St. 76 MM« man i HlMffl (iMts ntnHt M ll wli) V Trstu, ¥ žatrtafc 30. mare« 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII izhaja, izvzema pondeljek, vsak dan dništvo: uHca tv. Frančiška A sipkega St. 20, I. nadstropje. •jaf'N ureduiMvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi »^jŽM^Žj;.j^jj^ ,n od8ovoro1 urcdnIV Štefan Godina. — Lastnik 'tkkaj^^v^^5^ »tarna Edincr*. N * si znaSa za mesec L 7. —,3 mesece L l^jjp^- ^ ^ L 32- —•' L J Za Inozemstvo mesečno 4 lire več.*-h- f ćfon uredništv , i' __' - "" , ___ ^ jiNOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Ogtasl se računajo v Sirokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent1 osm.tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv Frančiška Asiškega štev. 20,I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57, Pouki iz Belgije in Afrike! Naša poslanca Wilfan in Podgornik sta predložila pretekli teden parlamentu reso lucijo, s katero naj bi se vlada pozvala, da poskrbi zato, da bi se naši ljudje lahko posluževali po uradih Julijske Krajine v vseh poslih svojega lastnega (slovenskega ali hrvatskega) jezika. Parlament je bil s tem opozorjen na protipostavno1 gonjo proti pravicam našega jezika, ki je izzvala v našem ljudstvu velikansko ogorčenje. Vlada bo morala zavzeti stališče. Ta gonja proti našemu jeziku se vrši tajno in zahrbtno po raznih višjih in nižjh uradih naše dežele. Vodijo jo posamezni uradniki na svojo pest, vedoč da se s tem ne bodo zamerili ne vladi ne javnemu mnenju. Glasilo o najdržavotvornejšega» dela tukajšnjega laškega javnega mnenja «PiccoIo» je objavilo 28. t. m. pod debelim naslovom vest, da je naš jezik končno odpravljen iz sodnij. «Piccolo» ne skriva svojega zado^-ščenja nad tem «važnim dogod!com». To zadoščenje, ki ga deli s «Piccolom» vse njegovo zvesto in «državotvorno» čitateljstvo, je izliv skrajnega cinizma in popolne pravne pokvarjenosti. Nočemo danes formulirati nrkakih novih protestov, temveč hočemo le pokazati, kako se na škodo našega ljudstva naravnost do nesramnosti prezira vsaki pravni čut, kako se z njim cinično delajo norce. Morda se čitatelji še spominjajo, kako je — «Piccolo» nedavno temu slavil modro kolonialno politiko Angležev. Pripo*-vedoval je, kako tolerantni so ti < gospodarji sveta» z domačim prebivalstvom v svojih kolonijah. Skrbno se izogibljejo vsega, kar bi moglo nemilo zadeti domačine v njihovem čustvovanju- in njihovih šegah in običajih. Ne dotikajo se ne verskega čustva, ne jezika, ne svojstvenosti njihovega življenja. Puščajo jih, da dalje živijo samosvoje življenje in se zadovoljujejo s tem, da jim kolonija — po domače povedano — nese! Kot klasičen izgled je navedel «Pic-colo • deželo Burov v južni Afriki. Tako nekako je hvalil ma. To da je usodno vprašanje. Opozarja • na silno konkurenco, ki jo belgijski luki v r Antverpenu že sedaj dela holandski Rot- ■ terdam, kjer Holandci puščajo Nemcem i svobono roko. Med Flamnci samimi govo- rijot že tu pa tam, da za Antverpen ni več ■ nobene nade, da bi si pridobil zopet prej-i šnje mesto, kakor ga je imel pred vojno, » ako se ne vzpostavijo dobri odnošaji s holandsko trgovino, ki ji je Nemčija zaledje! V zaključnem odstavku naglaša «Picco-lo*, da je sedanji trenutek za Belgijo naravnost usoden, ker se Flamci poslužujejo silnega sredstva svojega jezika in ga hočejo uveljaviti kot državni jezik. Sužnji da so svojega jezika! Koliko analogij je tu s sedanjimi razmerami v naših krajih! Izvajanja v «Piccolu» naravnost silijo k primerjanju. Tam Flamci in Valonci — tu Italijani in Jugosloveni! Tam Antverpen — tu Trst! «Piccolo» zna včasih tudi resno razpravljati, izražati pravilna naziranja, izrekati veljavne sodbe in dajati lepe nauke! Samo šment je to, da ga poti pameti vsekdar odvajajo od domaČe hiše in v tuje kraje. Sedaj hvali in s'ivi pametno in pravično postopanje Angležev z ljudmi drugega rojstva, drugega jezika in drugačnih čustev na najjužnejši točki — Afrike! Potem pa išče tam — v Belgiji primere za svoja razlaganja, kako da je jezik za vsak narod najdražji zaklad! Jezik je neodklonljiva sila; jezik je odločujoča zgodovinska maksima. Čim ima kako pleme svojega jezika, ima vse za svoje uveljavljanje! V jeziku se spoznava, od jezika se hrani njegova duša, v jeziku ima naoporečno pravico do samosvojega življenja! Tako uči «Piccolo», kadar pripoveduje o stari, zgodovinski borbi med Flamci in ; Valonci v Belgiji. Doma na teh naših tleh, pa je postopanje politikujočega italijanstva, — tistega italijanstva, ki mu je isti «Piccolo» glavno in najizrazitejše glasilo — v diamentral-nein navskrižju z lepimi razlagami istega I -Piooola.il In vendar ima ta naše iugosdo-I vensko pleme tudi svoj jezik in s tem prsd-j pogoj za svoje uveljavljanje in zato tudi pravico do samosvojega življenja. Je torej ! največji zaklad, ki bi se ga ne smel n kdo ! dotikati 1 Za ljudi, ki sedaj tu ukazujejo, ki so gospodarji, ki imajo moč v rokah, ostajajo vsi tisti lepi nauki in večnoveljavne resnice — v Belgiji in v južni Afriki. Tam daleč zunaj "naj pijejo vodo treznosti in pravičnosti, tu pa naj bo — ker to je tudi «patrio-tično* — vse pijano od vina krivičnosti, in nasilja! Tam zunaj naj velja sodba, da je jezile najdražji in nedotakljiv zaklad za vsako pleme, pri nas pa je povsem v redu, je pairiotično, je celo kulturno, če nam ubijejo la najdražji zaklad, če mečejo naš jezik iz uradov, če ga hočejo z nasiljem ; izključiti iz vsega javnega življenja, če nam ! rušijo naprave, ki ijm je namen, da gojijo ! ki razvijajo naš .jezik in s tem glavno sred-j stvo za pospeševanje naše kulture! Lepi nauki naj le veljajo v južni Afriki in Belgiji, aH za nas tu ne smejo veljati! In če zahtevamo mi, naj bi veljali, smo nevarni rovarji! I «Piccolo» se je dotaknil še neke točke, ki se tiče sedaj najaktualnejšega vpraša-' nja glede bodočnosti naše pokrajine in me-; sta tržaškega še posebej. Ugotavlja namreč, da belgijska luka Antverpen propada, dočkn se njena tekmovalka Rotterdam-ska luka dviga zato, ker si je znala pridobiti. široko zaledje! Zakaj ne izvaja «Pic-colov zlatega potika iz teh dveh dejstev? Zakaj ne govori Trstu: če hočeš živeti in , uspevati, je neizogibno potrebno, da si za i svoje gospodarsko snovanje pridobiš prija-I teljstvo svojega ecLnega naravnega zaledja!! A to moreš le s pametnim in dobrohotnim postopanjem napram jeziku tega zaledja! Pa saj je vse, kar je dobrega in koristnega, pametnega in logičnega namenjeno le za Belgijo in južno — Airiko. Tako nam mora biti na koncu koncev žal, da ni tudi Julijska Krajina nekje v Afriki. Da, ko bi bili v Afriki, bi tudi že imeli avtonomijo! Italija Razprava o uvedbi italijanskega kazenskega zakona in procedure v novih pokrajinah Poslanec Wilian za odgod tev RIM, 29. Na današnji seji poslanske zbornice se je med drugim razpravljalo o uvedbi italijanskega kazenskega zakona in sodnega postopanja v novih pokrajinah. Na splošno so se izrekli poslanci novih pokrajin za ponovno cdgoditev te uvedbe, nakar je pa podtajnik za sodstvo izjavil, da ne more vlada vsled splošne želje prebivalstva Julijske Krajine upoštevati teh ugovorov, medtem ko bi bila pripravljena obdržati na Trentinskem v kazenskih stvareh zakone bivše vladavine še za dobo treh nesecev, ker se je edino tamošnja posvetovalna komisija izrekla proti takojšnji uvedbi teh zakonov. Poslanec Grandi je fnenil, da bi se morali poleg kazenskih razširiti na nove pokrajine tudi drugi zakoni ter obsojal dejstvo, da se ni oskrbelo še potrebnih prevodov kazenskih zako-; nov, vsled česar priporoča odgoditev uvedbe teh zakonov, ker tudi sodno osobje v novih pokrajinah ni dobilo še za uvedbo potrebnih navodil. Tem izvajanjem se je pridružil tudi poslanec Tinzl. Poslanec Wilfan je poudarjal, da bi «e morala ta odgoditev treh mesecev dovoliti tudi za Julijsko Krajino, ker niso niti še izdelani prevodi kazenskih zakonov na slo-j venski in hrvatski jezik. Obsojal je lahkomiselnost osrednjega urada za nove pokrajine, ki je izročil tako obširno in težavno ; nalogo enemu edinemu sodniku v izvrši-j tev. Stem je osrednji urad dokazal, da ne pojmuje važnosti tega problema. (Tu konča poročilo agencije Štefani. Nadaljevanje prinesemo torej v jutrišnji številki.) Be&jska kraljevska družina t Rima Obisk pri papežu RIM, 29. Včeraj popoldne je belgijska kraljevska družina obiskala papeža. Ob 14.10 so se visoki gostje odpeljal iz Kviri-nala na belgijsko poslaništvo pri Sv. stolici, kjer so jih že prčakovale vatikanske kočije. Ob 14.45 so vatikanski trobentači naznanili prihod belgijskih vladarjev. Papež je došlece zelo prisrčno pozdravil ter se pogovarjal ž njimi približno pol ure. Pri slovesu je obdaril kralja, kraljico in kraljeviča s krasnimi mozaiki. Sledili so nato obiski pri drugih vatikanskih dostojanstvenikih, nakar se je kraljevska družina s svojim spremstvom povrnila na belgijsko poslaništvo. Tu je sprejela državnega tajnika kardinala Gasparija in kardinala Vanutellija kot zastopnika vsega svetega kolegija ter gospe diplomatskega zbora Sv. stolić*- ki so se prišle poklonit kraljici. Ob 21.10 so se belgijski vladarji vrnili v Kvirinal, kjer se je vršil slavnostni obed. Prvi je nazdravil visokim gostom kralj Viktor Emanuel HI, ki se je v daljšem govoru spominjal junaštev, *ki so jih doprinesli belgijski vojaki na oltar domovine tekom svetovne vojne. Na koncu govora je napi2 vladarjevi obitelji z željo za dobrobit in procvit Belgije. * Kralj Albert se je vidno ginjen zahvalil za prisrčni sprejem. V svojem govoru je slavil žrtve Italije v svetovni vojni in omenjal njeno visoko kulturo. Končal je z zdravico za najlepšo bodočnost Italije in njenega naroda. • Na splošno se listi strinjajo v tem, da nima ta obisk belgijske vladarjeve družine v Kvirinalu nikakega političnega pomena. Vendar bo mogoče obisk kralja ^Uberta okrepil prijateljsko razmerje med obema kraljevskima družinama, ker se širijo govorice o predstojeći zaroki belgijskega kraljeviča s princezinjo Jolando. Značilno in tudi gotovega političnega pomena je tudi dejstvo, da se je včeraj prvič po letu 1870 videlo po rimskih ulicah vatikanske belo-rumene zastave s tijaro in zlatimi ključi, ki so vihrale na automobilih Vatikana, ko se je belgijski kralj peljal v obiske k papežu. _ Jugoslavija Škof dr. Napotnik umrl MARIBOR, 29. Včeraj ob 13.15 je po daljši bolezni umrl knezoškof dr. Napotnik. Sestanek državnikov Male entente RFT^RAn OQ Beneš, Lratianu in najbrže tudi Skirmunt se sestanejo dne 8. aprila v Genovi pred konferenco, da se dogovore še o nekaterih detajlih, tičočih se stališča Male entente na genovski konferenci. Sestanka v Ljubljani ne bo. Testament kralja Petra BELGRAD, 29. Tekom tedna se otvori testament pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Istočasno se reši vprašanje pravnega stališča princa Gjorgja. Jugcslovenska delegacija za genovsko konferenco BELGRAD, 29. Ministrstvo za zunanie posle je objavilo; Ministrski svet je definitivno določil, da so za genovsko delegacijo določeni sledeči gospodje: Nikola Pašič, predsednik ministrskega sveta, dr. Momčilo Ninčić, minister zunanjih poslov, dr. Košta Komanudi, minister financ in dr. Ivo Krstelj, minister ver. Delegaciji je dalje prideljen kot ekspert za ekonomsko - finančna vprašanja dr. Ve-lizar Jankovič, minister n. r. in predsednik komisije strokovnjakov, ki je pripravljala ekonomsko - finančni elaborat za genovsko konferenco, V delegacijsko komisijo pa so dalje pozvani: 1. Evgen Derocv,o, pomočnik generalnega direktorja ministrstva saobračaja, 2. dr. Milan Todorovič, načelnik v ministr-F-tvu trgovine in industrije, 3. dr. Milan Ra-dosavljevič, načelnik v ministrstvu trgovine in industrije, 4. dr. Strahomir Miletić, tajnik v ministrstvu zunanjih poslov, 5. dr, M. Stojadinovič, ravnatelj Anglcbanke, 6. dr. Janko Hacin, delegat na konferenci na-sledstvenih držav v Rimu in 7. Milorad Stražnicki, profesor trgovskega prava na zagrebški univerzi. Rušila Lenin umrl? LJUBLJANA, 29. «Slovenskemu Narodu* poročajo 28. t. m. iz Prage sledečo vest: Uradno še nepotrjene vesti pravijo, da je Lenin v Moskvi umrl. Ta vest je prišla še od drugih strani. KOPENHAGEN, 29. Po doslej še nepotrjenih vesteh je Lenin umrl. PARIZ, 29. Agenciji «Havas» poročajo iz Kopenhagena, da javljajo tamkajšnji listi smrt Lenina. «Havas» je že prej javila, da je Leninovo stanje zelo opasno in da se Lenin bori s smrtjo ter da so prišli v Moskvo vsi sovjetski komisarji GRADEC, Vesti iz Berlina in Prage o Leninovi smrti se doslej ne potrjujejo. Na Dunaju o tem ni nič znanega. Poljska ZaključiteT zdravstvene konference VARŠAVA, 29. Danes se je zaključila : mednarodna zdravstvena konferenca. Polj- : ski minister za zdravstvo Chodzko je imel , govor, v katerem se je zahvalil zastopni- i kom štiriindvajseti! udeleženih držav in J/ Zvezi narodov. Minister je poudarjal veliki pomen konference in izrazil upanje, da bo konferenca v Genovi upoštevala želje zdravstvene konference. BaltiSke države Estonska delegacija za genovsko . konferenco REVELJ, 29. Estonska vlada je imenovala za svoje delegate na konferenci v Genovi sledeče gospode: ministra financ Vestel-a, bivšega ministrskega predsednika Strandmar-ja in overovljenega pooblaščenca pri italijanski in francoski vladi Pusto. Francija Schanzer se je povrnil v Rim. — O njegovem razgovoru z Lloydom Georgeom bo poročal Poincare-ju grof Sforza PARIZ. 29. Italijanski minister za zunanje posle Schanzer je prispel iz Londona semkaj včeraj zjutraj cb 5.25. Ob 11.40 se je odpeljal v Rim, kamor prispe danes cb 16.30. PARIZ, 29. Čim je »čeraj zjutraj prispel Schanzer v Pariz, je izrazil željo, da bi šel k Poincare-ju poučit ga o razgovoru, ki ga je pred včerajšnjim imel z angleškim mi-nisterskim predsednikom. Ker se pa ta sestanek radi pomanjkanja časa in sestanka mnistrov v Eliseju ni mogel vršiti, je prosil Sch-nnzer grofa Sfcrzo, naj se poda v Quai d'Orsay sporočit ministrskemu predsedniku podrobnosti njegovega razgovora z Lloydcm George-em. Ministrski svet >e imenoval dva delegata za v Genovo PARIZ, 29. Ministrski svet je in.enova za predsednika francoske delegacije, ki pojde v Genovo. Barihouja. Dodeljen mu bo podtajnik v ministrskem predsedni-štvu Colrat. Danes bo ministrski svet imenoval še nadaljnje tri delegate. Skirmunt v Parizu PARIZ, 29. Poljski minister za zunanje posle Skirmunt je prispel v Pariz. Temps o sadržan ju Francije na konferenci v Genovi PARIZ, 29. Na predvečer konference v Genovi označa «Tenips > zadržanje Francije: Francija ne more biti na noben način vezana po zaključkih, do katerih bi utegnil? priti v Londonu zbrani veščaki. Svoboda francoske vlade ostane vedno nedotaknjena in te svobode ne morejo nikakor omejevan pnocr. .-čila ^ ~J — ščakL Nato se <:Tenips» na splošno peča s politiko Anglije in pravi, da preso>a invazijam izpostavljena Francija mednarodna vprašanja vse bolj s političnega in vojaškega vidika kakor pa s trgovinskega. Politična in gospodarstvena neodvisnost raznih držav je poglavitni pegej njihovega blagostanja/torej tudi njihove plačilne sposobnosti, kar je v korist njihovim dobaviteljem. Francija nikakor noče, da bi se Ru-sja hitro izkoriščala, temveč želi, da bi se ta država metodično vzpostavila in njena proizvodnja obnovila. Toda francoska in angleška politika se bosta v Genovi: lahko sprijaznili, ker bo našla Anglija večjo korist v tem, da spoštuje neodvisnost narodov, kakor pa v tem, da ji nasprotuje ali pa izigrava narod proti narodu, in Francija mora najti tam okoli sebe zbrane vse narode, katerim je kakor njej sami pri srcu varnost njihovega ozemlja, svoboda njihovega gospoda rs tvenega razvoja in katerim je ravnotako kakor Franciji ležeče na tem, da se izvršijo pogodbe. Rg&a Obupen proglas javnih uradnikov za sporazum med strankami REKA, 29. Ravnatelji raznih občinskih in državnih uradov so naslovili na prebivalstvo mesta proglas, kjer rotijo stranke, da se sporazumejo za skupno so-delovanje za procvit in dobrobit tako težko preizkušenega mesta. Proglas opozarja tudi, da grozi prebivalstvu lakota in pomanjkanje, ako se ne bo čimprej vzpostavilo normalno življenje, ker so blagajne prazne. Po vstaji KRF, 28. Tiranska vlada energično nadaljuje s čiščenjem. Njene čete povsodi preganjajo ostanke in krivce zadnje od zunaj inscenirane vstaje. Zadnje dni je bilo zopet 20 vstaških voditeljev obsojenih na smrt, glavnim gnezdom vstaje, mestom Kruji, Gradu in Šijaku pa naloženih skupaj 20.000 turških lir vojne globe. Večji del te svote je že izterjan. Zveza n arodov PARIZ, 29. Svet Zveze narodov je na svoji včerajšnji seji vzel na znanje predlog italijanske vlade, naj pošlje Zveza narodov na konferenco v Genovo zastopnike svojih tehničnih organizacij za gospodarstvena, finančna in transportna vprašanja. Razen teh naj pošlje Zveza v Genovo nekaj članov svojega tajništva, da pomagajo pri delu konference. Svet Zveze je pooblastil svojega generalnega tajnika, da ukrene vse potrebno. Nato je Svet imenoval sedem novih članov začasne mešane komisije za razorožitev, in sicer Nitti-ja, lorda Roberta Cecil-a, Noblemaire-a, Uftis-a, Manotria-ja, Adler-ja in Sapicho. V komisiji za povračilo stroškov se je nadomestil Berton z t£. Soleri-iem. Švica Generalni avet Zveze društev rdečega križa ŽENEVA, 29. Vršila se je prva seja generalnega sveta Zveze društev rdečega križa- Seje se je udeležilo čez 100 delegatov, ki zastopajo več kakor 30 držav, poleg teh mednarodni odbor rdečega križa Zveze narodov kakor tudi delegati mednarodnega delovnega urada, ki imajo posvetovalen glas. Za predsednika je bil izvoljen Belgijanec De Pace, ki je prečital pismo, poslano generalnemu ravnatelju Zveze po kardinalu Gasparri-ju v imenu papeža. Svet je sklenil, da se papežu za-hvali. Nato se je določil dnevni red dela. Na nog® r®d trpinov! Poziv vsem vojnim oškodovancem! V nedeljo, dne 2. aprila se bo vršil velik, manifestacijski shed vojnih oškodovancev v Gor'ci. Naša dežela je potrosila tisoče in tisoče na poteh, ki so jih imeli voj/d oškodovanci radi prenesramnega ravnanja oblasti pri reševanju prošenj za vojno odškodnino. Časopisje je poživljalo, opozarjalo, rotilo oblasti, da napravijo red pri reševanju tega vprašanja;^ državni poslanci so ob vsaki pri!, ki poživljali vlado, da posveča vprašanju vojne odškodnine največjo pozornost; ustanovili smo v Gorici skupni agitacijski odbor za zadeve vojne cdškodciae; pošiljali smo brzojavko za brzojavko na razna ministrstva v Rim; ljudstvo je na mnogih shodih izreklo svoje ogorčenje nad proti- -ljudskim postopanjem vlade; poš ljali sna a deputacijo za deputacijo v Rim, v Trst, U vicegeueralnemu komisarju v Gorici! Kcliko truda, koliko dela je v vsem tem? Oblasti in vlada so vedno obljubljale, da bodo pravične, da bodo upoštevale opravičene pritožbe vojnih oškodovancev — toda danes je vsa dežela brez razlika strank in narodnosti enotnega prepričanja, da je vlada v večini slučajev ostala samo pri* obljubah. Zato so se odločili vojni oškodovanci, da bodo govorili na menifestacijskem, protestnem shodu v nedeljo, dne 2. aprila i vlado zadnjo besedo. Na tem manife-stacijskem shodu mora biti izražen v discipliniranem nastopu slovenskega fn hirlan-Sudstva ves srd, vse ogorčenje nad iiilviCflm, _ <• i ... . . vlade z vojnimi oškodovanci. Shod se bo vršil v nedeljo 2. aprila olj 11. uri na Telovadnem trgu (Piazza Ginnastica) sedaj Piazza Cesare Battistf. Da shod bcliše uspe, za to prosimo vojna oškodovance, da se drže sledečih navodili 1. Voini oškodovanci s Tolminskega, Kanalskega, Banjske planete in severnega dela goriške okolice naj se zberejo vsi brez izjeme na Katerinjevem trgu, da odkorakajo petem v četverostopih na Telovadni trg. 2. Vojni oškodovanci iz Vipavske dolino naj se zberejo na Živinskem trgu, da odkorakajo potem v najlepšem redu na prostor: kjer se bo vršil shod. 3. Vojni oškodovanci iz južnega dela goriške okolice naj se zberejo na Senc« nem trgu. 4. Vojni oškodovanci iz Brd, Podgore ia Pevme naj se zberejo pri soškem mosta (pri Fc^arju). Agitatacijski odbor odpošlje na vsa štiri mesta svoje člane, da sprejmejo zbrane vojne oškodovance na Telovadni trg, da s* tam odkaže prostor za vejne oškodovance iz slov. dela dežele in za one iz furlanskega dela. Želeti je radi dscipline, da stopijo na čelo vsake občine župani in obč nski sveti Vsi župani in vsi občinski svetovalci morajo spremljati vojne oškodovance svojih občin. Dne 2. aprila mora prihrumeti vse ljudstvo z dež sle v Gorico. Od velike udeležbe na shodu, je v veliki večin, odvisen uspeh shoda. [Motat Albanije Znani angleški publicist Henry Baerlien se od nekdaj živo zanima za balkanska vprašanja. Nedavno je potoval po Albaniji v svrho proučevanja. Hotel je na lastne oči videti resnico, kakor je zatrdil v razgovoru z belgrajskim poročevalcem zagrebškega »Tagblatta«. Na povratku s potovanja po Albaniji se jc namreč Baerlein mudil tudi v Belgradu. Zatrjal je, da pri svojem proučevanju ne zasleduje nikake tendence. Ker se listi toliko prerekajo o Albaniji, je hotel na lastne očr spoznati tamošnje razmere. Posebno je hotel priti na jasno glede obtožbo z angleške strani proti postopanju Jugoslavije. Na jugu Albanije je 80 odstotkov prebivalstva naklonjeno Grški. Le muslimani in del katoličanov so »albanskega« mišljenja. Rodbinske vezi med Albanci so jako rahle. Še pred dvajsetimi let; so prodajali celo lastna dekleta. Pa tudr danes niso razmere mnogo boljše. Prijatelf. Albancev zvračajo krivdo radi teh razmei na Turčijo. In res je, da se Carigrad a mnogo brigal za to oddaljeno mu pokrajino. Ko pa je bilo po balkanskih vojnal prepuščeno Albancem samim, da se uredi-to, niso storili ničesar, da bi odpravili take Stran ft »EDINOST« V Trstu, dne 30. marca 1922» barbarske navade. Sami so torej krivi sVojih žalostnih razmerah. Kar pa se tiče bodočnosti Albanije, je jasno že sedaj, da pretežni del obmejnega prebivalstva noće pretrgati vezi, ki ga spajajo z Jugoslavijo. Ti ljudje se malo brigajo za sklepe evropskih konferenc in bliža, se trenutek, ko se bodo obrnili do sosednih prijateljskih držav, naj jim dado uradnike. Če jim jih da Jugoslavija, bodo govorili, da živijo v Jugoslaviji. Najbolje bi bilo, da bi konferenca ne izdajala sklepov, ki so itak neizvedljivi. Nekatera plemena ob meji bodo seveda tudi nadalje uprizarjala roparske pohode na jugoslo-vensko ozemlje. Ravno zato pa bi bilo bolje, da je kak vojak iz vojske Franchet d'Esperey-a potegnil mejo na tem ozemlju, ker so tu merodajni edino le vojaški oziri. In taka meja naj bi obstajala, dokler se razmere ne izpremenijo. Med Italijo in Jugoslavijo je določila konferenca strategično mejo tako, da je 500.000 Jugoslovenov, ki so na visoki stopnji kulture, priključenih k Italiji. Ista konferenca pa je pospeševala zahteve nekaterih divjih plemen proti jugoslovenski strategični meji. S tem je Jugoslavija prisiljena držati na meji celo vojsko za vzdrževanje miru in reda. Zavezniki so pač sprejeli strategično mejo med Italijo in Jugoslavijo, niso pa hoteli določiti človekoljubne meje med Jugoslavijo in Albanijo! S tem so tej poslednji zvezali roke napram Albaniji, vsled česar Jugoslavija tudi pri najboljši volji ne more pomagati Albancem. Albanija se more povzdigniti le na en sam način in si zagotoviti obstanek. Tisti, ki so prikrojili meje Albanije, bedo- skoro videli, da je bil to prazen trud. Sever in jug Albanije vzameta skoro svojo usodo v lastne roke. Mari menita svet poslanikov in Zveza narodov, da ljudje iz časov Francije pod Julijem Cezarjem merejo kar črez noč postati moderni parlamentarci?! Albanski parlament je pravcata karikatura! Tu treba torej organizatorjev, ne pa govornikov. Če opazujemo obupne razmere v Albaniji, njene šole, ceste, pristanišča, njen strašni finančni sistem, se prepričamo, da je tu treba začeti delati iz pečetka. Kaj znači v Albaniji osrednja vlada? Ta je nezmisel, ker je enostavno nemogoče dovajati davke in druge pristojbine v osrednjo blagajno. Albanec ne pozna ni-kake osrednje vlade in hoče videti na lastne oči, kako se porablja denar! Albanska plemena pa hočejo živeti kolikor le možno oddaljeno drug od drugega. Le tedaf, ko se bliža kaka sovražna invazija, se strnejo in si izberejo glavarja. Vse to me sili k izjavi, da se silno motijo vsi tisti, ki mislijo, da bi mogla katerakoli albanska vlada privesti deželo do boljših razmer. Albancev se ne more priznati za narod. So le plemena, ki jih more le zunanja pomoč •• J _ 1___1*------ Najprej jih je treba dovesti do tega, da bodo razumeli, kaj sploh pomeni zanje beseda »Albanija«. Od kod pa naj pride ta zunanja pomeč — o tem bodo pač v kratkem času odločala ta plemena sama! na. I. Poleg rednih podpornih Članov z me-[ sečnimi prispevki naj se uvedejo ustanovni člani, ki plačajo visoko ustanovno svoto enkrat t leta. Taki bi dobili legitimacijo, s katero bi se izkazali »čebelici-nabiralki — in ta bi jih ne smela pikati celo leto. 2. Ravno sedaj spomladi končavajo zadruge in akcijske družbe (banke!) svoje bilance in obdržavajo svoje občne zbore. Zato svetujem, da pošlje matica vsaki za-drugi-akc. družbi okrožnico, v kateri jo opozori, da je »panj prazen«. 3. Na vsakem plesu, veselici, svatbi, bo-trinjah, itd., naj naša dekleta, kakor pridne čebelice, nabirajo denarne prispevke z prodajanjem izrezkov iz bloka. 4. Za matico naj se prirejajo koncerti in veselice a (brez zamere!) ne pri pogrnjenih mizah, ker to nasprotuje že umetniškemu okusu. 5. Nobena punca, noben fant, noben prijatelj na i ne piše pisma, ako ni pred naslovno besedico »Predragi..Predraga ...« prej nalepil par matičnih kolekov. V vsakem pismu, na vsaki društveni legi timac ji, na vsaki vstopnici k društveni veselici, plesu ali koncertu morajo biti prilepljeni matični koleki. Tako zahteva narodni finančni zakon. Govorim v množini »matični koleki« — ker je po mojem mnenju — že da se izognemo prevelikim stroškom — je bolje, da tiska dijaška matica le eno vrsto kolekov po 10 stotink; ako je pismo bolj zaljubljeno, društvo bolj slavno ali veselica bolj znamenita, pa naj se prilepi 5—10 ali pa še več kolekov. prof. dr. e. b. Dilašlia Hat ca (Anketa o dijaškem vprašanju.) Ne maram blagodonečih fraz po sosedovem vzoru, prostor je zlato, čas brilant, kdor se zanima, ve, zakaj gre ... zato prehajam naravnost v sredino stvari. A. Naj bo matica društvo (Verein) ali zadruga (Gencssenschaft)? Za društva je merodajen zakon z dne 15. novembra 1867. drž. zak. št. 134. — Ta zakon urejuje politične, znanstvene in humanitarne udruge. Karakteristikum po tem zakonu osnovane udruge je ta, da se ne peča v prvi vrsti z materijelnim pridobivanjem (denarja), ampak s pospeševanjem moralnih, duševnih dobrin. Za zadruge je merodajen zakon z dne 23. februarja 1897., drž. zak. št. 63. Zadruga je po tem zakonu udruga, ki se peča v prvi vrsti z materijelnim pridobivanjem potem obrti in trgovine, seveda je ob enem njen namen, pospeševanje stanovs-ke zavesti in ponosa. Dijaška matica tedaj ne spada ne pod prvo ne pod drugo obliko; društvo v smislu prvega zakona ni, ker njen namen je v prvi vrsti pridobivati denar za humanitarne svrhe; zadruga tudi ni, ker do de carja ne bo prišla podom obrti ali trgo*-vine. Dijaška matica združuje v sebi elemente obeh vrst u drug — a ne spada prav ne v prvo ne v drugo vrsto; je pač udruga fvoje vrste in zato je najboljše, da ji ostane me »Dijaška matica«. Zato govorijo tudi praktični razlogi Ako bi se imenovala društvo, tedaj bi jo politično oblastvo smatralo za svojega varovanca; ako pa bi se imenovala zadruga, •edaj bi takoj vzletel sršen iz gaja zelene finance in ji izmozgal sok, ki naj ostane matici. Najbolj priporočljivo je tedaj, da se enostavno prepišejo pravila dijaške matice poljskih dijakov (Bratnia potnocz), ki se je ustanovila ob veljavi ravno istih udružnih zakonov in ki se je tako razvila,, da je danes ena največjih ustanov te vrste v centralni Evropi. B. Naj se obdrži princip brezobrestnega posojila. Pri hudobiji današnjega sveta se večkrat zgodi, da, ko se je kdo najedel, začne pljuvati v skledo. Na ta način lahko matica izvršuje potrebno kontrolo, kako le je uporabil dani denar in kaže smer za nadaljnjo pot mladeniču, ki konča svoje Itudije. Obenem bi pa lahko postavila v tvoja pravila določbo: »Dijaška matica more v upoštevanja vrednih slučajev deloma ali v celoti brisati terjatev.« C. Kako naj Dijaška matica pridobiva denar? Važno za naše zaMe! O dekretu od 9. decembra 1920. št. 1883 in o naredbi od 1. II. 1922. izdanimi od zakladne-ga ministrstva in objavljenimi v uradnem listu 20. marca 1922. Naš namen je raztolmačiti interesiranim zadrugam smisel omenjenega dekreta in na redbe. Opozorimo, da se ta dekret tiče le onih za drug, ki prejemajo vloge, a ne delajo za dobiček. Po tem dekretu je zagotovljeno državno jamstvo onim zadrugam, katere so postale pa sivne vsled zamenjave. Visokost in ostali pogoji tega jamstva so razvidni iz sledečega V smislu kr. dekreta od 9. decembra 1920 št. 1883 v zvezi z dekretom od 27. nov. 1919 o definitivni ureditvi valute čl. 15. smejo na daljevati svoje poslovanje samo ene zadruge katere niso bile pasivne pred 19. aprilom 1919 Že pred 19. aprila 1919. pasivne zadruge smejo tudi nadaljevati svoje poslovanje, če prevzame kritje njihovega primanjkljaja odbor ali člani. Zadruge, ki so postale pasivne po 19. aprila 1919. vsled tega, ker niso dosegle zamenjavo terjatev napram bivši avstro-ogrski monarhiji (vojno posojilo in druge vrednotnice) in ki jim niso še bile zamenjane razne naložbe v kronah odnosno naložbe v raznih delnicah itd., in tudi Ts^pirfo Iri s« že nr«"* ~V r1-~ / pasivne, a je prevzet odbor ali člani kritje njihovega primanjkljaja, bodo imele pravico smislu zgoraj navedenega dekreta zahtevati državno jamstvo za primanjkljaj, nastal vsled zamenjave. Primanjkljaj nastal že pred 19. aprila 1919. ki ga mora prevzeti odbor ali člani, če hoče zadruga nadaljevati, se mora ugotoviti na podlagi sestavljene bilance v kronah na večer 19. aprila 1919. in spremeniti vse postavke lire v razmerju 60%. Primanjkljaj, naslJal vsled zamenjave, se mora ugotoviti po čL 2. kr. dekreta od 9. XII. 1920, n naredbe, izdane dne 1. II. 1922., na podlagi bilance, sestavljene na sledeči način: I. Pasiva. Vloge, tekočt račun, in vsa ostala pasiva izražena v kronah m izterljiva v lirah, »e imajo računati v razmerju 6%% oziroma po onem nižjem ključu, ki velja za njih, (n. pr. vloge onih ki so se izrečno protivili zamenjavi v lire onSh inc-z.em.cev, ki niso pristojna in ne bivajo ne v Julijski ne v Tredentinski Krajini in kateri nimajo pravice do 20% poviška.) Pasiva, izražena v kronah, a plačljiva v drugi ne kronski valuti, «e imajo računati po dnevnem tečaju v Grah po 60%. Zadružni deleži se računajo po 60%. Reservni fond se sploh ne vračuna, ampak se povsem izpusti IL Aktiva. Premični in nepremični inventar se mora računati po dejstveni, a ne po bilančni vrednosti. Gotovina od 19. aprila 1919. v lirah po 60%, Terjatve, izterljive v lirah, je treba vnesti v lirah po 60%. Terjatve, ki niso izterljive v lirah oziroma ki so postale z zamenjavo denarja sumljive, se morajo vnesli po tržni ali borzni ceni, izraženi v lirah po 60%. Vrednotnice ravno tako. Terjatve, vračljive v drugi nekronski valuti, se imajo računati po dnevnem tečaju. Po čl. II. kr. dekreta od 9. decembra 1920. it. 1883 se smatrajo za izterljive v lirah samo one terjatve, katerim je z dekretom od 29. XI. 1919. priznana zamenjava v razmerju 60%. Vse ostale terjatve se smatrajo sumljive glede izterljivosti, izvzenuri tiste, na katere M nanaša kaka posebna odredba. Vrednotnice se računajo po ceni najbližjega mesta ali trga v mejah kraljevine, katera cena je bila napravljena po razglasitvi dekreta o zamenjavi valute in 20. aprila 1920. Avstrijska vojna posojila se računajo kon-vencijonalno 0 s 10 lire za K 100.— ali 1 Lira za 1000 K nam male in to izključno v svrho bilancrranja. Predvojna avstrijska posojila, prevzeta po italijanski državi, v smislu dekreta od 3. XI. 1920., se računajo po sedanji vrednosti. Za manjkljaj, kateri bo izviral iz bilance, sestavljene v tem smislu, jamči država, in to k večjemu za dobo 25 let. V smislu ČL II. dekreta od % decembra 1920. št. 1883 se mora izkazati m izračunati manjk-ljai na sledeči načm: Ugotovi se znesek vseh pasiv z večera 19. aprila 1919. Od tega se odbijejo: 1) Znesek vseh dolgov, plačljivih v kronah (n. pr. zneski, za katere so vlagatelji izrečno prepove, dali zamenjavo v lire.) 2) Gotovina z dne 19. aprila 1919., menjana po 40% z naknadnim 20% doplačilom. 3) Svota, uvožena z one strani premirne črte po 19. aprila 1919. in zamenjana po 60%. (To bi bile one svote, katere so naše zadruge prenesle iz Ljubljane po 19. aprila 1919. in za 1rmter* m bila- damafiaa* zamenjava) 4) Za—sle vseh terjatev, katere mora' > jent! in dolžniki plačati ▼ lirah v rt -ir-^ 60%, (Co bi bili vst klijenti m dolžniki, Kr -.i-vajo v Julijski ali Tridentrnsld Krajini, spadajo v smkhi najnovejših odredb tudi terjatve napram bivši a--o. pošti.) Ostanek, kateri se dobi odbivši vse navede ne svote, se pretvori v lire v razmerju 60% in od tega se še odbijejo: 5) Vsi zneski, investirani v kronah in izterljivi v kronah po vrednosti od 19. IV. 1919 (to bi bile n. pr. one terjatve, za katere je zadruga izjavila, da se ne menjajo v lire.) 6) Vse terjatve izven meja kraljevine in terjatve sumljive izterljivosti« oboje po trgovski vrednosti od 19. IV. 1919. (Za naše zadruge pridejo v pošte v terjatve v Jugoslaviji, na Reki, v Nemški Avstriji in drugje.) 7} Vrednotnice po njihovi trgovski vrednosti od 19. IV. 1919. 8) Vsa ostala aktiva, katera so postavljena v bilanco, a niso bila investirana v kronah, posebno premični in nepremični inventar. (Ta poslednji, kakor že omenjeno, po dejstveni a ne po bilančni vrednosti.) 9) Zneski 20% poviška, katerega se ni pri. znalo inozemskim upnikom, ki niso pristojni in ne bivajo v novih pokrajinah in katerim se je plačalo le 40% na mesto 60%. Ostanek, zmanjšan z zneskom, katerega je zadruga že prejela na podlagi dekreta od 29. novembra 1919. čL 4. (To je takozvani 20% pcrvišek na vloge), tvori manjkljaj, za katerega jamči država. Znesek bo določalo zakladno ministrstvo po svojih lokalnih organih na podlagi bilanc, sestavljenih v gornjem smislu. Zavodom, katerim bo podeljena državna garancija, odgovarjajoča manjkJjaju, bodo podvrženi drž. reviziji, katero bo po potrebi izvrševalo zakladno ministrstvo. To poslednje bode imelo tudi pravico delegirati svojega zastopnika v seje upravnega in nadzornega odbora. Smel bo tuda zaukazati likvidacijo po-edinih zadrug. Dovoljeno jamstvo se za slučaj likvidacije ne zmanjša. (čL 2. kr. d. 9. XII 1920.) Po čL III. citiranega dekreta se mora vnesti zajamčena svota v bilanci med aktiva kot po sebna postavka: «Neplodonosni državni garancijski fond1*. Znesek tega fonda se ne bode izplačal za drugam v gotovini. Opomoglo jim bo z ene strani s tem, da jim bo zakladno nadzorništvo smelo otvoriti kredit do visokosti samega fon da. Ta kredi* bodo zadruge smele uporabljati samo za izplačevanje vlog, m to zopet le slučaju, da ne rnc rejo priti do potrebnih sred stev niti s pomočjo tekočega poslovan a niti pomočjo trenotne realizacije svojih aktiv. Ta zavod bo lat -al nalagat* vse svoje nor malne blagajniške prebitke v korist navede nega otvorjenega kredita. Z druge strani bo obstojala državna pomoč v tem, da bo državno nadzorništvo pred plačalo pasivnim zadrugam protivrednost obresli na vloge, katere so se že izplačale ali pa — morajo ravno izplačati To seveda samo do visokosti garancijskega fonda. (Recimo da je vlog 500.000, a garancij skega fonda samo 50.000; obresti se bodo predplačale na drugi manji znesek.) Visokost teh predupnov se bode določila od leta do leta, dokler se ne izčrpa garancijski v crnislu. ravnokar navedenega. li predujmi bcuo ou i v. iiu XII. 1920. enaki znesku faktično izplačanih obresti na vloge, a od 1. I. 1921. dalje sc bodo izračunali po oficijelni eskomptni meri (6%} zmanjšani za 50 s t (H%). V smislu čl 4. citi ranega dekreta se bode zakladno nadzorništvo počenia s 1. I. 1921. dalje, a ne prelco 25 let, obremenilo z obrestmi na garancijsk fond; obrestna mera bo enaka oficijelni eskomptni meri zmanjšani s 50 st. [}4%). Za cM>o od 20. I. 1919. 31. XII. 1920. se bodle obremenilo za obresti po obrestni meri katera velja pri zadrugah za vloge in tekoči račun. V smislu čL V. »uvedenega dekreta se sme uporabiti od letnega čistega dobička največ 20% za dotacijo reservnega fonda 10% za dobrodelne svrhe, ako odgovarjajo pravilom. Ostanek 70% se mera redbo vsako leto u porabiti za zmanjšanje garancijskega fonda. (V smislu navedenega se bodo pripisale ga rancijskemu fondu koncem vsakega leta obresti v visokosti, kakor aavejUno, a od skupne svote se bode odbilo 70% čistega dobička. Ostanek bo predstavljal visokost garancijskega fonda.) Od letnega dobička ni mogoče računati za družnim deležem več kot 5% obresti j. Reservni iood bo, v kolikor se ne bo rabil za kritje zgube, nastale s poslovanjem, vinku-Hran v IcorM reservnega fonda. Kakor hitro bo garancijski fond pokrit oziroma uničen, bo odpadla za državo dolžnost dajati predujme v smislu čl. 5. kr. dekreta od 9. XII. 1920. V smislu ČL VL in VIL citiranega dekreta se morajo voditi pieduftitf, prejeti od otvorjenega tekočega računa, in oni, prejeti za obre-U na vloge, deljeno, s posebnima računima v korist driave. V fašfcmco se vnesejo med pasiva. Na te prednsne se računa 1.50% obresti, katere se vsako leto kap rta liri rajo. V smislu čL VIII. citiranega dekreta se bodo vsi ti predupni morali vrniti na koncu zajamčene dobe 25 tet Vrnitev se bo izvršila s posebnimi v to svrho nabranimi fondi m z reservnim fondom. V smislu čl. IX. citiranega dekreta je treba vnesti v pasiva bilance znesek zadružnih deležev od 19. IV. 1919. Glede manjkljaja, ugotov-jenega, kakor navedeno« in za katerega je država prevzela jamstvo* odpade vsaka na-daljna odgovornost zadrugerjev. (Za to jamči vsakem slučaju država). Za sedaj je torej dolžnost nafiih zadrug, da postopajo v navedenem smislu. Ako bo de te bilanci izkazale manjkljaj, bo njihova daljnja briga, ukreniti vse potrebno v svrho dosege državne garancije. ----v Trstu. tevne vesti I*.tacij Gruntar. Preteklo soboto umrl v Ljubljani znani narodnjak in morski mecen notar Ignacij Grunta i. mrl je v 77. letu svoje starosti. Rodil se je 17. decembra 1844. v Kobaridu kot sin kmetskih starišev. Gimnazijo je študiral v Gorici. Že na gimnaziji se je seznanil z njim naš veb'ki in mili pesnik Simon Gregorčič. To prijateljstvo je imelo za nadaljnji razvoj našega pesnika velikansko važnost. Kot notar v Kobaridu je pokojni Gruntar založil 1. 1882. Gregorčičeve Poezije in tako pomagal pesniku, da je stopil pred slovensko široko javnost. Tudi drugače je stal notar Gruntar Gregorčiču stalno* ob strani z gmotno in moralno podporo*. Založil je pesnikov spis «V obrambo« in pozneje po Gregorčičevi smrti pesnikov življenjepis, ki ga je napisal Anton Burger. Popojni Gruntar je bil v prijateljskih stikih tudi z drugimi kulturnimi delavci svoje dobe, n. pr. z drugim našim primorskim pesnikom Krilanom, z naravoslovcem in pisateljem prof. Erjavcem i. dr. Predvsem pa tiči važnost njegovega delovanja v tem, da je bil, kakor smo že omenili, velikodušni mecen našega Gregorčiča. Ves slovenski narod, predvsem pa mi julijski Slovenci mu dolgujemo že vsled tega globoko hvaležnost. Naše ljudstvo' mu bo ohranilo trajen spomin, a v zgodovini naše kulture si je zagotovil časten spomenik s svojim požrtvovalnim in blagodejnim sodelovanjem na vseh poljih našega kulturnega napredka. Naj počiva v miru! Besedilo resolucije naših poslancev. Poslanca Podgornik in Wilfan sta predložila na seji zbornice dne 25. t. m. sledečo resolucijo: Zbornica poziva vlado-, da ukrene potrebno, da se bo slovansko prebivalstvo v novih pokrajinah lahko prosto posluževalo svojega lastnega jezika v občevanju z državnimi oblastvi, tako v govoru kakor v pisavi in da sistemizira za to zadostno število službenih mest za uradnike, ki morajo biti zmožni slovanskega jezika: dalje, da morajo biti uradni spisi, ki so naslovljeni na slovanske stranke, pisani v jeziku prizadetih in da mora oskrbeti urad morebitno potrebno prestavo in ne na stroške stranke. O tej resoluciji se bo morala izjaviti vlada in mi bomo poročali, čim bomo prejeli tozadevno vest. Danes omenmo le značilno dejstvo, da so tukajšnji listi pisali, da je Podgornik govoril o rabi slovanskega jezika pri državnih oblastvih potom tolmačev. Na noge red trpinov! Opozarjamo na poziv k shodu vojnih oškodovancev, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo v Gorici. Naši vojni oškodovanci, naše vasi naj gredo ta dan tnimoma v Gorico, da s svojim številom pokažejo vladi moč in upravičenost c v-riftli 73^(01 t T jn»1cfvo -ralit P173, Ja C o to vprašanje, ki ima življenjsko važnost za vso našo pokrajino, reši tako, da bodo koristi opustošenih krajev zavarovani proti vsaki nizki in nevarni špekulaciji od katerekoli strani. Zbrane ljudske množice bodo na tem shodu glasno povedale vladi in njenim predstavnikom, da so* site zavlačevanja in brezkončnega odlašanja in cincanja tistih, ki so poklicani skrbeti za to, da pridejo vojni oškodovanci čim prej do vojne odškodnine in do svojih domov. Vlada se mora odločiti za takšen korak, s iaterim bodo množice vojnih oškodovancev pomirjene. Delo, ki se je začelo, se mora nadaljevati in dovršiti. Vlada ne zavlačuj kreditiranja stavbinskih zadrug, sajti s tem spravlja v nevarnost ne samo obstoj zadrug parnih, temveč tudi vojno odškodnino naših nesrečnih trpinov, ki že *eta žalostno životarijo po nezdravih baratah. Povejmo vladi, da jo smatramo za odgovorno za vso nesrečo, ki bi znala nastati kot posledica njene «politike« v vprašanju vojne odškodnine. Vlada mora jam- PoKtično društvo .Edinost., odsek za Trst in okolico vabi vse svoje Sne, somiiljenike in zaupnike na sestanek, ld s« bo vrfil t nedeljo ob 10. uri predpoMae ▼ dvorani .Delavskega lurns umnega di ušiva pri St- Jakoba. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ld so se ▼ zadnjem času pojavila glede organizacije našega političnega draštva, o našem stališča napram novemu občinskemu zastopstvo, fa razen toga o sodobnih gopodarkih vprašanjih aaše okolice. Dolžnot jsokiija aašega domafiaa je, da se t^tffl tafa sestanka. Politično društvo «E din ost* _Odsek 1 Trst la okolico. čiti za to, da pridejo vsi vojni oškodovanci do svoje vojne odškodnine, in to čim prej, takoj! To je njena dolžnost! To ji bodo povedale množice našega ljudstva na taboru prihodnjo nedeljo tako glasno, da se 30 slišalo prav do Runa. Zatorej v nede-jo vsi v Gorico! Na noge, rod trpinov! Sodni jezik r kulturnih deželah. Praški list Bohemia» je nedavno temu begal nemško javnost v Čeboslorvaški republiki z vestjo neki tajni naredbi ministrstva za notranje stvari na vse politične urade, kjer da jih poživlja, naj pri sestavljanju prvotnih porotniških list pazijjo na to, da bodo izključeni vsi, ki ne poznajo državnega, to je češkega jezika. ~o da je nov napad na pravice nemškega prebivalstva. Na to je na šegav način vso tisto reško veselo-žaloigro. Določeno ie, ugotovljeno je — pripoveduje —, da Reka mora postati italijanska! Tako so prepevali v vezani in nevezani besedi, z donečim glasom in iz najlepših narodnih grl. — Oh, ta nezadrž-ljivi razmah patriotizma, ki se s svojimi ognjenimi jeziki dotika skrajnega roba nedovršene domovine, nas sili, da pozabljamo celo svoje lastno gorje in svoje lastne dolgove! En sam spev, od Alp do morja, plamti iz italskih prsi in se povzpenja v nebrzdano slavje ljubav! do domovine. Je epičen spev to! Je sveta himna italijanske Reke! — Prišli smo, da po-klonimo Reko Italiji! Tu ostanemo! Ali — tu ji- vmes en «ali». Nikdo drugi, nego Benitta Mussclini — torej patriot, ki je vzvišen nad vsakim sumom — je napisal v svojem «PopoIo d'ltalia» frazo, ki hreščeče distonira te veličastne muzikalne skladnosti. Napisal je: »Rešitev tržaške luke bi bila resno ogrožena, če ji reška luka — v okviru avtonomistične uredbe — postane tekmovalka! Oho! — v&klika «Popclo Friulan&> — reška fabula ama vendar svojo mcralo! In vi, Rečani, ki pričakujete pri vhodu domovinskega gledališča, veste sedaj koliko stane sedež v prvi vrsti! Mi Go-ri-čani pa, ki se — da govorimo resnico — malo zanimamo za vašo usodo: imamo toliko drugih stvari, ki jim moramo posvečati svojo pažnjo. Ali fraza, ki je gotovo ušla Mussolini-ju v hipu prevelike iskrenosti, nas sili, da resno razmišljamo, kajti besede take vrsto imajo sploh svojo moralo. Videm pazi na naj istotako kakor Trst na Reko. Eden in drug, bi hotela absorbirati! Seveda, gotovo ne radi navadnih gospodarskih ali afarističnih interesov, marveč le v duhu patriotičnega bratstva!... O, blažena iskrenost, tako oddaljena in tako nepoznana! Koliko ovinkov je treba napraviti, da se pride do cilja, ki se hoče potaji ti! častna beseda: mi dajnmo brutalni iskrenosti prednost pred takozvano politiko! -Pevsko društvo «S!ava» pri Sv. Mar. Magd, sp., je imelo 24. marca svoj redni občni zbor. Med drugim obširnim dnevnim redotn je občni zbor o priliki 30 letnega obstoja društva izrekel zahvalo vsem onim članom, ki so še dane , zvesti svojemu in edinemu kulturnemu gnezdu v tem okraju, kakor tudi bivšim Članom, ki so v debi delovanja društva pripomogli na kakršen si bodi način. Pietežni del zasluge za razvoj društva gre večletnemu pevovodju g. Valentinu Pižonu in pa ustanoviteljem društva, kateri so oslcli še do danes neumorni delavci na. tem polju. 7.i.to jih je občni zbor imenoval za svoje čailne člane. Ti so: večletni predsednik u- Anton Miklavec, večletni tajnik oziroma blagajnik g. Josip Pregarc, dobri in zvesti pevci gg. Josip Suše!, Ivan Pošega in Anton Čok. Na Jnovcom r«Iu so -se razvile živahne in obširnejše debate, kar je znak, da so se v tem okraju, kjer manjka inteligence, razvili elementi, ki bodo v bodočnosti služili za prosper in izobrazbo naših mlajših fantov in deklet. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Drag. Gregorič, preds.; Silvester Pregaic, podpr.; Zorko Miklavec, tapiik; Zdravko Pregarc, blag.; Gracija Kovačič, Justina Stepančič, Ivan Švara, Ivan Stepančič, Fran Drezovec, Josdp Kariš in Rudolf Bertck, odborniki. Odvetniške in notarske uradnike in uradnice vabi na nocojšnji sestanek ob 7 M v navadnih prostorih zadnjič izvoljeni pripravljalni odbor. Hipni u tisi iz rimskega parlamenta. Pod tem naslovom se bavi «Der Tiroler« z debato v rimskem parlamentu o predlogu socialista Modiglianija, s katerim so se obsodila faši-stovska nasilja. Iz govora poslanca Mazzonija posnemlje «IW Tlroler^ ugotovitev, da fašizem nima danes nič opraviti z narodno mislijo, njegove «squadre d'azume» da so udinjen« veleposestnikom, delavstvo da nima nobene zaščite in pomoči s strani oblastev. Toda, pripravlja da se — povračilo! Izvajanja poslanca Mazzonija — nadaljuje «Der Tiroler® so napravila tako globok vtis, da je sledila burna pohvala od vseh strani, izvzemši fašiste. Dnevni ced ki ga je predlagal ta poslanec, zahteva zaščito podeželnega delavstva proti vsakemu ogrožanju in nasilju. Fašiste je ta predlog spravil v toliko zadrego, da so izjavili, da bodo tudi oni glasovali — zal Potem se bavi tirolski list z govorom poslanca Mo-diglianija, o katerem pravi, da je prijel bika za roge. Modigliani je stavil namreč dodaten predlog k resoluciji Mazzctiija: da jc pode-želne delavce ščititi pred lašistovskim nasiljem! Na to pa osvetljuje «Der Tiro4er» glasovanje o ModiglianJjevem dodatnem predlogu. Proti fašistom da so glasovali:socialisti, republikanci, nemški in slovanski poslanci! Za fašiste pa nacionalisti, prejšnji minister Gaspa-rotto in Giollttil Njegov glas so spremljali socialisti z: »lopovom*, «morilcem>! Sto m dveh poslancev ni bilo btizu, ker so bili — kakor pravi «Der Tiroler» — prestrahopetni, da bi pokazali barvo. Končni resultat je bil: 72 proti Modiglianovemu predlogu, 82 pa za! S tem je bila izrečena obsodba nad fašizmom! Mladina pri Sv. Mar. Magd. ki se zanima za glasbo (mandolin ali tamburice) je vabljena na sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 20 in pol v prostorih pevsk. društva «Slava »f, . j ' Sklicatelj. aoaaa o a a o o o o a cj o a NAŠA ZALOŽBA V TRSTU ta nova in prepotrebna književna zadruga, ki ima namen združiti vse mlade kulturne moči našega navoda ob Adriji, je izdala kot svoje prvo delo sloviti zgod. roman Ivana Preglja PLEBANUS JOANNES Naročite to knjigo vsi, ki vam je nov kulturni razcvit našega ljudstva na tem ozemlju pri srcu! Dobi se v Trstu pri Traniju in Stoki, v Gorici pri KTD. Stane brez poštnme 5.50 L. O Veliki noči izide zbirka novel Franceta Bevka FARAON v umet. opremi slikarja Toneta Kralja« oooooooooooooo o o ▼ Trsta, dae 30. marca 1922. »EDINOST« Jtran ffc Kdo ve kaf? 13-letna učenka Ivanka Zore gojenka Alojzija Perdana, bivajočega na Alacfišču kesa tvrdke Demetrio Marco, Fer-rlera Servola št. 1274 — je odšla dne 27. t. m. popoldne kakor navadno od doma v šolo ▼ skednju. z šcie pa se ni povrnila domov. Per-dano-vi so izvedeli, da je deklica isto noč prenočila v neki hrši blizu smodnišnice. Dotični družinski glavar jo je hotel izročiti zopet Per-danovim. Toda — ušla mu je in od tedaj ni več sledi za njo. Deklica je piavolasa, krepka. Bila je razoglava. Imela je na »ebi rcfeč predpasnik, kratke bele nogavice, usnjate čre-veljčke z gumbi m obšive s suknom! Kdor bi kaj vedel, je na prašen, naj nemudoma sporoči na gornji naslov. ♦ Družinski izlet Planinskega društva v Vipavsko dolino. Društvo je odločilo napraviti v nedeljo 2. aprila ta jako lepi in lahki izlet, da nudi vsem prijateljem narave možnost udeležbe. Erzelj je cilj izleta, nadkriljuje celo dolino in čara človeka s svojim razgledom na vse strani. V prijazni dolini Braniče bo v dobro-znani gostilni Če hov ino vi kosilo. Po odmoru te vrne družba preko Štanjela z vlakom 19'58 v Trst, kamor prispe ob 21*08. Odhod zjutraj z vlakom do Štanjela in sicer ob 6. uri z državnega kolodvora ob 6'15 iz Rocola ob 6'25 od Sv. Ivana, ob 6'44 z Opčin. Prihod v Štanjel ob 7'15 zjutraj. Vabljeni so vsi člani in prijatelji divne narave, Odvada! Danes, v četrtek dne 30. t. m. se vrši važna redna krožkova seja točno ob 20 v navadnih prostorih. Člane pazivljamo, da se je brezpogojno in v polnem številu udeleže. Obenem so naprošeni vsi oni, ki so jim bile izposojene lenjige, da jih še danes vrnejo, da nam bo mogoče izvršiti knjižnični pregled. vsesri, M delajo proti njemu. 2upan Bonavia bi moral po tej nezaupnici odstopiti. Upravni ukrepi goriškega daicl— odbora. V pondeijek je imel goriški deželni odbor sejo. K prvi točki dnevnega reda o preuredbi kmetijskih šol je poročal g. Lrižman, Čigar predloge je odbor enoglasno sprejel. Nato se je razpravljalo o spremembi zakona za ceste, o povišanju plačil zavarovalnih družb za gasilni fond. Pri razpravi o financah je dr. Turna opozoril, da nima Gorica kljub velikim izdatkom ne vodovoda, ne kanalizacije. Sen. Bombig je govorniku pojasnil, da so tozadevna dela v teku. Sledilo je poročilo dr. Pascolija o upravljanju kopališč v Gradežu, nakar je končno g. Treven priporočal odboru skrb za ceste v idrijskem okraju. Iz Štanjela na Krasu. — Po dolgem enoletnem molku priredi tukajšnje pevsko in bralno društvo «Štanjel» dne 23. aprila (na belo nedeljo) veliko pomladansko veselico na grajskem dvorišču. Pri veselici sodelujejo razna bratska društva. Spored prireditve bo v časopisih objavljen pravočasno. Za danes pripominjamo, da bo na sporedu tudi vedno lepa in znana Finž-garjeva trodejanska narodna igra «Veriga». Dobiček je namenjen ustanovitvi društvenega odra, katerega društvo silno pogreša, in knjižnici, iz katere naj bi naše ukaželjno ljudstvo zajemalo* znanost in kulturo. Trdno smo uverjeni, da nas tega dne zagotovo poseti bližnje in daljnje prebivalstvo kršnega Krasa, cvetoče Vipavske doline in bratje tam od Jadranskega morja. Bližja bratska društva so naprošena, da tega dne ne prirejajo veselic. K obilni udeležbi vabi odbor. «Mati» v Dornbergu. Kakor vselej sem se tudi takrat z veseljem odzval vabilu «Slov. Čitalnice« v Dornbergu k vprizoritvi Meškove drame «Mati»; toda, dasi mi je delavnost dornberskih kulturnih dr. dobro znana, sem dvomil, da bi ta drama mogla uspeti na deželi. Priznati ueram, da sem bil veselo prese nečen. Nočem se spuščati v kritiko posameznih vlog, ampak cmejil se bom na nekaj opomb o prireditvi kot taki. Prireditev je bila izborno organizirana, pričela je točno ob napovedani uri (kar bi lahko služilo našim mestnim društvom za zgled), bilo ni onih mučnih pavz, bogati program je bil izveden v razmeroma kratkem času. Domačemu mešanemu zboru, ki sicer razpolaga z zelo dobrimi glasovi, a žal vpošteva premalo dinamiko, je sledil barkovljanski oktet. Občinstvo ga je sprejelo z burnim ploskanjem ne samo radi preciznega izvajanja pevskih tečk, ampak tudi kot predstavnika tržaš. Slovencev. — Igra je bila dobro naštudirana, igralci so se poglobili v svoje vloge, igrali so s čustvom; v prvem dejanju je bilo izvajanje nekoliko pretiho, kar so igralci popravili v naslednjih dejanjih. Ker pa igralci niso bili vajeni glasnejšega izvajanja ni prišlo stopnjevanje glasu do pravega izraza v zadnjih dveh dejanjih. To je bila morda edina primanjkljivost. Igralcem bi svetoval, da se vadijo govoriti v dvorani glasno s pretiranim glasom. — Sccnerija nepričakovano dobra. Občinstvo vsekako napreduje v razumevanju globljih iger; le tiste neokusne pripombe nekaterih otročajev, katere bi bilo treba javno osramotiti, bi lahko izostale. «Slcv. Čitalnica» je lahko ponosna na to prireditev; njen dramatični krožek naj vzame v pretres teh par opomb, pri katerih nisem nikakor vpoštevol težkih ovir, s katerimi so združene slične prireditve na deželi, ampak sem ocenil prireditev neglede nato, ali se je vršila v mestu ali na deželi. V včerajšnji «Edinosti» napovedana ponovitev te drame se radi nepričakovanih ovir ne bo vršila. VtsH is Istre Podgrad. Vsled preklica sejanje* za časa kuge na parki jih ter vsled slabih vremen, se je vršil v tem letu prvi mesečni semenj, ki je imel zadovoljiv uspeh, šele meseca marca. Da ni bil semenj preveč dobro obiskan, je pripisati temu, da ljudstvo ni bilo poučeno o ponovni otvoritvi semnja za govejo živino. Semenj se bo zopet redno vršil dne 8. vsakega meseca, oziroma, ako pade 8. na praznik, nafiledap delavnik. Pričakovati je, da doseže tukajšnji semenj zopet svoj prejšnji obseg. Novoizvoljeni občinski odbor misli posvetiti, kakor se zagotavlja, razvoju semnja svojo posebno skrb, kar bo brez dvoma na korist go» spodarskega življenja vsega okoliša. Iz Herpelj. Pevsko-bralno društvo «Zve-zda» naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 2. aprila t. L, v gostilniških prostorih g. Benčiča ob 2 uri pop. s sledečim dnevnim redom: * 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo pregled, računov; 5. Volitev novega odbora in 6. Slučajnosti Tiskoma zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji m poda Sienktewtczeve romane v novem prevodu prof. dr. Mole ta, ako se priglasi zadostno število naročnikov. Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim Hubiteljem prvovrstnega čtiva, bo izdajala Sienkiewi-czeve romane v predsledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinarjev. Cena celotnemu romanu bo pozneje v knjigotržtvu višja. Začetek bo tvoril roman «Z ognjem in mečexn». Sledil mu bo «Potop», nato «Gospod Volodijovski», «Križarji* in «Quo vadiš». Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj priglase potom dopisnice kot naročniki na Sienkiewiczev roman «Z ognjem in mečem«. Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno. — Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Gospodarstvo Vprašanje petroleja v italijanskem narodnem gospodarstvu. Milanski «Avanti!» pri občuje zanimiv članek o važnosti petroleja za ifoli-jansko narodno gospodarstvo. Uvoz petroleja v Italijo znaša sedaj pol miljo na ton na leto. Člankar povdarja potrebo, da se uvoz znatno pomnoži in da se mora Italija brigati za to, da bi petrolej dobivala iz Rumunaje in Rusije, in sicer iz dveh razlogov. Prvič radi tega, ker sta ti dve državi mnogo bližje nas, nego Amerika in drugič, ker je mnogo koristnejše, ako se kupuje blago v državah s slabo valuto. Mnogo industrij in železniških prog bi moralo po mnenju člankarja zamenjati v porabo premoga z vporabo petroleja, kar bi bilo mnogo cenejše. V dokaz navaja slučaj amerikanske železniške družbe «Missouri Hansas and Te-xas», ki je leta 1918 prihranila poldrugi milijon dolarjev s tem, da je nadomestila premog s petrolejem pri svojih parnih strojih. Tudi na parobrodih se z velikim uspehom zamenjuje premog s petrolejem in razen tega se vedno nanj množi vporaba avtomobilov, ki konsu mirajo mnogo benzina. Benzin pa se, kakor je znano, izdeluje iz surovega petroleja ali nafte. Elektrizacija poljedelstva. V Italiji se je listano vila anonimna družba za obdelovanje zemlje z električnimi stroji. Prvi poskusi te vrste se izvršujejo v pokrajini Emiliji in sicer z jako lepkni uspela. Do sedaj so se postavili v obratovanje električni plugi, ki lahko orjejo 50 cm. globoko in so posebno važni za obdelovanje rižnega polja, ki mora ležati pod vodo. Do sedaj se je uporabljalo za to človeško delo, kar je za človeško zdravje seveda zelo škodljivo. Z uporabo električnlih strojev se doseza prihranek 30—40 odstotkov na stroških. Književnost In umetnost Dodatek k moji oceni letošnjih knjig »Goriške Matice* (glej «Edinost» z dne 9. in 23. t m.) — Gospod akad. slikar Avgust Bucik mi je pojasnil, da pri svojem ilustrovanju knjig ni bil popolnoma prost v svojih koncepcijah, ampak da se je moral (n. pr. pri naslovni strani koledarja) udati pritisku urednika, ki da mu je vsiHl celotno, popolnoma ponesrečeno zasnovo in da vsled tega ne more biti zanjo povsč odgovoren. — Ker se to ni zgodilo prvič in nele g. Buctku, naj ob tej priliki z vso odločnostjo in javno izrazim svoje stališče (ki mu stvarno ne more nihče oporekati): če imale do kakega našega umetnika zaupanje in mu naročite kakršnokoli umetniško delo, pustite mu vso svobodo, ki jo mora imeti, ako naj ustvarja po notranjem nagibu, ako naj poda res nekaj, kar ima trajne vrednote v sebi! V naprotnem s ki čaju se vedno zgodi, da se izcimi iz Vašega naročila ponesrečeno skrpucalo, katero ne dela časti ne Vam in ne umetniku, ki se po navadi uda, ker je — lačen! Dr. Alojzi« Res. Nov Slovenki roman. Izšel je ravnokar prekrasni Ivan Pregeljev zgodovinski roman *Ple-banus Joasmes*. ki ga je založila «Naša založbam v Trstu. Dobfva se ga v Trstu pri Štoki in Traniju, v Gorici pa v prodajalni «Tisk. društva*. Stane izvod 5'50 L. Socialna miseL — Izšla je 3. št. tega lepega in izborno urejevanega mesečnika za vse panoge socialnega in kulturnega življenja, z bogato, zanimivo vsebino: Ivanka Klemenčič: Žena in njeni cilji. — Dr. Angelik Tominec: Sv. Frančišek — komunist? — Dr. Josip Andrič: Kulturne tendencije Radićeva seljačkog pokreta. — Janko Kralj: Mezdni boji in draginja. — L. Kuhar (Pariz): Mednarodna zveza za proučevanje socialnega vprašanja. — Dr. Janko Brejc: VpraJh»«je imovine dežele Kranjske. — Dr. Ujčič — dr. Gosar: Vprašanje o svojini. — Pregled: Naše zadeve, Če-tvemi sporazum m naša notranja politika. Naša zosebna dobrodelnost, Vstajajoča Indija, Socialna izobrazba. Socialno vprašanje in gibanje, Zadružništvo na Primorskem, Revije, Ženski vestnik. — Vsakomur, kdor se zanima za socialno vprašanje (in kateri inteligent se danes za to ne zanima?), bodi ta revija teplo priporočena! Naroča se naravnost v Ljubljani pri upravi «Socialne misii», Poljanski nasip ali pa pri Traniju v Trstu. Stane vse leto 15 Hr. H. Sienkievriczevi romani v novem prevodu. Ko smo pred leti dobili sloveče Sienkiew'cze-ve romane v slovenskem prevodu, ]e vladalo za nje povsod veliko navdušenje, in še danes je po naših javnih knjižnicah živo popraševa-nje po njih. Zal, da so razen «Rodbme Polane-šk£h» že vsi razprodani. Makrkateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske mase tako kakor Sicnlrievricz. Njego, vi historični romani so pravd evangelij nesebičnega patriotizma; tipi njegovih požrtvovalnih funakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dheh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narodi. Naša čitajoča javnost čuti živo potrebo, da dobi zopet Sien-kiewiczeva dela v roke. Iz tržaškega življenja Ponesrečen naskok na vOo Haggiconsta. Včeraj ponoči so preplezali neznani tatovi zid vile Helene Haggiconste v uldci Passeggio di S. AncLrea št. 8—10, nakar so se podali v poslopje. Ob pravem času jih je pa razgnal vratar vile. Umorjen mladenič. Včeraj ob prvh jutranjih urah je šel železniški čuvaj Fran Lago, kakor po navadi skozi železniški predor pod Kclo-njo. Med potjo je brcnil z nogo ob truplo, ki je ležalo ob progi. Tedaj je posvetil z lučjo in videl, da gre za okoli sedemnajst letnega mladeniča, ki je bil na raznih delih telesa ranjen. Neznanec je bi! seveda mrtev. Ker se je našlo v njegovi bližini bodalo in čepica, se da sklepati, cia je bil umorjen. Pri mladeniču se niso našle nikakršne tlstine, ki bi izkazale njegovo ime. Pretres! jrv detomor v Žabniiiu v Istri. Včeraj zjutraj so pripeljali v zapor C ar one o 23 letno kmetico Heleno Jedeljevo iz Žabnika pri Podgradu. Ženska bo odgovarjala pred porotniki za detocnor, katerega je izvršila pred dobim mesecem v gozdu, nedaleč od Žabnika. Evo, kako je prišla zadeva na svetlo: Dne 20. februarja t. 1. so s? mudili nekateri kmetje v gozd-u, nedaleč od Žabnika. Vsako toliko časa, ko je zapihljal lahek veter, so zahovali smrad po mrhi. Tedaj so se hoteli prepričati, za kjj gre: šli so proti grmu, od koder je prihajal smrad. Ko so bili na licu nresta, so pobrskali po grmovju, kajti izvirka smradu ni bilo videti. Sele ko so grmovje dobro raziskali, se jim je nudil pretresljiv prizor: v umazanih in okrvavljenih cunjah je ležal novorojenček moškega spola; glodali so ga že črvi. Po odkritju so se podali kmetje v vas, kjer so obvestili orožnike m nekega zdravnika. Kmalu potem je šel zdravnik z orožniki — na lice mesta in je ugotovil, da je bilo dete zadrgnjeno. Tamošnje oblastvo je uvedlo preiskave. Preiskave so bile dolge, a končno je bila vendarle aretirana krivka, in sicer, kakor smo že zgoraj cmenili, Helena Jedeljeva. Aretiranka je sprva trdila, da je nedolžna. Pozneje, ko ni našla pravega izhoda, je pri-poznala storjeni čin. Pri tej priliki je izjavila, da jo je zapeljal neki mladenič, ki je kmalu po tem pobegnil v neznan kraj. Vesti z Goriškega Tržič za avtonomijo. Zanimivo je, kar se ie zgodik? pretekla teden tržiš k emu županu Bo-navi;u, ki je v goriškem dež. zboru edini glasoval proti avtonomiji. Pret. četrtek je bila namreč sefa občinskega sveta, na kateri so socialisti združeni s pristraši i tal. ljud. stranke temeljito obračunali s svojim protiavtono-mističnim županom. Zahtevali so namreč, naj se mestni svet izreče za avtonomijo. To je bil hud poper za župana, ki se je lovil in hotel priti iz stiske. Hotel je sklep za vleči s tem, da se ta izroči posebnemu odseku. Opozicija pa je sklenila, da naj se o avtonomiji takoj! sklepa, ker je stvar jasna in ni treba šele po-j svetovanja. Dal je tedaj župan na glasovanje, I ali naj izroči jo stvar odseku. Župan je propa-j del Proti njemu je namreč glasoval tudi del njegovih pristašev. Galerije so pričele burno j ploskati. Nastalo je vpitje, prerekanje mi zmerjanje brez konca in kraja. Župan ni mogel prenesti blamaže,sam z delom občinskega sveta je zapustil dvorano, da je postala seja nesklepčna. Ta poraz ni poučen samo za Bona vio, ampak za vse one, ki so se ga posluževali v boju proti avtonomiji. Ljudstvo na Goriškem je enotnega mnenja in bo pomedlo z Vesti z Notranjskega Vipava. V nedeljo dne 2. aprila ob 4.30 popoldne priredi pri nas družba ruskih umetnikov petrograjske in moskovske opere predstavo s koncertom. Sodelujejo Marija Volkovskaja, Jakov Dolžinskij, Šuljgin i. dr. Vstopnina 5, 3, 2 liri. Predstava obstoji iz treh delov in bo nudila mnogo veselega užitka, za kar jamčijo imena sodelujočih znamenitih igralcev. V Vipavi in po vsej okolici vlada za to prireditev veliko zanimanje. Poslano*) Izjava. Podpisana izjavljam, da poznavam od danes naprej storjenih po mojem soprogu Rudolfu Bole, kakor tudi računov plačanih njemu. Opčine, 30. marca 1922. OLGA BOLE. ne pri-dolgov, *) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured« niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva. ali oglasi M računajo po 20 stotlnk beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Koor išči službo, plača polovično ceno. STANOVANJE, obstoječe iz sobe in kuhinje s pohištvom, se odda. Naslov pri upravništvu. 624 IZDELUJEM žkunice; pridem tudi na dom. Antonija Krivec, via Moise Luzzatto 3 IV. 623 DOBRO IDOČA trgovina na prometnem kraju, se takoj da v najem. Pismene ponudbe pod «Sreča» na upravni štvo. 425 ODDA se takoj gospođu dobro opremljena, zračna soba z električno razsvetljavo. Naslov pri upcavništvu. 627 MEBLIRANA SOBA v viK, lepa, eventuelnof tudi hrana se odda v najem v Rojanu. Naslov pri upravništvu lista. 600 SINGERJEVI šivalni stroji, zajamčeni, novi in rabljeni se prodajo na obroke ali se zamenjajo. Izvršujejo se tudi vsakovrstne poprave. R. Della Vedova, mehanik z nemškim izpitom, Via Coroneo št 1. 626 PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», Švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28 IVAN KACIN, Gorica, Via della Croce 10 (za Kornom), izdeluje vsakovrstne hormonije za pevska društva, cerkve itd. popravlja in uglašuje orgije in klavirje. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte cenik. 388 NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46 GOSPOD, 33 leten, samostojen veleposestnik, brez starišev, želi znanja v svrho takojšne ženitve s skrbnim, dobrosrčnim dekletom ali vdovo s premoženjem, po možnosti s trgovko na deželi ali v mestu. Ponudbe le s pravim naslovom in sliko pod «Ženitev» na upravništvo. 603 MLADENKA, vešča strojepisja, slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe. Naslov pri upravništvu. 606 2 SEDLARSKA pomočnika, pridna in vestna delavca, sprejme takoj Robert Meršnik, sedlarski mojster, Koseze 30, pošta II. Bistrica. 608 TRGOVSKI POMOČNIK išče službe v mestu ali na deželi. Via Udine 49, I. pri družini Kalin. 609 SPALNE SOBE, masivne od L 1500.— naprej, jedilnice, pisarne, stolice za gostilno in vrt L 20.— kuhinje itd. Skladišče via Udine 25. 610 CERKEV na Slapu pri Vipavi proda star, še dobro ohranjen božji grob po jako zmerni Ugodna prilika zlasti za porušene ceni cerkve. 615 TRGOVSKI LOKAL z opravo, v zelo prometnem trgu ob železnici se da v najem. Naslov pri upravništvu. 617 SLANIKE, polenovke, sardine in druge slane ribe se prodajajo na debelo. Skladišče Zurlo, Via Tivarnella 3. 621 POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa s krasno psiho, se proda za L 1475.—, druga, masivna, orehova, polirana, slavonsko delo L 1750.—. Znižane cene, velika izbera. Turk, Via Ros-sini 20. 622 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Otlobre 14. 15 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KRONE srebrne \n zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 1Q POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nadstr. 17 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Solitario 14. 51 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservatorija1 poučuje v igranju na gosli tn tudi ruski ih francoski jezik. ? KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I Schicht Pri nakupovanju Schicht-o vega mila Schichr znamka „JELEN" pazite, da ima vsaki kos vtisnjeno originalno znamko L s. ime „SCHICHT1* in podobo jelena. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandec Roman (103) Fib'p m Kranc sta zbrala tesarsko orodje, najboljše orožje in vse strelivo; nato si privlekla jadro in nekaj drogov na breg in vse zložila pod vrsto kokosovih dreves, kakih sto korakov od brega. Po preteku kake ure sta sestavila majhen Šotor, ki sta vanj spravila vse stvari, razven velikega dela streliva, ki ga je Kranc zakopal pod kupom suhega peska tik pod streho. Da fci utešila svo£o hipno žejo, je odsekal vejo, ki je bila bogato obdarejna s sadovi. Vsakdo bi moral že sam okusiti muke dolgotrajne žeje, da bi vedel oceniti slast, s katero sta Kranc in Filip srkala mleko, ki jima je omočilo zc čisto suha grla. Mornarji so ju gledali molče in s poželjivimi očmi. Kolikorkrat sta njihova voditelja odtrgala svež sad m ga načela, toli-krat so občutili pekoče bolečine vedno bolj neizprosne žeje — njihove suhe ustnice so se ie prilepi jal e druga ot> drugo — toda prostora ni hotel nikdo zapustiti, čeprav so prenašali vsi muke zavrženih- Nastopil je večer. Filip ee je vlegel na jadro in zaspal, Kranc pa se je napotil, da preišče otok, ki so nanj pribežali. Bil je majhen.. kcmaj tri milje dolg in povsod le kakih petsto čevljev širok. Vode ni odkril nikjer, če ni bila mogoče kje pod zemljo. No, so jo pa nadome« stili kokosovi orehi, ki so vsebovali izvrstno mleko. Na povratku je šel Kranc mimo straž, ki so jih postavili mornarji. Vsakdo izmed njih je bil zbujen in se plašno ozrl, če se ne bliža kak napadalec; toda ko so pa zagledali pomagača so se spet pomirili. Kranc je iel pregledat tudi brod — voda je bila mirna, kajti veter je vel od obrežja stran in tramov je, «z katerega je bil splav sestavljen, je močno lireščalo. Podal se je na krov — mesec je jasno "svetil — in vrgel iz varnosti vse preostalo orožje daleč v morje. Nato se ie odpravil v šotor, kjer je Fitp še trdno spal in se tudt sam vlegel k počitku. Filip je sanjal o Amini; zdelo se mu je, da vidi zasov raž enega Schriftena lezti iz vode, griplezati na krov in se vsesti na njeno stran, pet se mu je dozdevalo, da čuje njegov demonski smeh in njegovo zaničljivo smejanje in vsiljivo govorenje napram njegovi ženi. Ona pa se je vrgla v morje, da bi Schriftcnu odšla. Toda voda jo ai hotela sprejeti in plavala je dalje. Nastal je vihar in spet jo je videl v školjki, ki drsi po razburkanem morju Nato jo je našel v kipe čem valovju blizu obale m školjka se je potopila, njo p« so pregrnili valovi. Kasneje pa jo je zagnal na obrežje, neustrašno In zdravo* kajti vodovje jo je ohranilo. Filip se ji skušal približati, a neznana sila mu je preprečila. Anina pa mu je pomi-gnila z roko in rekw «fc se vidiva; še enkrat se bova videla na tej zemlji.» Solnce je stalo ie visoko na nebu in pošiljalo že vroče žarke, ko je Kranc odprl svoje oči in Filipa zbudiL Sekira jim je spet preskrbela zajutrek Filip je hA molčeč; mislil je na svoje sanje, ki ao mu vfile r srce tolažbo. <Še se vidiva!je pomisliL «Da, vsaj enkrat še. Hvala tat» Kranc je iel pogledat kaj je z mornarji. Našel jtti je tako oslabljene in izmučene, da ni bio upati, d» ostanejo še dolgo pri življenja, a svojega ralrhwfa vseeno niso zapustiti. Ksioo žalosten pogled — ti nesmiselni ljudje! Kranc pa jt masu kako bi jih rešil. Vsakemu posebej je nasvetoval, naj zagrebe denar tako globoko, da ga ne bo mogoče hitro iskopnfi Na ta umHm se ne bi več bali, da bi drug drugega okradG ki začeli iskati si hrane. To je bilo oonmjem po godu. Knnc jim je prinese ledtee lopate, tt so bik t šotoru »n vsakdo je zakopal svoj Titiarf več čevljev globoko v udirajoči ee pesdc. Ko so spraviti svoje bogastvo na varno, je prinesel Kranc sekire s seboj, nakar so začeli sekati kokosova drevesa kojih aadeži so jI spet zbudili k novemu IffljuftL Ko BO ee nasitili se je vlegel vsak na prostor, kamor je zagrebel denar in naglo so poepall, saj so bm ie močno potrebni počitka. Filip te Krste ste se mio posvetovala kako bi zapustili otok in šla iskat Amino, kajti čeprav je smatral Kranc po6ledn;o ieljo za neizvedljivo, vseeno ni hotel ugovarjati. Na otoku ni bilo mogoče ostati in edino, kar je bHo za pričakovati, je bala dosega kakega obljudenega kraja. Amino pa je smatral za mrtvo; mislil je, ali jo je ocbieslo valovje ali pa je izdahnila na vročih peščinah. Toda, da bi FiKpa razvedril, ni niti najmanje pokazal svojih misli m kadarkoli sta govorila o odhodu, se to m zgodilo le v zvezi z namenom rešiti lastno življenje, temveč vedno tudi poiskati Filipovo izgubljeno ženo. Sklenila sta zgraditi lahek splav, ki bi, opremljen z jadrom, hitreje rezal valove in se dal laže krmariti. Vse potrebno sta morala napraviti častnika sama, kajti mornarji oči vidno niso ie hoteli zapustiti otoka. Ko so se nekoliko okrepili in spet popravili, niso bili več zadovoljni z denarjem, Id so ga imeli, temveč želeli so ie več. Vsakdo je izgrebel svoj zaklad in ves dan so se igrali z novo izumljeno igro s kamenčki, ki so ph nabrali na bregu. Tudi še neki drugi razvadi so se udali: v debla dreves so usekali stopnjice po katerih so izurjeno splezali in so si preskrbeli sok iz vej ob vrhu, ki so z njimi napolnili prazne kokosove lupine, sok, ki «e iz njega prideluje Toddy in kasneje Arak. Todtfy že čisto zadostuje, da človeka opop in vsak dan so se bolj množili slučaji nasilja, preklmanja m roba tosti. Oni, ki so pri igri izgubili, so si pulili lase in se kot blazni vrgli na one, ki so kaj priigrali. Kaka sreča je bila torej, da je vrgel Kranc preostilo orožje v morje, drugo pa s strelivom vred skril v šotoru. Pretepi in krvoprolitja so bili na dnevnem redu. Tako je šlo štirinajst dni. Medtem pa je počasi zorelo delo zgradbe novega broda. Nekateri mornarji so prišli pri igri ob vse premoženje in so bili na soglasni sklep vseh o-bogatelih izobčeni na gotov kraj, da bi ne mogli bogatejših okrasti. Pohajali so ozlovoljeni po otoku ali ob obali in iskali kak predmet, s pomočjo katerega bi se lahko maščevali in prišli spet v posest prejšnega imetja. Kranc in Filip sta jim predlagala naj z njima vre-d zapuste otok, kar pa so jezno odklonili. Kranc ni odložil sekire iz rok. Posekal je drevje, ki jim je služilo za življenje, toda mornarjem nikakor ni dovolil še nadal;e nabavljati si onega soka, ki je vodilo le k pijančevanju. Šestnajstega dne je pošlo vse imetje v roke treh mornarjev, ki so se čutili najbolj srečne. Oškodovanci so bili v premoči in posledica tega je bila, da je bilo drugega dne najti cme igravce na obedi zadavljene. Spet so razdelili denar in začeli znova igrati Se z večio vnemo kot preje. «Kako se bo to končalo?« je vprašal Filip, ko je gledal osinjele obraze umorjenih. «S smrtjo vseh,» je odvrnil Kranc. -Ne moremo preprečiti. Usojeno je!» - Stran IV- »EDINOST« V rrsm, one jo. marca rrzc« VESTNIK KMETSKE IN DELAVSKE ZVEZE Kmetska in delavska zveza je priredila nedeljo 19. tnarca na Vipavskem osem javnih shodov. Shodi so se vriilu v Št. Vidu, Sturjsh, Vrh-poljah, na Gačah, na Colu, na Slapu, Planini in v Buda njih. Vsi shodi so bili polnoštevilno obiskani. Na shodih so govorili: drž. poslanec Sček, dr. E. Besednjak, dr. I. Bitežnik in urednik «Gospodarskega lista« Poide Kemperle. 25. m 26. marca je priredila Kmetska dn de-larvska zveza na Notranjskem deset javnih shodov. Na shodu v Št. Petru sta govorila drž. poslanec Š£ek in urednik «Gospodarskega lista« Polde Kemperle. Na shodu v Vremju in Suhorju je govoril deželnik odbornik dr. E. Besednjak. Na shodih v Košani sklenila reforma celokupne politične organizacije našega ljudstva. — Pozdravljamo s posebno zadcvoljnostjo, da bo goriška dežela imela posebno in samostojno politično organizacijo. S tem se je odprla pot k trdnejši in uspešnejši strnitvi vseh sil našega naroda. 4. Pozdravljamo ustanavljanje «Kmetskib 'n delavskih zvez» po vesm Primorskem in pozivamo kmete in delavce, da zanesejo misel svojih, v zadnjo slovensko in hrvatsko vas, V organizaciji je naša moč, desorganizacija nas tira v pogubo. Na shodu v Šturijah se je sklenila še sledeča resolucija: Zahtevamo od industrijskih podjetnikov v Ajdovščini, da prejemajo na delo izkljačno domače delavstvo. Domačini morajo biti prvi, ki naj na naši zemlji dobe kos kruha. Dokler im;'rao med nami le enega domačega brezposelnega cMavca ne sme bati sprejet v ajdovska podjetja niti en tujec. Kmetska in delavska zveza zajema vedno večje množine v svoji organizaciji; ona je najmočnejša borbena organizacija delavnega ljudstva. V prihodnjih nedeljah priredi Kmetska in delavska zveza shode na Krasu. Tudi Istra se je že oglasila pri tajništvu Kmetske in delavske zveze m ga naprosila, da se je spomni v najkrajšem času. Delavno ljudstvo je spoznalo, da ga more rešiti edino le organizacija z globoko začrtanim socialno-gospcdarskim ->r o gramom. imetje in delavci, združite se vsi brez izjeme v Kmetsko-delavske zveze. i* denarja o naraHneni SMpostorsteu n. V prv em članku je bla objašnjena razlika med zven-ečim (kovmastim) denarjem :n bankovci in je bilo dokazano, da je za pravi denar megoče smatrati le zveneči denar. In sicer je v državah z zlato valuto le zlati denar polnovreden; bankovci, ki so popolnoma pokriti s zlato valuto, pa so le polnovredno nadomestilo za denar. Na koncu prvega članka je omenjena korenita sprememba, ki je, nastala v bistvu bankovcev tekom v-cjne v nekaterih vojujočih se državah vsled tega, ker se je bankovcem odtegnilo njih dotedanje pokritje v zlati re-servi in so se začeli v neomejenih množinah tiskati. Bankovci v državah s slabo valuto, n. pr. v Rusiji, Poljski, Avstriji, Nemčiji itd. niso \eč nadomestilo za denar temveč državne nakaznice za blago. Te »državne nakaznice« si je treba nekoliko bolj točno ogledati, in sicer njih bistvo in njih vpliv na svetovno gospodarstvo. Kako so nastali ti bankovci-nakaznice? Vojujoče države so v vojne svrhe rabile ogromne množine vsakovrstnega blaga. Države kakor take nimajo seveda nikakih sredstev za nakupovanje omenjenega blaga; da bi se s pomočjo davkov nabrala za vojno potrebna sredstva, na to ni bilo mogoče niti misliti. Države so si radi tega pomagale v začetku z državnimi posojili. Ali tudi posojila niso zadostovala, kar je prisililo nekatere države, da so si na nov, umeten način dobavile za nakup vojnih potrebščin neobhodni denar. Za nakup v inozemstvu se je začela uporabljati zlata reserva državnih bank, kar bi se v smislu gospodarskih zakonov kapitalizma ne smelo zgoditi, ker se je na ta način začela rušiti osnova v prometu na-hajajočih se bankovcev. Bankovci so na ta način, vedno bolj zgubljati svoj pomen kakor namestniki resničnega zlatega denarja in se vedno bolj spreminjali v koščke papirja, ki je vedno manj predstavljal kako vrednost. Tudi to ni zadostovalo in vlade so zače-* le izdajati nove bankovce za nakupovanje blaga v notranjosti države in seveda tudi v inozemstvu, v kolikor so tam tak papir sprejemali. Razen tega se je izdala naredba, da se v državnih bankah bankovci ne zamenjujejo več na zlat denar, kar je bankovcem odtegnilo sploh vsako pokritje. V narodnem gospodarstvu so te činjenice povzročile sledečo osnovno spremembo, ki je začela izpodkopavati ves kapitalistični gospodarski sistem: D očim je poprej (pri zdravi, z zlato reservo pokriti valuti) trgovec oziroma lastnik blaga prodal svoje blago zasebniku ali državi za zlat zlat denar, oziroma za bankovce, katere je v banki, kadar se mu je zljubilo, lahko zamenjal za zlat denar, torej zopet za blago, mora sedaj oddati svoje blago za bankovec, ki ostane le papir in se ne more več spremeniti v zlat denar, ako mu kdo prostovoljno ne ponudi za tak bankovec toliko zlata, kolikor lastniku zlata ugaja. Kdor ponuja zlat denar za tak. bankovec, se ne ozira več na to, da je na njem označena vrednost, n. pr. deset tisoč kron, marveč razsoja približno tako-le: jaz ti dani za ta papir, na katerem je napisano, da je vreden 10.000 kron, le deset zlatih kron, ako ti je prav, vzemi, ako ne, si pa lahko obdržiš papir. Čim več takih bankovcev prihaja v promet, tem nižja je njih valuta. Posebno ogromne razmere je doseglo padanje valute v Rusiji, Avstriji, na Poljskem, Ogrskem in v Nemčiji, več ali manj pa so prizadete vse države, ki so se udeležile svetovne vojne, razen Amerike. Poslednja dela izjemo radi tega, ker je bila njena udeležba pri vojni zelo pozna in razmeroma neznatna in ker je pred vstopom v vojno zelo obogatela na račun ostalih vojujočih se držav. Tiskanje z zlatom nepokritih bankovcev, ki povzročujejo padanje valute, pomeni v državnem gospodarstvu pobiranje indirektnih davkov od vseh tistih, ki v momentu padanja valute že posedujejo take bankovce. Ako je n. pr. nekdo imel 18. t* m. 5464 nemških mark, je imel s tem vrednost 100 zlatih frankov, štiri dni pozneje, dne 22. t. m. pa omenjena svota 5464 mark ni odgovarjala več vrednosti 100 zlatih frankov, temveč le še 97.26 frankov. Dotičnik je torej plačal nemški državi v treh dneh skoraj 3 odstotke davka od I svojega premoženja v papirnatih markah. Kurs nemške marke je namreč padel v Švici cd 18. do 22. t. m. od 1'83 na 1*73. Po tem si lahko vsak sam izračuni, kako ogromne davke so marali plačati Avstriji posestniki njenih kron, ki so od časa neposredno po vojni do danes padle približno od 10'— na 0'07, kar pomen?, da med tem j ko se je neposredno po vojni dobilo za j 10.000 avstrijskih kron približno 1000 zlatih frankov, se dobi danes za isto svoto le I še 7 frankov. Ako je vlc-žil n. pr. nekdo v neko av-i strijsko banko neposredno po vojni 10.000 i kron, je s tem izročil banki vrednost enega j tisoča frankov; ako pa sedaj dvigne svojo ! vlogo, bo res dobil ravno toliko kron, ko-[ likor jih je vložil, t. j. 10.000, ne pa iste | vrednosti, marveč dobi nazaj v resnici le sedem frankov. Njegov kapital se mu je v banki stopil skoraj na nič, kakor sneg na solncu. To solnce, ki topi kapitale, zapo-pa-dene v bankovcih, je tiskarski stroj, ki na Dunaju — in v večjem ali manjšem razmerju tudi' v drugih prestolnicah — brez prestanka tiska venomer nove in nove nepokrite bankovce. Tiskanje novih bankovcev je v sedanjem položaju narodnega gospodarstva seveda neobhodno potrebno, ker se je skoraj ves papirnati »denar«, s katerim se kupuje' blago, osredotočil v istih rokah velekapi- J talistov, ki imajo v svoji oblasti tudi skoraj; vsa blagovna bogastva. Ako ne bi države skrbele za to, da prihajajo v promet neprestano nove množine bankovcev, ne bi široki ljudski sloji imeli dovolj sredstev, da pridejo do onega blaga, ki ga potrebujejo za svoje življenje. Vsi novi bankovci romajo skozi roke onih, ki debirvajo plače, dnine, podpore in male zaslužke, v blagajne velekapilalistov, povzročajoč jim iluzijo, da postajajo vedno bogatejši-, ali vendar omogočujejo ljudstvu, da dobiva od! bogatašev sredstva za življenje (hrano, obleko itd.), omogočujejo torej trgovino, ta pa produkcijo in gospodarsko življenje sploh. Predolgo in tudi prozgodaj bi bilo o tem govoriti, kam pridemo s tiskanjem vedno bolj ogromnih množin bankovcev, ako pomislimo, da se že sedaj tiska na I Dunaju dnevno za eno miljardo kron bankovcev. Morda bodo v kratkem morali tiskati po 10, 100, in celo po en miljon mi-ljard na dan, saj bi lahko tiskali tudi mi-ljonske bankovce. Enkrat pa bo treba vendarle s to igro končati. Kako? To bo pokazala bodočnost. Kar pa je popolnoma jasno že danes, je dejstvo, da so države, kakor predstavitelji-ce skupnosti, kolektivizma, s tiskanjem in razdeljevanjem bankovcev z oblastno roko začele posegati v urejevanje narodnega gospodarstva, ki je bilo pred vojno popolnoma prepuščeno individualni inicijativi kapitalistov. Ker se je pa to tiskanje nepokritih bankovcev, ki bi se morali pravilno imenovati »državne nakaznice«, začelo že tekom vojne, je tudi s te strani očitno, da je svetovna vojna povzročil* krizo kapitalizma. Sedanje razmere, posebno pa denarna politika držav z nizko valuto, nam dokazujejo, da se o čistem kapitalističnem svetovnem gospodarstvu, ne glede na rusko revolucijo, ne more več < govoriti. j Seveda se ne more te govorili o kak! smotreni narodnogospodarski politiki posredstvom tipkanja nepokritih bankovcev ali »državnih nakaznic«. Države ne tiskajo teh bankovcev - nakaznic s l^lri™ posebnim ciljem in po določenem načrtu, marveč delajo to celo proti tvoji volji« ker si ne vedo drugače pomagali v sedanjih zmedenih političnih in naitalnogoepodartkih razmerah. Vlade izvršujejo na ta način nevede m nehote ravno to, kar bi hotele z vsemi svojimi močmi preprečiti, t. j. narodnogospodarski preobrat, ker z izdajanjem nakaznic stopnje valno uničujejo zasebno lastnino na korist državi Državniki si razbijajo glave nad tem, kako bi zaustavili brezkončno tiskanje bankovcev in spravili narodno gospodarstvo zopet na položaj pred svetovno vojno. To pa bi bilo mogoče le tedaj, ako bi se vele-kapitalisti odločili, da dajo svoja bogastva na razpolago onim državam, katerih narodno gospodarstvo je prSlo v nered radi nizke valute in st so prisiljene tiskati vedna nove in nove bankovce. Ker pa se kaj takega ne more pričakovati, vsaj ne v taki meri, da bi moglo kaj izdati, moramo čunati s tem, da se bo tiskanje bankovcev nadaljevalo tudi po genovski konferenci in kljub vsem visokim načrtom o neki msi-narodni emisijski banki. Seveda bo treba tiskanje bankovcev urediti po jasno premišljenem načrtu, ki odpravi današnjo kaotično državno konfiskacijo zasebne lastnine in jo nadomesti s smotreno socializacijo na podlagi izdavanja državnih nakaznic. DAROVI Za nesrečno rusko družmr> pokojnega Ivana Zega (Kurganovo) iz Hruševice so darovali: P. Osrpovič, Sežana 20 L; J os. Roža prof. Idria L 10; Aloj. Jerič, Pauzana coop. št. 64, A L 10; Jakob L. In Ivan SfiHgej Kojsko L 10. — Nesrečna družina Kurganova s« nafprisrčneje zahvaljuje. Bonna poroffia, Tečajb Trst, dne 29. mana 1922. Jadranska banka ...... . ......130 CosuHch .••««.«• ...«»•*•.«. 266 Dalmatta • *•.»•■».*•••..... 220 Cierollmfcb .....................1430 "Libera Triestina..............425 ............................ Lusslno ......................700 Martinolicb.................123 Oceania .................. 220 Premuda ..................350 Tripcovich ..•••«•....•..... 854 Ampelea • • ................ 590 Cement Dalmatia .i............345 Cement S pa lato . ..............252 Tuja valala am triaflren trgus ogrske krona.....• ••••• —.2.15 2.25 avstrijsko-nemike krone ..»••• —.2$.— —.30 Češkoslovaške krone ••••••• 36.60-— 36.35 dinarji ......... . . . . 24.50.— 25.25 le ji............... 14.—.— 15.— marke ....•••••»•••• S 90.— 6.90 dolarji............. 19.40— 10.60 francoski franki •••»••••• 177.50.—178.— i Švicarski franki.........381.—3S4.— ' angieški funti papirnati....... 85.75— 86.10 I angleški funti, zlati ....... 94.25.— 96.25 T C tn Tfl CA Trst Cono um. Em. 26 {nasproti zastavljalnici) □□□ MM iztrera olM m moške in dečke, površnikov, perila, pletenin in nogavic. Ha drobno, tla debelo. Postfl li v Mem jezika najstarejši slovenski temi mi Tržoiko posojilnico In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 31 dišeča žična železnica „Telefertca" popolna naprava v jako dobrem stanju, s 1400 m dolgo vrvjo, se proda po zmerni ceni. Pojasnila daje Giovanni De Nardi, Conegliano, Veneto. — Dopisuje naj se V kafiščrai. 178 RENATO LEVI H1NZ1 fu Alessandro 36 Trst Din San SeMono 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic iti vatirane odeje po zmernih cenah. m 1 ==s! Sreferne Kro.ie In zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Gcribaldi št. 2 (prej Barriera) Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje PBT po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zapr Št. telef. 25-67. Dr. A. Grissovin specialist za Kožne in spolne bolezni tet negovanje kože, perfekcionlran na dunajskih klinikah. sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. (60) v Trstu registrovana zadr. z neomejaaim jamstv