Št. 84.
V sioriei, duo 20. oklobra 1900.
Letnik II.
l/.haja vsak tort'k in sultoto v
itnlhU oh 11. uri pmlpoldn»' za mesto
ter oh ;i. uri popoldne za deželo.
Slain' po pošti prejeman ;ili v
Clurici na doin pošiljan celoletno 8 K..
polletno 4 K. in tSclit'ctno 2 K.
1'rodaja sc v (inriri v lobakarnali
Schwarz v Sul.sk ill ulii-ah in .1 <* I-
It'isitz v Nunskili nlicali po S viu.
(Zjutntiije i/daiije.)
Vredništvo in upravuištro s«
nahajala v »N a r o d ni tiskarni»,
nlica Vftturini h. St. i).
Dopise je nasloviti na ure.dništvo,
o<;lase in naroenino pa na upravništvo
«(Joriee». Oglasi se račuuijo po petit-
vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po
1(> vin., 2-krat po 11 viu., 3-kral po
\'i vin. Ako so večkrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Interpelacija
posl. dr. Gregorciča iti lovarisev na Nje-
govo Prevzvišenost gosp. niinisterskega
predsednika, grofa Tliuna kot vodil.cl.ja
ministerstva notranjili poslov, v zadevi
zapostavljanja slovenskega prebivalstva v
okraju in mestu goriskem, po c. kr.
okrajni oblasti.
(balje.)
. Modra odjenl.jivost naeelnikova in
spoštovanje iijegovih prošenj od strain'
navzocih, j« jima prekrižala račune in
kakor trdijo verodostojna poroeila, po-
kvarilo dobro voljo.
Vendar se lahko tolažita in smeta
biti ponosna na to, da na dan cesarske
petdesetletnice med cesarsko jubilejno slav-
nostjo v solskem poslopju, ki se je sezidalo
v spomin in proslavo tega jubileja, sta v
veliko veselje italijanske irredente izzvala
prevelik Skandal.
iVlcd slavnostjo so metal« iz oken
nasproti stoječega stanovanja italijanskega
zasebnika n e ž n e ženske r. ok« k a-
in e nje proti ,.Šolskemu doinu'1 in vanj;
eden kamen je zadel gospo Loviseek na
raino ter jo poskodoval, drug je padol
pred gospo Pregl, ne da bi jo zadel. Ve-
liki unifbrmovanec ni seveda o tern nič
opazil, ker je imel važnejši posel; re-
darji so bili o tern obvesčeni. Ako bi bil
to storil kak Slovenec v škodo kateri
italijanski soli, bi sedel že davno pod
ključem in zapahom.
Ako se vpraša, zakaj je policija
uprizorila ta grozon Skandal, tedaj pri-
demo do slovenske zastave in do odno-
sajev, v katerih je c. kr. okrajna oblast
italijanske irredente v Gorici.
Slovenci v avstrijskem c^sarstvu
imajo od leta 181-8. svojo narodno tro-
bojnico (belo-modro-rudečo) ter jo rabijo
od tistega Ida naprej nepretrgonm brez
ugovora do najnovejših časov pri vseb
narodnib in drugib slavnostih.
Gospoda visja komisarja pri c. kr.
okrajnem glavarstvu v Gorici. kot pristaša
in strankarja italijanske narodiio-radikalne
stranke, nočeta nič vedeti o tej slovenski
zastavi na ozemljn rnostne občine go-
riške, ker vsled svoj(!ga pobratimstva z
italijanskimi radikalci hočeta, na.j velja
gorisko niesto vkljub slovenski dvepelin-
ski manjšini kot cisto italijansko niesto,
in ker razobešanje slovenske zastave na
ozernlju goriške obeine nasprotuje temu
njib namenu.
Gospoda višja komisarja sta so
obrnila meseca juli.ja I. 1. povodoin nc-
kega slučaja do c. kr. namcstništva s
poroc'ili, ki so bila ad boc prikrojena,
na katcrib podlagi sta dosegla predsed-
niski odlok z dne 7. julija, na katerem
je rečeno, da razobeSanje narodnih tro-
bojnic, ki imajo ob enem barve zunanje
drzave, spravlja v novarnost javni mil- in
red v mestu gori.škem.
Zadnji dogodki v Gorici so dokazali
nasproti trditvam gospodov komisarjev,
da ne razobešan.je, ampak da prepove-
danje slovenske trobojnice spravljn in bode
spravljalo v ncvarnost javni mir in red
ne le v mestu goriskem, ampak ludi na
de/.eli. C. kr. okrajna oblast je poslavno
poklicana, d a va r u j e Slovene e, ko
s e p o s I u ž u j e j o s v o j e n a r o d n e
p r a v i c c, z v s e m i s r e d s t v i, k i
s o j e j n a r a z p o 1 a g o, proti in o -
r e 1) i t n i m nap a d o m d r n g e n a -
rod n o s t i, katerib pa se ni bati, ako
vlailiii organi ne iz})odbu.jajo in poziv-
Ijajo k t(Mnu. Namcslo tega se sklicuje
na pritožbe in žuganja od strani druge
narodnosti, kaicra so naroO(»na po znanib
Oinil(Hjib, da na podlagi leb more kratiti
Slovencem njib pravice.
Slovenska trobojnica nosi barve
nasledn.jib zunanjib držav : Schaumburg-
Lippe, Francija, J^uxemburg, Nizozemsko,
Norvegija in Srbija. Gospoda komi-
sarja pa ne rn i s 1 i t a, k o poslav-
I j a t a o m e n j e n o nacelo (da na-
rodne trobojnice, ki imajo barve zunanje
države, so nevarne) n a nobeno teli
d r ž a v, rn a r v e č n a K u s i j o, dasi
so državne barve ruske črna-pomeran-
cjiionimcna - bela. Zanienjujeta namreč
nalasY: drzavne barve ruske z barvami
zastave trgovinskega brodovja ruskega. S
tern primerjanjem barv slovenske troboj-
nice z oniini ruske zcistave trgovinskega
brodovja, zilruzujeta gospoda komisarja v
soglasju z italijanskimi irredentisti neko po-
stransko misel, neko sumničenje, proti
kateremu protestujejo najslovesniše avstrij-
ski Slovenci, vedno zvesti prisfaši liise
Habsburške in avstrijske monarhije.
lrredenti se ne gnjusi slovenska
trobojnica radi tega, ker ima barve zu-
nanje države, ker sama s(i trudi na vso
moc, da bi smela razvijati v Avst.ri.ji
barve zunanje države (Italije), marveč
ker je zastava Sloveneev, ki se bori.jo
ob jadranskili obalib proti irredenti.
Barve zunanje države se le zato
povdarjajo. da bi se vzbudili pri avstrijski
vladi pomisleki radi dopuščanja sloven-
ske trobojnice, ter zato da bi se moglo
sklepati, d a ako s e d o p u s" c a j o
barre one zunanje države (Uu-
sije), s e morujo d o s 1 e d n o d o -
p u š č a t i t Li d i barve d r u g e dr-
zave (Italije) in da vlada postopa
neenako, ako dela drugače.
To dokazovanje je tudi, kakor raz-
v ill no iz onK'njeiiiiga odloka, obveljalo
pri j)redsednišLvu c. kr. namestništva,
katero gotovo ne pozna stvari iz lastne
sku^nje.
Ali to dokazovanje je krivo, ker
sloni na krivib postavkih. Prvič belo-
modro-rudcče niso ruskt; deželne barve:
drugic slovenska trobojnica ni dobila
svojih barv iz Husije, ampak, kakor jt;
zgodovinsko dokazano — iz Dunaja čcz
Kranjsko.
Ni res, da slovenska trobojnica bi
bila sprejela svoje barve od zastave tr-
govinskega brodovja kalerezunanje države;
kajli slovenska trobojnica ni na sebi in
zgodovinsko nič drugega, nego trobojnica
vojvodine Kranjske. Minister Doblboll' je
z odlokom z dne 2H. septembra 1818 z
ozirom na to, da prvotni grb vojvo-
dine Kranjske je bil (še pred letom 1404)
belo-modro-rudeu, določil barve sloven-
ske trobojnice kot narodne barve (Na-
lionallarben) za Kranjsko, katero je sre-
dišče in glavno bivališče slovenskega
prebivalstva v Avstriji. — Zgodovinsko
dejstvo je, da Slovenci na Stajerskem,
Koroskem in Primorskein so sprejeli I.
1848 kranjsko zastavo kot svojo narodno
zastavo in da so jo od lakrat vedno ra-
bili. (Konec pride.)
Shod v Kobaridu.
1'olitično društvo „Sloga" je skli-
calo v nedeljo 14. t. m. zaupen sbod v
Kobarid. Val)ilu s(i je odzvalo nepričako-
vano veliko število niož iz Irga samega
kakor tudi iz vseb bli/.njib vasij, takö,
da je bilo le obžalovati, da so bili pro-
stori v gostilni pri „Nemcu'' razmeroma
premajhni; no, temu je odpomogla do
dobra trdna volja ter zanimanje udele-
žencev, ki so nad 300 po stevilu, radi
potrpeli ta nedoslatek in vstrajali složno
do zaključka.
Shod je bil vseskozi zanimiv. Prec.
g. drž. posl. d r. A. G r eg o r č i c j« po-
zdravil iskreno vse navzoče. pojasnil, da
je pri sedanjih razmerab inogoc in vspe-
sen le zaupen shod, ako se boče res kaj
govoriti in ako se hočejo poslužalci kaj
pouciti, ter pozval ])ričujoč(^ k volitvi
predsedstva. JtHlnakoglasno so bili izvo-
Iji^ni na predlog dreženskega g. župana
g. dež. posl. Lapanja za predsednika,
preč. g. dekan kohariški J. Peternel
za podpredsednika, in č. g. J. A brain,
kaplan iz Bovca, za zapisnikarja.
Nato povzame besedo g. dr. G r e-
gorčič, omenjajoč, da ni bilo radi tega
toliko casa nobenega sboda, ker je imel
ninogo opravil, dalje, ker ni drž. zbor
malo ne nič deloval in ni prisel tudi dež.
zbor do zadnjega do nikakih sklepov.
Za danes pa hoče govoriti o tern, kako se
vlada v državi, kako je v deželi sami in
kako treba delovati za naprej.
Urž. zbor ni v redu. Ker ne pustijo
razdirajoci elementi, da bi se kaj delalo,
je vlada prisiljena. da upravlja državo
brez njega, t. j. z ministri brez ljudstva. A
tudi vladi je na tern ležece, da bi tudi
ljudstvo po svojih zastopnikih govorilo,
in je zato razpustila drž. zbor, nadejajoč
se boljših časov.
Tudi v naši deželi ni, kakor bi mo-
ral i biti. Pred 6 leti je stavilo pol. dr.
,,Sloga" pogoje in program za kandidate,
in pričakovalo se je najboljšega. A va-
rali smo se. Med iiami je vstai mož, ki
se ima nam zahvaliti, da je dež. posla-
nec in odbornik in je začel razdor, mi-
sleč, da je poklican v to, da mora priti
čim najhitreje na vrh in kot novinec za-
gospodovaLi nad vsemi.
To je pa bilo za slov. poslance
slabo, ker ce skupno delujemo. moremo
zaprečiti vsako škodo, drugače pa ne.
Poslanec, ki ruäi slogo, se pregreši zoper
narod; ako misli, daje sposobniši
o d drugib, daje vec kako r d rugi,
naj čaka, ljudstvo ga gotovo ne
pozabi, in bo upostevalo eventuelne
zasluge in vrline ob svojem času. Ta ne-
jedinost se je vsled znane gonje zanesla
tudi med ljudstvo. V prejšnjih časih smo
bili prepričani, da bo vsak, tudi javen
sbod, miren, dandanes pa je drugače.
Dosti žalostno, da so nam vže v Gorici
grozili, da bodo skušali celo zaupen shod
preprečiti ali vsaj zavirati.
S programom nove razdirajoce
stranke se pa nikakor ne moremo zla-
gati. Pravila pol. dr. „Sloge" temeljijo na
jedino pravih in trdnih verskih res-
n i c ab, a novi ap o s t o 1 i so proti
temu, kar so posebno odkrito izjavili
ravno v Kobaridu zadnje case, čež, da
v e r a n i in a spolitiko nič opra-
v i t i. Prašanje nastaja : kaj pa bo, ako
se razsirijo taki nauki med ljudstvom .. !
Da bi si prosto pot napravili in
versko prepričanje v ljudstvu oslabili. so
začeli krut boj proti dubovsčini na splob.
Ni res, kar pravijo, da brepeni dubov-
ščina po nadvladi in osebni koristi, pač
pa deluje vedno in v vseb rečeh, ako ne
drugače, s6 svetom, le v blaginjo ljud-
stva, in — ne zase.
L1STEK.
Iz lahkomiselnosti.
Obraz iz življenja hanoveranskih Vendov.
Sj)isal : K. / i i1 li »• n.
„Dora — zdaj vein, prisiliti boceni
očeta. da mi pusti delati po svoji volji1'!
„O, potem bi bilo še vse dobro !"'
reče Dora veselo, ter se ozre v njegovo
tnosko lejjo obličje.
„Znano ti je, kako zelo se je ve-
*clil moj oče, ko sem se vrnil preteklo
jesen od vojakov1, nadaljeval je potem.
„Naveličal se je kmetovanja. Ne da se
'nu več ukazovati in ropotati ves dan
po polju, po dvorišču, po vrtu in po bisi.
^¦e veckrat je dejal županu, da ne more
pi'icakati, kdaj mi izroči kmetijo in se
rii;i tega bremena, No, če bo pa zahte-
val, naj vzamem Katino, pa porcčem: da
Hrem kar za blapca služit kam v kako
vas; prevzamem kmetijo le tedaj, ce mi
dovoli tebe vzeti. In rajši ko bi obdržal
Kinetijo že pol leta, rajši potrdi mojo
nuinero.
Ta vesela nadeja je spremenila
ni'juno žalost v radost; in kovala sta
"ajlepše načrte za bodočnost. In v tern
hlil pozabila čas in uro, svet in vest! —
Drugega dne pokliče Bornic svojega
si*ia k sebi v izbo, koje okna so držala
na vrt in so jo imeli za neko „obisko-
valnico". Tu začne sinarosno opominjati;
na to pa rece odločno:
,.Henrik, tega razposajenega življe-
nja mora biti konec! Dosti dolgo sem se
ubijal — poskusaj zdaj pa ti, kako diši
delo od zore do mraka. V stirih tednih
ti izrocim kmetijo; in ker se brez go-
spodinje ne more krnetovati, moral se
boš takoj oženiti. Izbral sern ti lepo
Kalino. hčer starega Varlina; mislim, da
bos zadovoljen s to mojo izvolitvijo".
Henrik je zbledel kot zid ; po krat-
kern premisleku reče jecljaje:
,.Tega ne morem oče — vzeti mo-
rani Dorotejo Lankenovo, — obljubil sem
jej to za trdno!"
Stari se glasno zasmeje ter reče:
„Kaj ! Uboga pastirska bci moja
sinaba! Še tega je manjkalo! Mari rne-
nii5, da je že to zadosti, če jej ti oblju-
biš, da jo vzameš!"
,.Saj ne potrebujem bogate žene",
reče Henrik, ki se je polagoma zopet
zavedel. „Katina je trepasta in take trepe
ne vzamem!''
„Ali veš Kaj V Veliko neumnostij si
že naredil; le nikar ne misli, da bom še
to mirno gledal: da bi vzel tako ženo,
ki nema nič kot lep obraz in par pisa-
nib trakov!" reče oee odločno. — „Pred-
včcranjem sva se zmenila se starim Var-
linom in torej je stvar urej(uia-'.
„Ne, ne — Katine nočem — ne
morem vzeti !¦' reče Henrik zdaj ostro.
„Ne dam, da me boste silili v to, kar ni
prav ! Dori sem dal besedo in zato vza-
mem njo in nobene druge!"
Oče ga opazuje nekako zavzeto.
„Ne bi bil mislilj da si tako trmast*',
reče potem mirno. „Ali — uganjaj še
stokrat huje — Katino moraš vendar
vzeti !w
„Rajši pojdem strani — služit za
blapca!" vzklikne Henrik. To žuganje --
je menil — mora gotovo uničiti oč(;tove
naklepe.
Ta pa se zakrohota:
„No, glejte — si no! Ponosni buzar
boče iti za hlapca služit! Poglejte malo
to, moji ljudje! Kaj si vsega ne upai^,
Henrik! — DomišTjeval si si zdaj to, zdaj
ono — ali to rne pa že res sili na
smeb. Torej ti res misliš, da bi mogel
delati celih osem dnij kot hlapec pri
kakem človeku na svetuV1'
Henrik je čutil nekako, da ga oče
bolje pozna, nego on sam; in niti besede
ni odgovoril na to.
„Poleg tega si menda pa že poza-
bil", nadaljeval je ostro, „da moram pla-
cati še precejšnjo svoto za razne lahko-
miselne burke, ki si jih napravil v vo-
jaSkih letih".
Tu je malo postal ter ostro pogle-
dal sina, ki je stal tii pred njim kot
poosebljena slab* vest.
„Jaz te ne silim", nadaljeval je
zasmehljivo. „Če moniš, da boš izha-
jal brez mene in moje kmetije, nu, pa
poskusi v bozjem imenu! Na izbero imaš
ali tako ali tako ! Ali podpišeš pojutra-
njem poročno pogodbo rned tabo in
Katino; ali pa pojdeš snubit svojo lepo
pastirico, potem pa boš hlapec dninar
ali pastir; pa si še poiščeš koga, ki po-
plača tvoje dolgove v mestu. Če me
nečeš slušati, tedaj ti odtegnem popol-
noma svojo roko — ti mi ne bos uka-
zoval1'.
S tern se obrne, da bi odšel; ali
še enkrat so obrne ter reče manje
ostro :
„Ko bi pa bil zašel že predaleč s
pastirjevo hčerjo — to že poravnam. Na
pest tolarjev ne bom gledal — deklina
naj se ne pritožuje nad menoj".
Potem odide malomarno iz sobe
nadzorovat hlapce, ki so delali na dvo-
rlšču.
Govore, da oni poznajo koristi
Ijudstva; — kako pa delajo V! Mod ljud-
stvo sejejo prepir in razdor ter izdajajo
ljudska koristi. Sami so priznavali, da bi
bilo koristno in prav, ako bi prevzola
dežela užitnino v svojo upravo. a
ukljub teniu so jeli delovati proti dotie-
nernu sklepu, in po tej hujskariji je šlo
najmanj 50—(50 tisou gld. po vodi.
Kedaj se je Se tako strogo loeil
kmet od trgovca. ko vendar drug od dru-
gega živita ! Danes se je pa jel po tej
gonji poguben boj na racun kmeta. Mi
smo trdili vedno složnost mod stanovi.
Podlaga vsemu javnenm življenju morajo
biti krščanske resniee ; na tej podlagi
moreino in moramo biti vsi jedini ; vsak
slan je dolžan delovati v korist vsega
Ijudstva.
Današnji shod naj se izreče torej,
da se nc vjema z novinii razdor-
n i mi, n e k r š č a n sk i in i nau k i, p ač
pa z a h t e v a, da s e uveljavijo in
0 ž i v i j o z o p e t j e d i n o p ra v a, p r a-
v i č 11 a n e p r e m e n 1 j i v a k r š č a n-
ska ii a eel a! Predlog je bil soglasno
sprejet. Tern odloenim besedam je sledilo
dolgotrajno burno odobravanje in pri-
trjevanje.
Na to je nastopil g. Klavžar, trdee.
da smo bili vže večkrat zbrani tukaj, a
vsakikrat kot lepa. prijazna družina. Da-
nes pa ne več. „V Gorier' prari, „so nas
strahovalj, da so nam prostori odpove-
dani, da nam hodo na vse kriplje in na-
eine nagajali, nas celo tepli i. t. d., kot
da bi biii sovražniki onili, med katerimi
hocemo zborovati. Ako bi ne vedel, da
imatno dobro zaslornbo med poštenim
ljudstvom, bi si bil na te grožnje dva-
kral premislil, alibi sei v Kobarid ali no.-'
Hazpor obrlnikov proti kmetom je
u m e t e n razpor in le pripomocek, sred-
stvo, da bi gotovi brezvestneži v
motnem laže ril)arili. Nekdaj so bili
proli učiteljem, zdaj jih s frazami zopet
nmetno navezujejo na se. Gonja proti
diibovnikom, ki je grdo, hudobno
d e I o. da si hujšega ne moremo misliti,
nam tudi odpira oei, in dobro je le to,
da je še vecina takih, ki se ne dajo slepiti.
Kar pa sloni na neresnici, laži, se
kinalu podere.
Nato je g. K I a v ž a r razložil nek-
danje velike krivice, ki so se godile Slo-
vencem po uradih v jezikovnem oziru.
omenjajoc, koliko dela in riapora, koliko
taborjev in delovanja po eitalnieab je
trebalo, da smo se vsaj deloma osamo-
svojili. Koliko so do zdaj dosegli v pr<»-
teceni in sedanji dobi naši vrli voditelji!
Na dolgo in široko je opisoval ža •
lostne razmere Slovencev zlasti v Gorici
ler presel na sijajni nastop in delovanje
g. d r. G regorčiča s posebnim oziroin
na slov. sole v Goriei, na „Š o 1 s k i
Dom", v kateri zahaja na sto in slo
slov. otrok, ki bi se inaee poizgubili v
vrste labonstva tor bi postali kot poturiee
stokrat hujši sovragi od pravih Labov, in
bi se ž njinii sploh izgubila vsaka nada
zopet oživili slovensko Gorieo !
In takega moža, rnoža neuinornega
delovanja in skrajne požrtovalnosti. bodi
duSevne, bodi gmotne, kako blatijo zdaj
v zahvalo!
Govoril je nadülje g. Klavžar o
ostudnib napadih na duhovscino ter
Bvaril pred znanima listoma zlasti očete.
da ne pridejo v roke nezni mladini. Za-
gazili so naši nasprotniki v veliko za-
slepljenost. toda, k o g a r h o č e Hog
p o k o n u a t i, g a u d a r i so s I e p o t o.
Na Goriškem je deloval nekdaj d r.
Lavrič, a ta ni dejal, da treba najprej
sebi stajišee utrditi, pae pa „vse za na-
rod" ! Mož ni bil katolican, a je spošto-
val duhovseino in dejal, da moramo
vsi združeno delovati.
Slednjič je g. govornik predlagal, da
/, b or si o v e s n o o b s o j a t a k o d e-
1 o v a n j e p r o t i z a s 1 u ž n i m može in
in a v k t o r i t e t i, da p r o t e a t u j e m o
in da ostanemo v tern boju trdni
in složni. (Sledilo je sploSno odobra-
vanje.)
Kot zadnji govornik nastopi konečno
zborov predsednik deželni poslanec g.
Lapanja, da sporoči volilcem o svo-
jem delovanju. „Kot kandidat", začenja,
„se nisem prevee poganjal za izvolitev,
a video zaupanje, sem ga sprejel. Danes
položim račun." Dosedaje zasedanje de-
želnozborsko je bilo z malo izjemo po-
polnem neuspesno, in še le letos se je
storilo nekaj. Med tern časorn je bila re-
vizija katastra, da se kolikor mogoče
razbreniene prehudo obdačeni kmetje. V
ta nainen je bil odloeen od dež. zbora
tudi sam g. poroeevalee, da pregleda
kataster od Predela do Solkana. Komisija
je imela konečno še dosti dober uspeh,
dasi se je pričakovalo mnogo več, in
zemljiSki davek se je znižal najprej za
IS0/« in kasneje se za 10%. Goriška ko-
misija je predlagala, da bi se znižal ta,
vsestranski preveliki davek za celo po-
jOvieOj a višja inštanca je to zaprečila.
G. pororevalee pravi nadalje, da je
bil poslan v Trst radi osebne dobodnine
in da je dosegel v tern oziru tudi ne- I
katere uspeiie.
„Letos se nam je slednjie posrečilo"
nadaljuje, ,.doseei v de/,. zboru po vstraj-
nem delovanju mej drugim tudi marsikaj,
na kar so je delovalo dolgo vrsto let."
Konečno predlaga g. poroc'evalee
naslednje resolueije :
1. Visoka vlada se pozivlja, naj
poskrbi v naših krajih za lokalno že-
leznico od Sv. Lucije do Bovca, ozi-
roma do Log-a. Poskrbi naj za regula-
cijo Soee, Nadiže in hudournikov, za
posušenje močvirja in za most eez
Sočo na Kamnem. Vlada podpiraj ob-
čine pri g-radenju potij in cest.
2. Zemljiški in hišni davek naj se
odpravita; pobira naj se samo osebna
dohodnina z določenim minimom za
eksistenco.
3. Uvede naj se direktna, splošna,
tajna volilna pravica po narodnostnih
kurijah za drž. zbor.
4. Uvedejo naj se takse za ino-
zemske delavee.
5. Za kozorejo, katero je vlada
odvzela Dreženci in drug-im našim kra-
jem, naj da kako nadomestilo.
6. Davki naj'se pobirajo v našem
okraju po dvakrat na leto in ne po
štirikrat.
7. Kmetijska društva, zadrug-e,
mlekarnice naj vlada izdatneje podpira.
8. Današnji shod izreka željo, da
naj se tu v Kobaridu ustanovi kat.
narodno pol. društvo za ves okraj.
Vse resolucije se sprejmejo s sploi-
nim odobravanjem.
Gosp. poroeevalee praša na to ude-
le/enee. hoec; li kdo kakega pojasnila. in
ko se nihee ne oglasi za besedo, pozove kot
predsednik vse navzoee, naj se zabvaiijo
g. d r. G re go rsi i e u in g. K I a v z arj u
za jioroeevanje ter naj posebej še izre-
eejo biv.šemu drž. poslaneu popolno zau-
panje, eomur so se vsi odzvali v burni
ovaeiji. - Nekateri so na to priporoeali
svoje lokal ne zadeve.
Koneeno povzame besedo š¦>. dr.
Gregorčič in ])ravi približno : Vein,
da ste prišli od dahiO in se Vain mudi
dornov, ker je dan kratek ; zraven tega
ste že toliko easa vstrajali v teh, za l.o-
liko število vse pretesnih prostorih ;
zato spregovorim samo še par besedij.
Zahvaljam se Vam za zaupanje. Kar sein
deloval za Vas, sem deloval iz gole Iju-
l»ozni; ni easti ni osebnoga dobieka ni-
sem iskal, — moral sem jih pa innogo
slišati; toda to me ne bo oviralo in me
ne strasilo. da bi tudi za uaprej ne de-
loval z enako unemo. Najveeje zado-
seenje in plaeilo mi je to, da sem k aj
dosegel, da je moje delo v korist na-
šemii narodu.
Ker so težki easi, treba opri'ziui-
sti, treba, da se združimo vsi brez raz-
like stanov. V to bo pa najvee pripomo-
glo dobro p o 1. d r u š I. vo, na eegar eelu
naj bodo najboljši mozje tega ok raj a.
Nevednost je najdrazja ree v d'ezeli:
zato skrbite za pouk sebi in nasledni-
kom. lierite dobre časnike v družini ali
skupno v sosešeini. Slabemu easopisu
zaprite vrata, ker ta pokvari stare in
mlade. Pokažite, da ste Vi resnieni na-
prednjaki, ki res delujete in se boste od-
likovali pred oni mi, ki le vpijejo. (Slisalo
se je namree med shodom v bližnji kremi
divje vpitje in surovo razsajanje plaeanib
in vpijanjenih surovežev). Ako si boste
sami pomagali, vam »>o tudi Bog pomagal.
(Hurno. dolgotrajno odobravanje in živio-
kliei).
Na to je bil shod zakljueen in za-
liustili so pros so re vsi vidno zadovoljeni
in potrjeni v do!»ri slvari.
j^azeuska razprava
proti Andi'^ju (iabr^ceku, tiskarju v
Gorici.
In zopet so odmevale naže žalostm;
razmere v sodni dvorani, in zopet je od-
sevala slika teh žalostnih razmer pred
— kazeiiskim sodi.^eem !
Due 15. t. m. se je vrSila kazenska
razprava proti Andreju G a b r š č e k u
radi nevamega pretenja po §§ 98 in 99
kaz. zak. in je končala s tern, da je bil
obtoženec popolnoma oproščen, z moti-
vaeijo, da v obtoženem dejanju ni za-
dosti dokazov za kaznjivost po gori ome-
njenih §§ kaz. zak.
V prejžnji številki smo na kratko
omenili, da je sodišče Gabržeeka oprostilo,
a obsodilo da ga je navzoee obeinstvo.
Da utemeljimo ta poslednji stavek,
bočemo podati natančno sliko te raz-
prave in točno oznaeiti utis, ki ga je
naredila ne le na nas, marveč tudi na
večino v sodni dvorani zbranega občin-
stva. S tern, upamo, bode odbita ost iz-
vestnim tedeneijoznim poročilom o tej
razpravi, poročilom,|kijiinajo očitni namen
dola.li p r o p a g a n d o za osebe, ki ži-
vljo in/ slovijo
bil v bistvu tak-le:
Gabrseek in dr. Gregoreie da sta
bila vee easa „najboljša prijatelja", da
sta delovala „skupno na polilienem polju*',
Gabršček da je storil za Gregoreiea vse,
celo „pretepati"' sc je dal zanj ; a Gre-
goreie da je imel v Gabršeeka vse za-
upanje in da ga torej „prav dobro pozna*'.
Ko j(* bil Gabrseek v posojilniei, mu je
dr. Gregoreie tako zaupal, da mu je celo
„puščal kljuee od blagajne" itd. .,Razpor
med njima" pa da je uastal radi tega,
ker se je dr. Gregoreie „udal klerikal-
eem", se locil od „Soee" ter ustanovil
svojo stranko in novo tiskarno ter svoj
list „Gorieo". Po razporu da si je dr.
Gregorčie prizadeval, kako bi GabrSc'eka
,,'-nieil in odstranil" ter da so se v to
svrho rabila sredstva, „ki s politiko ni-
inajo niö opraviti" — samo da bi se
prišlo do prepričanja, da je „Gabrseek
niijvüeja baraba". Gelo njegovo „sveto
zakonsko življenje" da se je napadalo
„na impertinenten način".
Njegovo (Gabrščekovo) delo pa da
je „odprta knjiga1' in da irna „po vsem
slovanskem syotu*' prijateljev, ki ,.ga lju-
bijo". Smatra se za „poliličnega moža"
itd. ter eitira naposled zadevo s pone-
verjenjem v posojilniei. Povdarja, da je
bilo za easa, ko je bil on blagajnik, „vedno
vse T redu'4, pae pa da je „plačal za
tedanjim blag, uradnikom F.... znesek 25
gld.", kateri znesek da je bila nagrada,
ki je bila odmerjena njemu, kot elenu
ravnateljstva posojilniee itd.
Kadi tega ni mogel razumeti, kako
se je moglo nastopati proti njemu in
tak naein kakor sploh ne, da inorejo
„njegovi politični nasprolniki" biti „tako
kruti". To da ga je napolnilo z „brez-
mejno žalostjo-' in bil je tako obupan,
da mu skoraj ni ostalo drugega kakor •¦—
se vstrelili. V tej „svoji žalosli" je ,.takoj
spisah izjavo za „Sočo" itd.
Kar se tiče inkriminiranega pisina, ki
je je pisal in poslal dr. Gregoreieu, sto-
ril da je to le, ker se mu je zdela to
„najkrajša pot", da dobi „zadošeenje",
ker je poznal dr. Gregoreiea kot pa-
iitctiie^'a inoža. na katerega. duhovsko
cast je apeloval in hotel vzbuditi „v nje-
govem sreu usmiljenje". Naposled apelujt;
Gahršček na razsodnost sodnikov, „kate-
rim je osebno znan" in ki morajo ve-
deti, „da je njegovo življenje čisto"' ter
da je nedolžen itd.
Na to stavi sodnik Gabr^čeku vpra-
s»«iije, ali je na dr. Gregoreiea jezen in
ali je nameraval kaj slabega, ko je pisal
omrnjeno pismo.
Gabrseek to zanika in pravi, da
sploh Gregoreieu ni hotel ničesar, ker
ga tudi ni smatral za pisea omenjenega
sestavka v „Goriei", marvee obrnil se je
do njega le, ker je smatral to za naj-
k raj so pot, da doseže zadošeenje.
Sodnik: A v preiskavi ste trdili,
da bi mogli dati dr. Gregoreiču eel,o —
zausnico.
Gabrseek: Zausnieo? V preiskavi,
da sem to trdil ?
Sodnik- Da, da, v preiskavi!
Gabrseek: (se zvija). Se ne mo-
rem domisliti....
Na to zagovarja dr. Triller Gabr-
sčeka, eeš, da se je proti njemu naperila
zistematična gonja v easopisu „Gorica"
ter da se je v tern listu reklo „stopimo
mu (Gabrseeku) tako krepko na „rep",
da se ne izmuzne vee" ter da se je pri-
pravljala /a* dolgo časa proti njemu
„bomba", katera je imela „razpoči" na
tej razpravi. Zahteval je, naj se preeita
notiea o Gabrščekovem neredu v poso-
jilniei, kar je drž. pravdnik odklonil.
predsednik pa venderle eital omenjeno
notice
Potem se je zaeelo zasliševanje
prie.
Prvi je nastopil dr. Gregoreie, ka-
terega je Gabrseek ves eas motril z izzi-
vajočimi pogledi.
Ko je predseiluik dr. Gregoreieu
ponudil prisego. se je osmelil dr. Triller
¦ protestirati proli temu. eeš, da ne sme
priseei, ker goji v(»liko sovraštvo proti
Gabrseeku. (Umeuili moramo, da od tu
dalje dr. Triller ni mogel zatajiti, da pri-
pada on sam k isti „slovenski" stranki,
ki ima „v želodeu" slovensko duhoväcino
in duhovseino sploh, kajti vedel se je
proti vsem pričam duhovskega stanu
nekako posebno neuljudno). A sodni
dvor je odklonil Trillerjevo zahtevo ter
i/.javil po predsedniku, da mož, kakor je
dr. Gregoreie, gotovo ne bode prisegel
po krivem!
Gospod dr. (iregorčie na to priseže
in izjavi, da je prejei od (Jabri^eeka ime-
novano pismo. katerega vsebino je mo-
ral razumeti tako, da Gabrseek kani sto-
riti mu kaj dejanjsko hudega, ali sploh
nekaj, kar je zmožno zbuditi v eloveku
strah in bojazen za osebno east in var-
nost. V tern ga je potrdilo sploh Gabr-
žeekovo preteče žuganje nasproti raznirn
osebam, kakor dr. And. Pavliei, HoČe-
varju, dr. Kosu, kakor tudi to, da se je
Gab. dejanjski pregrešil nad g. L i k a r-
j e in. Ker je smatral tako nastopanje
kot pogibeljno njegovi varnosti in osebni
easti, se j(; eutil prisiljenega izročiti za
devo državnemu pravdni.^tvu.
D r. T rille r: Ako je dr. Gregorčič
imel uzroka bali se Gab., zakaj je dopu-
stil, da je Gab. še dalje napadal v „Go-
riei", kar ga je še bolj razburjalo?
Dr. Gregoreie odgovori, da on
ni urednik „Goric<^(, a da po njegovej
vednosti „Gorica;t ni napadala, inar-
več le o d g o \f a r j a I a na napade v
„Soči", katerih je bilo polno t vsaki
Stevilki tega lista.
T r i I 1 e r vpra^a J5e, ali je dr. Gre-
goreieu znano, da se je v „Gorici" na-
padal Gal), kakor zakonski mož. Odgo-
vori, da čita „Gorieo", ko mu dojde,
kakor drugi eitatelji, in da tako izve,
kaj list piše. (Konec pride.)
Politični pregled.
Notranja polltlka.
Znano je, da se Trentinci že eelo
vrsto let poganjajo, da bi se jim dovolila
lastna uprava ter da so se vršila med
njimi in med vlado v tern pogledu tudi
že resna pogajanja in da je bila podlaga,
na kateri bi se imela izvršiti ta pogaja-
nja rned vlado in lirolskimi Italijani, tudi
že skoro doloeena. Zadnji cas je pa vlada
ta pogajanja s trentinskimi Italijani pre-
trgala ter odbila vse njih zahteve.
Zdaj pa pišejo listi o uzrokih, zaradi
katerih je vlada spremenila svoje stalisX-e
napram tirolskim Italijanom. Pravijo nam-
rec, da so dali takemu vladnemu postopa-
nju povod dogodki, ki so se vršili o priliki
uniora italijanskega kralja Humberta na
južuem Tirolsktsni. ko so namrec ta umur
vporabili za svoje iredentovske demon-
stracije, naperjene proti naši dr/avi.
Na Primorskein pa ni bilo takrat
nie bolje. Jednake demonstrate so se
godile v Trstu, v Cloi-ici in žirom cole
lstre. Če je torej vlada odrekla tirolskim
Italijanom zaradi takih demonstracij svojo
naklonjenust, inorala bi to storiti tudi na
Primorskem ter bi ne smela na Pri-
morskem delati krivice Slovencem, ki bi
bilž v prilog Italijanom. kakor je ni ho-
tela delati Nemcem v Trentinu.
Pa kakor se Oujejo glasovi iz lstre,
postopa tain vlada vse drugaee in se na
vse kriplje trudi, da bi pripomogla Itali-
janom do državnozborskih mandatov. Kdo
naj torej umeje tako vladoV !
Ital. polit. društvo za latro
je postavilo svoje kandidate in sicer za
V. kurijo odvetnika Benatti-ja iz Kopra
i:i za kmetske obOine zapadne lstre, ka-
tere je dozdaj zastopal dr. Laginja. pulj-
skega župana dr. Kizzi-ja.
Domače in razne novice.
Imeiiovanjt*. Minister za uk in bo-
goOastje je imenoval gosp. Petra Senzig
prot'esorjem risanja na tuk. c. kr. drž.
realki.
Odlikovanjc. Viseniu nadzorniku
evidenenega urada pri iin. ravnateljstvu
v Trstvu g. Ivanu Macaku je bilo po-
vodom njeg. uinirovljenja po narjcilu Nj.
VeliO. izreOeno najviše priznanje.
/upnijski izpit sta z izvrstnim
uspehom napravila gg. Ivan IvorsiO, ka-
plan c. kr. mornarnice in Ivan Maizlich.
Koncert. Danes 20. in jutri v ne-
deljo 21. I rn. priredi v dvorani ,.Slo-
venske Čitalniee" koncert „Pt'vo tainbu-
raško društvo iz Vukovara*'. Sviralo bode
v narodnih nošah pod vodstvorn gosp.
liije Salaj-a (ucitelj zbora g. Dragotin
llruza), Ustopnina 1. in 11. red I K,
ostali redi 60 vinarjev. Otroci placajo
samo polovico. ZaOetek ob 8. uri zve-
Oer. — Ker je omenjeno društvo jedno
prvo hr v a ts k i h tamburaških in pev-
skib društev (svirali in peli l>odo hrv. in
slovenske skladbe) ki je koncertovalo na
innogih odliOnih krajib sveta (v Bolga-
riji, Kranciji, Švici itd.) je priOakovati
najlepšega užitka. — Pridite v obilnem
slevilu!
Pri p-oriskcin Montu so prišli te
dni na sled raznim nepravilnostim, ka-
tere sta zagrešila dva uradnika. Uradnika
sta baje ortpušOena iz službo.
Prejeli smo in priobcujeino. K
svojemu dopisu „Sol. razmere v gor.
okrajir' z dne 13. okt. popravljarn, ozi-
roma j e in 1 j e m v znanj e, da ni bil
lastnik „SoOe" one dni v 111. nadstropju
hiše At. 21 na Travniku, ker kakor sam
v „SoOi" izjavlja, je bil „zadnji Oas" od-
soten iz Gorice. To priobOujem, ker no-
Oern delati krivice go sp o d u, k i tarn
s t a n uj e.
Dr. Tumovo odprto pisino drž.
pravdn. nainestniku #. Jegiii'ii. —
Dr. Tuma je priobčil v zadnji slev. svo-
jega glasila odprto pismo, namenjeno drž.
pravdn. narn. gosp. J e g 1 i 0 u. V torn
pismu se buduje dr. Tuma na g. JegliOa
zaradi govora, s katerirn je utemeljeval
in zagovarjal svojo obtožbo v zadnji ka-
zenski zadevi proti dr. Tumi. Dr. Tuma
zahteva od drž. pravdn. iiiiin. g. JegliOa
neki „odgovor" ali „zadošOenje". Ne
vemo, ali bode in kaj bode odgovoril g.
JegliO dr. Tumi; skušnja pa nas uci, da
ostanejo naradno vsa taka odprta pisma
Ha uradne osebe b r e z o d g o v o r a in
jnorebiti se eelo ne motirno, da je bil dr.
I'uMa prepričan, še predno je spisal od-
Prto pismo, da ne dobi odgovora in da
j<- to storil uprav zaradi javnosti,
da bi se potem rekalo: „ste videli, kako
jfc dr. Tuma zaprl sapo eelo — držav-
1111 m u pr a vd n ik u?!u
Ker pa, kakor reOeno, drž. pravdn.
riam. g. JegliO najbr'ze ne bode niOesar
°dgovoril na zgorej omenjeno odprto
I'ismo, zdi se nam potrebno, da mi
"wsto njega nekoliko odgovarjamo in
P^aebno na sledeOi odstavek v odprtem
P'sinu: „Ako je kazenska razprava do-
tfttala, da se je, odkar obstoji posojilniea,
Vsakdo sprejemal kot deležnik, ne glede
ll& rftranko in druge okolišOine, da se je
Vsjik tak deležnik vpisal v dru^tveni re-
Kister takrat, ko so imoli Oas gg. odbor-
niki in od leta 1897. naprej, ko so na-
^tavljeni v ;;Gor. lj. pos.u izvežbani stro-
*°vni uradniki, le ti takoj po uplačanih
IJeležih, — ta malenkostna formalitetna
nePravilnost nikomur ne škoduje..." U tej
jj^alenkostni l'ormalitetni nepravilnosti"
^ramo pac par besedij spregovoriti in
okazati; da v tern konkretnem slucaju
1 tako „malenkostna" ta „formalitetna
nepravilnost", kakor bi jo botel iineti dr.
Tuma.
Dr. Tumi kot predsedniku ,.G. lj. p."
mom biti dobro znano, —¦ i n . rn u j e
tudi z n a n o ! — da je ravnateljstvo
iste „Gor. lj. pos." v svoji seji meseca
marcija t. 1. z veOino glasov skle-
ni!o, da se ne smejo do občnega zbora
sprejemati nikaki novi udje — in iJr. Tumi
je in mora biti znano, da se morajo tudi
„strokovno izvežbani uradniki" natanjko
drzati sklepov posojilniOm'ga ravnatel.jstva.
V „Gor. ljud. pos." so se pa tudi proti
sklepu posoj. ravnaleljslva po seji, v
kateri je bilo sklenjeno, da se ne sine
veO sprejemati novib udov, t e r b r e z
vsake druge ravnateljske seje,
sprejemali in v drustveni register upiso-
vali novi udj(i! .. .
In to naj bi bila „malenkostna tbr-
malitetna nepravilnost1'. katero so prezrli
in prezirali „strokovno izvežbani" urad-
niki ! —
Kaj takega naj verujejo le — ka-
lini, razsodni ljudje pa so prepricani, da
je bilo sprejemanje novih posojilniOnib
udov, po zgoraj omenjeni ravnateljstveni
seji in brez vsake druge seje vse kaj
druzega, nego — „malenkostna I'ormali-
U'lna nepravilnost1'.
PosttMijakoin okolo dr. Tuiuo-
ve^a glasila se godi zdaj kakor mubani
v niocniku. Hudo jili jezi, da smo jih
tolikrat zasaOili na laži. V izdaji od Oe-
trtka se jeze, da priobOujemo ono krasno
interpelaeijo dr. Gregorcica in tovarišev
glede slovenske trobojnice v Gorici ter
dokazujemo s tern, kako resnicoljubni da
so bili, ko so trdili, da se ni dr. GregorOiO
oglasil ne v deželnem ne v državnem
zboru.
Posebno se spodtikajo nad besedico
,.krasna"'. Sieer pa nismo mi tako ozna-
Oili interpelaeije. oznaOila jo je tako paO
,.SoOa-' sarna. No pa saj se umenio.
Takrat je bila int(»rpelacija za jjoštenjake
okolo dr. Tumovega glasila krasna, ker
so delali ž njo „gschäft"; zdaj pa, ko jih
tolOe po zobeh, ni za nje gotovo veO
krasna. Smilite se nam gospoda, ko se
tako sami smešite!
Kakor mu kažt». G. GabrsOek je
lani v „SoOi" od 13. junija tako-le pisal:
..S o 0 a je bila dejanski vedno
s a m o s t o j n a, da si je bila nekaj Oasa
glasilo ,,SoOe-l in potem „Slogeu. In kdo
ne ve, da se moramo rnnogo zahvaliti
uprav tej neodvisnosti „Soče" za —
preobrat leta 1889. z vsemi dobrimi po-
sledki. Da ni bilo leta 1889. svobodne
vSo0eu v s v o b o d n i b r o k a h Gabr-
ščekovih — ne vein, kako bi se bile raz-
mere zasukale."
Tudi 27. junija pr. 1. je trdil v
Olanku „Vabilo na naroObo „Soce1', da
je bil tekom 10 let dosleden v glavnih
naOelih, ki naj odloOajo v urednistvu
„SoOe", in da n i hotel n i k d a r biti
I e o r o d j e v rokah d r u g i h o s e b,
marveO nezavisen delavec, ki ve, kaj
hoOe. V tern Olauku tudi poudarja, „d a
j e ,,So č a" 1 0 1 e t po d n j e g o v i m
neposrednini nadzorstvom dobro vr-
Sila svojo nalogo nezavisnega glasila".
Po teh GabršOekovih besedah je bila
„Soca" skoz 10 let nezavisno glasilo v
svobodnih rokah g. Gabr>50eka ! Toda
Oujte, kaj je pisal isti g. Gab. nekoliko
mesecev kasneje ! V „SoOi" od 6. okto-
bra pr. 1. Oitarno : „S Olankom 16. aprila
[I. 1899.) je „Soča" odpovedala 10
letno sužnjiiUvo dr. GregorOiOu".
Tudi letos je „SoOa" trdila, da je
bila GregorOiOu „brezplacna sužnja".
/aW\ pa vpra^amo: Zakaj si rnož
tako grdo nasprotuje ?
1 nu! ker mu tako kaže.
Lansko leto se je hotel v Olanku
od 27. junija, ko je vabil slavno obcin-
stvo na naroObo ,,SoOe", s svojim neza-
v i s n i m glasilom rnale(» pobaliati ; v
Olanku od 13. junija je hotel svoj list in
svojo obrt braniti, ker je g. naduOitelj
B. na obOnein zboru „Sloge" stavil pred-
log, naj si preskrbi „Sloga" posebno dru-
štveno glasilo.
KasiHije pa je hotel marsikaj, kar
je „SoOa" pod nj ego vim „neposrednim
nadzorstvom" zagreSila, od sebe odklo-
niti in — na druge zvaliti. Zato se je
morala 10-letna nezavisnost „SoOe" spre-
inoniti v 10-Ietno — sužnjiAtvo !
Poroka. Danes teden se je poroOila
gospodiOna Ida B o 1 k o, hOi gospoda
Leopolda Holka, veleposestnika in župana
v ČrniOah, z gospodom Petrom C u 1 o t-
om, c. in kr. pomorskim Oastnikom, si-
nom e. k. mestnega šolskega nadzornika
v Gorici.
Preinest'enje. NaduOitelj v Kan-
fanaru v Istri g. Jakac je imenovan
uOiteljern na c. kr. ucitelji^Ou v Kopru
Vrhiinu g. uOitelju Oestitamo na proma-
knenju, a Kanlanarcem želimo g. Jakacu
vrednega naslednika.
Pes popadel. KlobuOar Leopold
llorvat je 3el v sredo pozno zveOer iz
Solkana proti (ioriei. Ondi blizu mitnice
slopi k omreženi ograji vile Larisch. naj-
brze po kaki osebni potrebi. V tern tre-
notku pa skoOi od znotraj proti njemu
velik pes ter ga zgrabi za obraz s lako
silo, da mu je ranil oko. Ubogi llorvat
je vkljub grozni boleOini imel šv toliko
zavesli. da se je sam podal v bolnišnico
k usmiljenim bratom. A ondi mu je po-
vedal zdravnik, da je oko izgubljeno.
Polo/il svoj dczolno/borski inan-
dat je deželni poslanec Mighetti.
Ruzpis vrtiiari(*iii<1 službe. Služba
otroske vrtnarice v Pevmi pri Gorici se
razpisuje s 000 K letne place.
Postavno opremljene prošnje naj
se do 31. oktobra t. I. dopoSljejo podpi-
sanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 14. oktobra 1900.
liohinsko žclcznico so zaOeli gra-
diti. Pred vsein se napravi predor pri
Podbrdu.
Snej;-. Na Krnu in Matajurju je v
pondeljek zajiadel sneg. PaO še prezgodaj!
I/ Stanjt'l«:. — Dne 11. t. m. je
gad ugriznil Franco Švagelj v nogo. Ce-
ravno brez zdravniške pomoOi, je vendar
upanje, da okreva.
Iz OzHjana se nam piše, da sta
ta teden dva slovenska moža iz Ajsevice
po Gorici i«k''a gorisko mestno godbo,
da bi v nedeijo na laški takt na „Veliki
Otavi" sprejeli dr. Tumo.
V Lokavcu je dne 12. t. rn. urnrl
nugle smrti poroOnik g. Franc Pecenko.
Prise! je bil po svojo g. soprogo, (Kol-
letovo), ki je bila nekaj Oasa pri svojih
stariših !
V Sljakii nad Vipavo je tamofinji
lovski Ouvaj ustrelil 7. t. in. proli veceru
nekega Jožela Seražina. ZasaOil ga je bil
pri zajcjih zanjkah. Slednji je vedno
zajcem prožil, zato mu je bil Ouvaj ne-
Ijuba oseba. Žugal mu je veOkrat, da ga
bode z nožein zabodel. In to je hotel
tudi oni veOer storiti. Toda. ko je Ouvaj
videl da je v nevarnosti, sprožil je sa-
mokres, in kroglja je zadela nasprotnika
v srce tako, da se je na mestu mrtev
zgrudil. Od strela se je celö obleka vžgala
vstreljenemu. — Čuvaja je gnal žandar
v Komen, kamor je pa prišlo koj drugi
dan in nogo pric, ki so dokazale, da je
Seražin Ouvaju mnogokrat žugal z no-
žein. In ker je bil Seražin malo i>rida,
veOkrat zaprt, nasprotno Ouvaj poštenjak,
ki j<^ branil le svoje življenje, je bil koj
izpusčen. Seražin je bil star okrog 40
let in neporočen.
v Teran. Letos imajo po Krasu po-
sebno dober t(M'an. Tako zrelega grozdja-
relbska ni bilo že veO let. Kapljica bo
izvrstna ; take ni bilo že dvajset let. lz-
redno dobro da imajo na VojšOici in po
nekaterih bližnjih vaseh.
Podpora Ijudskiin lirauiliiicain.
Ministerstvo poljedelstva je urocilo c. kr.
namestni^tvu v Trstu 7000 kron kakor
pomoO onim Ijudskiin hranilnicam v Istri,
ki ne uživajo podpore od deželnega od-
bora v PoreOu.
J^a^glas.
Zadnjiživinski seineiij v Cerknein
(Goriško), ki pade v tekočein letu
na nedHjo, bude takoj diugi dan v
ponedeljt^k
dne 5. novembra,
na katerega se opozarja živinorejce
in živin^ke kupce.
Županstvo v Cerknem,
10. oktobra 1900.
/ai\)hu :
A. KOS MAC.
Br. 1777.
Xf&teöaj.
V solskem okraju gori^ke okolice se
razpisujejo v stalno namešOenje:
1. Mesta uOiteljev-voditcljev na jedno-
razrednicah vKronbergu,Lokoveu,Lokvah,
Plaveh, Vedrijanu, Ozeljanu in pri Vog-
larjih.
2. lVl(isti uOileljev-voditeljev na poto-
valnih solah Srednje-Kambreško in Pod-
laka - Dol. Lokovec.
3. Po jedno mesto uOiteljice na tro-
razrednici v Št. Andrežu, na dvorazred-
nicah vCerniOah, Št. Martinu, Opatjemselu
in Oseku ter na štirirazrednici z ital.
ucnim jezikom v Locniku.
S temi službami spojeni prejernki so
doloceni v deželnem zakonu z dne 16.
oktobra 1896. Potovalna uOitelja dobivata
tudi potnino letnih 200 K.
Prosilci in prosilke za katero teh
mest naj vlože svoje pravilno opremljene
prošnje do 28. novembra t. 1. po pred-
stojnem oblastvu pri dotiOnem krajnem
šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svet
v Gorici, 19. oktobra 1900.
VABILO
na
II. redni obcni zbor
„MllüllJhlLüP lllllhiVd V UU1 Hilülli,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
koji se bo vrsil
v nedeljo dne 4. novembra 1900
ob 21/, url pop.
v prostorih gospoda ANDREJA KOBAL-a
v Cerknem
s sledeOim
VSPOREDOM:
1. Porocilo načelstva;
2. » nadzorslva.
H, Predložitev inodubritev računov
za celo poslovno dobo t. j. za
1. 1897, 1898 in 1899:
4. Volitev načelstva;
5. » nadzorstva;
(). » razsodišča;
7. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
NaČelstvo.
V slučaju, da bi ZRoroj sklicaui občni zbor
ob tlülo(J(M)i uri m» bil skkipčoii, vrii k« ob 4.
uri isti dan, na istimi prostoru in z istiin dnev-
nini rodoin drupi oböni zbor, koji skk>pa feljavrio
bnv. o/.ira na štcvilo udcliicev.
/alivala in priporocilo.
Povodom smrti predragega niojega
očeta
Jozefa Dermastia,
posestnika v Ljubljani,
dožlo je meni kakor celi ol)itelji toliko
izrazov sožalja, da *e ne morem v«akemu
posebej zahvaliti. Zato teni potom izra-
žam vseni svojo iskreno zahvalo.
Duhovne sobrate pa prosirn, da se
spominjajo pokojnega mojega oOeta pri
sv. maši in molitvi. Bog jim povrni!
V Solkanu, 17. oktobra 1900.
Ivan N. Dermastia,
kaplan.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze srcnega socutja in odkritosrcnega
sožalovanja, kateri so nam došli iz bližine in daljave povodam neiz-
rekljive nosreOe, ki je nas zadela se smrtjo našega preljubljenega in
nepozabnega soproga, oziroma oOeta, sina, brata, zeta in svaka, gopoda
Franceta Pečenko,
c. in kr. računarskega poroönika,
kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo društev in korporacij pri pogrebu
pokojnika, izrekamo, ker nam je nemogoce vsakeinu posebej se zahvaliti,
tern potom vsein nažo najiskrenej^o in prearOno zahvalo.
Žalujoči zapuščeni rodbini:
Pečen ko-liollett.
V Lokavcu, 17. oktobra 1900.
Št. 1417.
Razglas.
Kor piule lelos god sv. Simoiiii
in Juda lui neileljo 28. oktobni. bode
običajni jesenski semen j pribodnjo
nedoljo,
pošli 10 kr. vcč, ali proli po.šLnciiiu pov/.otju pri
Jož. Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10.
Zaio/iiik, o/.ir. prodajalce je voljni vrniti donar,
uko in mil kupi'c posla.1 knji^o še ni'ra/.rrzano in
cisto v troli ilnoh nazaj. '
i
—<^v --«r -w •^r^- ¦<¦' -^^^r- -^ap> '«¦r -~^^—- -^^r -*m^- —^^r - ¦ -^^r -^^r '.
Št. 3 po 2 gld. za navadno steklo
St. 0 po 3 gld. za navadno in bel-
gijsko sloklo
Demanti za steklo rezati
— od 1 gld. naprej
Št. X2. komad po 7-5O. rožo vsako. tudi naj-
i flebolojše vlito steklo. ,
Izvrsten dem ant:
Prva av- ma_________^^^^^ dem an-
striJska ^^"^ft^^^B rezanfe
tvornica •*« ^^^^r stekla
Dunaj III 2, Radetzkystrasse 12
priporoča svojf so s stidiiini jamstvoni že 26
let sloveče izdflke. Deholosti za vsako roko
kakor tudi zamfiia ločno in ceno.
Razprodajale em popust.
St. 19 po f) f^ld., izvrsten dcniant r«ižc iia-
vadno, bisl^ijsko in vlito stoklo. |
Riccardo Brass,
Gorica, ulica Vetturini hiš. št. 11,
priporoeasvojo bogato zalogo
viiiii in špirita iia debolo.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 23,
(v hiši g. dr. Lisjaka)
priporoča častiti duhovžčini in slavnemu
občinstvu v rnestu in na doželi svojo
trgovino jt'dilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto-
rieü i. dr. Oljc: Lucca, St. Angolo, Korlu,
istorsko in dalrnatinsko. Pctrolej v zaboju.
Sladkor razne vrste. Moko at. 0, 1, 2, 3,
4, 5. Več vrat riža. Miljsvece prve in
diMigo vrslo, nainroč po 7* kila in od 1
t'unta.
Haz[)ošilja blago na vse kraje. Cena i
pfinioi'iia. poslrožbfi dnbra. '
^ntoE Qerbee
gostilničar
v ulici Sv. Klare št. 15.
P. n. občinstvu naznanjain. da
soin prevzol gostilno
„Vinarskega in sadjarskega
društva za Brda s sedežem v
Gorici".
Točim pristna najboljša
društvena vina, bela in etna,
puntigainsko pivo in mineral no
vode. —
Poslužim z okusnimi jcidili vsaki
čas, vse kar mogoče po nizki ceni.
Na razpolago so obširni hlevi
z,a živino, lepo dvoriščo tax igro na
krogle in prijotna senca za goste.
Za dobra vina in jedila. kakor
za točno in pazljivo postrožbo žc
to jamči, da me je društvo iineno-
valo svojini uradnikoin z nalogo,
da izbiram vina za kremo in za
društvo.
Za obilen obisk se toplo pri-
|)oročam slav. občinstvu iz mcsla
in z dožele.
Anton Bortolotti,
Lamnosck,
(loric'i. I'Vanc-JuxosoNa cosla si. 3;1
Zaloga nagrobnih spomenikov.
cene od ID do 20Ü gld.
Kolesarji unzori
Podpisani naznanja gg. kolesarjem,
da ttna v zalogi dvokolesa iz najbolj-
šega materijala po jako nizkili ccnab, in
sicer od 170 ki-on (8f> gld.) naprej opreiu-
Ijene z vsemi potrebščinami (kouiplet).
— Ob enein priporoča gg. krojacern in
siviljam svojo voliko zalogo raznovrstnib
sivalnib slrojev najnovcjAili sisttMiiov od
48 kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5
let. — Daja tudi na obroke.
Z odlicnim spoislovanjem
Martin Šuli.^oj,
ui'ar v Kriii«^11-
G- Likar, \
Gorica, Semeniška ulica St. 10. '
Trgovina pisarniskih in šol. potrebščin. '
Haztiovrstno papirnalo blago. '
Knjige: niolitvene, šolske in vpisne. •
Tiskovine iz „Narodne tiskarne1' po <
enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitnic, ,
racunov, kuverto z napisi.
Sprejema v vonio in svo/o lor pustrežha ločna.
Z odličnini s])ošlo\anjom
Ant. Vrčon v Skriljah, AI. Kosovel v Velikih
^abljah, J. Mrevlje y Sv. Križu, Ivanka Vodopivec
v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in ). Jerkič
v Dobravljah.
1. Hranilne vloge obrestuje po i'/2:
2. Posojila daje: a) na vknjižbo
po iV/JVd; b) na menice po
ö°0; c) na tekoči račun po
pogodbi.
Prijiitelji in soinišljeniki
agitujte za
Xentralno posojilnico4
v Gorici, ulica Vetturini št. 9.
Uradne ure od 8 12.
1. Glavni deleži po 200 K s lii- \
kratno zavczo ; i
2. Opravilni deleii po 2 K s pet- *
desetkcal 110 zavezo ; j
3. Upisnina: a) glavnih dcdežev i
ne glede na število 4 K; 1>) i
opravilnih delož(»v I K. 5
P(jdpisana priporočata slavnemu ob-
činstvu v Gorici in ha dež<»li svojo novo
U1'(!J(!11O
prodajalnico ještvin.
V zalogi iinata tudi raznovrstne pi-
jace 11. pr.: I'rancoski Cognac, prislni
kranjski lu-iiijevec, domaci trojiinovec,
liui rum, različna vina. goružice (Sent.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo
milo ter drugo v to slroko spadajoče
blago. — l>osLre/!)a \(h na in po zmernib
cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Ko]»ac & Kuthi,
tr^ovea v Semeniski ulici h. štv. 1.
v laslni liisi, kjor jt: ,,'sr^. obrl. zadr.li
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 t>OllU1,A Via Giardino S
priporoča
pristna bela
in örna «ina
iz wipavskih,
furlanskih.
briskih, dal-
matinskih in
ifiterskih v i -
nogradov.
Doslavlja na dom in razpošilja po želesc-
nici na vsit kraj« avstro-cgerske inouarhijc v
aodih ud LG litrov naprej. Na zalil^vo pošilju
tudi uzoreo.
Cene xmerne. Fostrezba poitena.
Novoporočond poxor!
Stejeiii si v cast naznanjati slaviiiMiiu občinslvn, da sein razširil trgo-
vino pohi.štva v ulici Vidlurini, glavni vliod v Gosposki ulici.
dLnito 3mL *4) %3) 3E3ki mmi Hm' W1 S Gf SL. JgE
V Gorici, Gosposka Ulica Št. 14, (Mizo lokavno Gironcoli).
V zalogi ima vsakovrstno pohislvo za
vsaki stan. Pohistvo je- po najmodernejših
slogib,posebno spalne,jedilne in posetne sobe
so po nemškem slogu. Pohistvo jeod prvih
miztirskihmojstrov. Spr(\jema vsa-narocila in
izde'ujo po izberi obrisa. najceiieje in v
najkrajšem času. — Bogata zaloga podob na
platno in šipo / razlicnimi okvirji. Belgijska
brusena ogledala vsake velikosti. Hazlično
pohistvo, kakor: töah^tne niizice, različna
obešala, preproge za okna itd. Kazlične sto-
lice iz trsja.in celulojda, posebno zajedilne
sobe. Blazine iz strune, afrižke trave, z /,i-
m am i in platnom na izbero ter razne tapeca-
rije. —
Heči, katerih ni v zalogi, preskrbijo
se po izberi cenikov točno, trdno ter v
najkrajsem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi te-
denske ali mesečne. — Posilja se tudi izven
Gorice po železnici in parobrodih.
„Ljuüljaiiska kreiitna tanka11
v Ljubljani
Spitalske nlice st. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst reut, državnili papir.jev, /astavnih
jiiscni, Mreuk, novcov, valul i. t. d. po uaj-
knlautnejših po^ojili.
PoBojila na vrednostne papiije proti
ni/kiin oUrestiin.
Zavarovanje proti kur/ni i/^ubi.
Promese k vseni žrebanjem.
' Sprejemanje denarnih vlog
, n:i vlo/ne knjižife, na lekoči račuu iu u:i *
f;'irokoiitu s4'//'/ü obrestovanjemod due vlo^e
k do due v/di^a.
. Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila. c