz Ljubljane in šef 4. domobranskega polka Brandner iz Celovca nadzorujeta po Koroškem oddelke cesarskih lovcev. Sedaj sta v Šmohorju.
Primorske novice.
v Škof Nagi proti Slovanom. Tr
žaško-koperski škof Nagi je zapovedal svojim duhovnikom, da se mora opustiti raba hrvatskega jezika v cerkvah, kjer je še količkaj v obredni rabi. Utemeljuje škof svojo zahtevo z neko prejšnjo odredbo, ki trdi, da se smejo duhovniki v cerkvi posluževati samo latinskega jezika. V svoji epistoli dovoljuje škof, da se sme sicer peti epistola in evangelij v hrvatskem jeziku, ali le tedaj, če se poje prej vse latinski. Ta odredba je izzvala po Istri velikansko ogorčenje in starejši duhovniki, ki so večinoma strogo narodni, se bodo odločno uprli. Kdo ve, kdo ve, če Nagi ne bo v kratkem videl polno Ricmanj.
v Za obrtnega nadzornika v Trstu, je imenovan Dominik Coglievina.
v Pelagra na Furlanskem. Po ravnokar obelodanjeni štatistiki o Fur-laniji posnemamo, da je pelagra to leto malo nazadovala. Dočim je bilo leta 1908 v sodnih okrajih Cervinjan, Kr-min, Gradišče in Tržič 1330 oseb na pe-lagri bolnih, se jih je koncem letošnjega leta naštelo le 1290, kar pa nikakor
ne znači izboljšanja žalostnih razmer. Dejstvo je namreč to: Letos je 105 oseb na novo zbolelo, ozdravilo jih je 65, a umrlo jih je 25. Dva bolnika so spravili v zdravilišče. Nadalje se je 53 bolnikov izselilo. Edino razveseljiv pojav v statistiki je, da presega število ozdravljenih število umrlih dvakrat. Izmed bolnikov je 287 možkih, 582 ženskih in 421 otrok objega spola, izmed katerih je šele 31 deklet in 26 dečkov doseglo 14. leto. Najhujše je razširjena bolezen v červinjanskem okraju z 953 bolniki, dočim jih je na gradiščanskem samo 83. Bolezen nastane radi uživanja slabe koruze. Znano je, da živijo Furlani večji del od koruzne polente.
v Podržavljenje avtomobilskih prog v Istri. V Istri že obstoji iz 1. 1908 avtomobilska proga Poreč-Pazin in nekoliko mesecev so že v prometu tudi proge Opatija-Pulj in Pazin-Labin. V oskrbi ima te proge delniška družba Riviera" na Dunaju, katero ščitijo pred izgubo deželni odbor isterski in interessane občine. Dokazalo se jo pa, da si družba ne bo mogla nikoli popolnoma opomoči, če tudi jo podpira poštni erar radi oskrbovanja in prevažanja pošte. Podjetje ne more uspevati, ker ima nezanesljive in nezmožne uslužbence. Sedaj se je trgovsko ministerstvo odločilo, da podržavi in prevzame 1. aprila 1910 vse tri proge.
Pokojninski zavod češkoslovan-skega denarstva v Pragi je koopti-ral v svoj upravni svet g. dr. Gustava Gregorina, dež. poslanca odvetnika itd, v Trstu.
v Shod za slovenske pravice. V Trstu se vrši v nedeljo slovenski shod z dnevnim redom: Naše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva.
Najnovejša brzojavna in telefonično poročita.
Državni zbor. o Dunaj, 25. nov. Predsednik Pattai je otvorii sejo po 10. uri. Zbornica je le slabo obiskana. Ko so se prečitali dopisi, je pričel govoriti češki Nemec d ii. poslanec Seeliger k vsem petim nujnim predlogom o narodnostnem vprašanju. Jutri se bode glasovalo. — Sodbe o delazmožnosti zbornice so zelo različne; Poljaki in kršč. socijalci pravijo, da bo mogoče rešiti proračunski provizorij. V debato je posegel tudi Bienerth in zatrjeval, da bi nikdo drug tako ne želel rešitve narodnostnega vprašanja (v nemškem smislu) ko on iu vlada. V ostalem je premleval stare svoje fraze, da jezikovne prdloge niso nikomur nevarne, da on ni nikoli grozil parlamentu in tako naprej.
Bulgarski car v Belgradu.
o Belgrad, 25. nov. Danes popoldne dojde v Beligrad bulgarski car Ferdinand in ostane do večera na obisku pri kralju Petru. Uradno se izjavlja, da ima obisk le .čisto zasebni značaj.»
Zastrupljevalna afera na Dunaju.
z Dunaj, 25. nov. Nocoj po noči je dobila dunajska policija obvestilo, da se je javil v Zemunu pri vojaški oblasti nek zanemarjen človek, ki je pravil, da ima na vesti težek zločin in da je brez kruha. Napravil je utis blaznega, zategadelj so ga napodili. Sedaj ga pa na povelje dunajske policije zopet iščejo, ker je morda v zvezi z nameravanim zastrupljenjem štabnih častnikov na Dunaju.
Danski kralj na Dunaju.
z Dunaj, 25. nov. Sem je dospel inkognito danski kralj Friderik.
Po svetu.
o Otroci v kovčegu. V Glivicah v .Šleziji so zlezli trije otroci rudarja Vierla, ko ni bilo starišev doma, v velik kovčeg, ki se je na to zaprl. Vsi trije otroci, 3. 5 in 7 let stari, so se zadušili.
o Strašen vihar je divjal v pristanišču mesta Siouarnenez; tekom viharja je bilo poškodovanih nad 100 ribiških čolnov, od katerih je 24 utonilo.
o Juvelirja Siegfrida Sidona na Du-naju je oropal neki tnjec, ki se je bil v nedeljo nastanil v sobi nad jnvelir-jevo trgovino. Po noči na ponedeljek je oni tujec razdejal parketna tla in je splezal po vrvi navzdol. Po tem je pa ušel brez sledu.
a Peklenski stroj v poštnem paketu. Te dni se je začela v Budimpešti obravnava proti stotniku Jungi, ki je bil poslal svojemu prijatelju Mattyassyju v poštnem paketu peklenski stroj, ki je prejemnika zelo ranil. Zanimivo je, da je pri obravnavi Mattyassy sam svojega prijatelja Jungo vztrajno zagovarjal in si prizadeval dokazati, da je včasih zmešan. Tudi zdravniki so potrdili to in upati je, da bode Junga oproščen.
z inženirje so pregnali. Arnavti so pri Drenici pregnali vse francoske inženirje, ki so študirali traso jadranske železnice.
z 10.000 obrtnikov preti uničiti konknrz tvrdke Wertheiner in Ko. v Budingenu na Nemškem. Pasive štejejo 3 in pol milijona mark, dočim je aktiv samo za 52.000 mark. Upnikov je 14.000, med temi 10.000 malih krščanskih obrtnikov, ki jim vsled tega preti pogin. Začela se je že pomožna akcija, da se jih reši.
a-Dve trupli v sodih. V Parizu so našli na neki postaji dva soda z napisom: „Vojenina". ko so jih odprli, so pa našli v njih dve mrtvi trupli.
a Osemglavo družino kmeta Vaši-levskega v Bogoslavcu pri Poznanju so umorili neznani zločinci. Nikdo ni vedel za njimi sledu, a policijski psi so izsledili kot storice brate — umorjene gospodinje.
o Usmrčenja v Nikaragui. Potniki, ki so prispeli iz Nikarague v New Orleans, so pravili, da je nikaraguanski predsednik zapovedal ustreliti nad 500 revolucijonarcev kar na enkrat; med temi sta bila baje dva iz Sev. združenih držav, vsled česar bode njihova vlada zahtevala zadoščenja.
o Miljardar Astor je izginil. Pred par meseci je nastopil miljardar Astor s svojo krasno jahto dolgo potovanje. Od zadnjega tedna, ko so divjali viharji na morju in Jamajki, je izginila za njim sled. Misli se splošno, da je utonil, ker oni čas je moral biti nekje pri Jamajki.
o Radi alkohola je postal zverina kmet Grigor Moldovan blizu Kološvara na Ogrskem. Prišel je po noči pijan domn, začel hudo razsajati, da mu je žena iz doma pobegnila ter je prijel svoje tri mesece staro dete za noge in je z njim tako dolgo tolkel po steni, da je umrlo. Ko se je pijanec streznil, se je sam javil oblasti.
z Avtomate za predajo rekoman-diranih pisem misli uvesti tudi avstrijska poštna uprava in sicer po bero-linskem uzoru.
o Veliki Krakov. Vladar je potrdil zakon, s katerim se prikloplja Krakovu več sosednih občin, ki so doslej pripadale v politično okrožje okrajnega glavarstva krakovskega in veliškega. — Mesto Krakov bo odslej štelo nad sto tisoč prebivalcev.1! füj l&tÉli
Jugoslovansko medicinsko društvo v Gradcu.
Z namenom, da se čim bolje pripravijo za zvišeni zdravniški poklic, poklic delikaten pa tudi poln odgovornosti ter da kot vestni in pripravljeni zdravniki služijo svojemu narodu, so si jugoslovanski medicinci v Gradcu osnovali svoje društvo, ki se je na I. red. obč. zboru takole konštituiralo: Preds. med. dr. phil.Mikuličič; podpredsednik: med. TodoroviČ; blagajnika: med. Pasini in Volavšek; tajnika: med. Sekulič in Šlander; knjižničarja: Teodosijevič in Heinz, med.; gospodar: med. Atana-soff; revizorji: med. Vesič, Borič, Bar-bot, Anger, Zorjan in Primšar. Nabavljajoči obširnejšo medicinsko literaturo, strokovne časopise in medicinska učila, so jugoslov. medicinci prepričani, da se pravim potom približujejo svojemu cilju. V svesti so si, da mora biti praktična medicina pristopna tudi širšim slojem, in so pripravljeni tudi na tem polju delovati.
Društveni obstanek, združen z velikimi materijelnimi izdatki, je odvisen mnogo tndi od jugoslov. rodoljubov, ki morejo društvo podpirati kot izvanredni dobrotni, podporni in ustanovni člani. Ostavljajoči trajen spomin svojega ro-doljublja, bi oni raaterijelno podprli izpolnjevanje medicinske mladine na Korist in blagor svojega naroda
Jugoslovansko medicinsko društvo torej ni važen pojav samo radi solidarnosti štirih bratskih narodov, nego je najjasnejši dokaz njihovega skupnega interesa in njihovih kulturnih vezi. Kajti gotovo je, kulturna vzajemnost južnih Slovanov najmočnejša in najsi-gurnejša podlaga za boljšo bodočnost.
Vsak po svojih močeh podpirajmo torej delo Jugoslovanov, kar bode gotovo imelo lep uspeh! Pomagajmo medicinski mladini, ker s tem koristimo svojemu narodu.
Tržne cene.
24. novembra.
Dunaj. Pol j ed el sk a bor za: Današnji tržni promet se zopet ni nič kaj razvijal. Izlasti pšenica je bila pri miru, ker je konzum hotel imeti žito ceneje, dočim so lastite! j i zahtevali polne cene. Kakor pri pšenici je bila tendenca tudi drugače stalna in za koruzo iu oves bi morale veljati včerašnje cene. Tudi ječmen je bil netržen in tendenca slaba.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 347/8 do K 355/8 , za dobavo K 343/4 do K 355/8. Tendenca: uporna.
Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 28'95, nova kampanja kron 24 95. — Tendenca uporna. Vreme: mrzlo in lepo.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke po 144 vin. mlade težke 153 do 155 vin., mlade, srednje 153 do 155 v, mlade, lahke 146—150 vin. zaloga 23.137 komadov. Prignano 87 komadov, odgnano 119. Ostalo torej 23.105 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 14 03, pšenica za oktober K 11'75, rž za april 1017, oves za april 7'57, koruza za maj 6 73, ogrščica za avgust 13'40: Tendenca netržna, promet netržen. Ponude zmerne, efektivna pšenica neizpremenjena, drugo jednako. Veselje kupiti tudi zmerno. Vreme mrzlo.
Obrambni vestnih.
v Za C.-M, družbo nam je prinesla mala Darinka Joštova iz Celja precejšnjo škatljo različnih znamk in nekaj staniolovega papirja. — Posnemanja vredno!
v Mesto venca na grob g dr. Omu-leca, odvetnika v Ormožu, pošilja družbi sv. Cirila in Metoda g. Ivan Ve-selič 10 K.
a Za Ciril-Metodov obrambni sklad
so se nadalje zavezali plačati sledeči:
462.	Omizje v „Prešernovi sobi" pri „Roži" v Ljubljani (plačalo 100 K);
463.	Neimenovan iz Sarajeva; 464. Deu Fran pos. v Tržiču (plačal 10 K); 465. Kogej Jakob ckr. notar v Postojni (plačal 100 K); 466. Kogej Julija soproga ckr. notarja v Postojni (plačala 100 K); 467. Jos. Zelenik posest. Ptuj ; 468. Dr. Ivan in Minka Fermevcodvet. v Ptuju; 469. Kazimir Bratkovič ckr. notar v Ptuju; 470. Dr. Jos. Komljanec v Ptuju; 471. Neimenovani iz Ptuja; 472. Strelec Ivan naduč. v Sv. Andražu; 472. Ma rinič Friderik nadnč. pri sv. Bolfanku;
474.	Dr. Jurtela Fran od vet. v Ptuju;
475.	Anton Jurca ck. kom. svetnik v Ptuju; 476. Muršec Anica in Zalika gdč. v Ptuju; 477. Ptujska mladina po
g. Lenartu; 478. Neimenovan v Ptuju (plačal 200 K); 479—483. Neimenovan uročil hranilno knjižico št. 72983 gia-sečo se na znesek 1000 K; 484. Občinski svet v Kranju; 485.485. Neimenovana v Ljubljani (plačala 40 K); 486.—490. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane za 1000 K; 491. Arko Josipina iz Zagreba (plačala pa gosp. Bercetn 200 K); 492. Mankoč Milka gdč. v Trstu (plačala po g. Bercfitn 200 K).
itanouanje
v lepi legi v prvem nadstropju, s 3 sobami, predsobo in drugimi pri-tiklinami v Pahernikovi hiši v Karolinški ulici štev. 11 se odda. Pogoje je izvedeti pri upravitelju notarskem kandidatu g. Milanu Detičeku v hiši sami ali v pi-
sarni g. notarja Detičeka
504 3-1
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvomica za sukno v Humpclcu
na Češkem. — Vzorci franko. —
m
Nameščenje kletarskega nadzornika
za Južni Štajer.
C. kr. Štajersko namestniätvo « Gradcu razpisuje za Jnžni Štajer
mesto kletarskega nadzornika.
Nameščenje bo za sedaj provizorično za eno leto in sicer z dohodki X. plačilnega razreda državnih uradnikov ter s potnino po 2500 K za leto.
Zahteva se natančno poznanje nadzorovalnega okoliša in znanje nemškega in slovenskega jezika.
Pravilno opremljene prošnje so nasloviti na c. kr. poljedelsko ministerstvo ter so vložiti najkasneje do 15. decembra 1909 pri c. kr. namestništvn v Gradcu.
Natančneje določbe razvidne so v razpisu, ki je razglašen v uradnem lista „Grazer Zeitung".	5G3 i

f
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
4
/
KM