Posamezna številka HM 0^19 HaraipankiiSote Uprava Klagenfurt, Pootfach UA / Uredništvo v Klageztfurtu / Naročnina (ee plate naprej) тевебпо ж đoatavo na dom KM 1,— (vKijućno кји u,2u za donadaice) / Odjavo oaročbe tega Usta za prihodnji memo »prejme uprava eamo pičeno la le do 25. tekočega meseca / Oglas) RM 0,06 za miUmeter stolpec itev. 4. Krainburg, 13. Januarja 1943. Leto 8. Not velik: cm nemških podmornic Koni/o| petrolejskih ladij uničen 13 tankerjev potoplienih, trije drugI torpedirani - 174.000 ton gonilne snovi v Oceana - Težak udarec za sovražnikovo vojskovanje v Severni Afriki - Nezmanjšana jakost obrambne bitke na jugu vzhodne fronte - 75 bojnih naprav v naskoku zavzetih Oberkommanđo der Wehrmacht je dne 10. januarja objavilo: Obrambna bitka na jugu vzhodne fronte se z nezmanjšano jakostjo nadaljuje. Vsi sovražnikovi napadi so bili za-^%jeni. Pri tem in pri nasprotnih napadih oemških čet smo odstrelili 26 sovražnih ®klopnjakov. Odredi pehote in oklopnjakov ob sodelovanju z močnimi letalskimi si-lami vrgli nasprotnika iz številnih krajev na enem mestu uničili en sovražni polk. V Stalingradu je krajevno delovanje udarnih čet. Lovski letalci so brez lastnih 2gub sestrelili 12 sovjetskih letal. V srednjem odseku fronte so bojne čete neke pehotne divizije v naskoku zavzele 75 bojnih naprav in uničile njihove močne posadke. Posadka v Velikijem Lukiju me je včeraj junaško upii;ala močnim sovražnim napadom. Ponovni napadi Sovjetov jugovzhodno od Ilmenskega jezera so se po trdovratni borbi zrušili ob izgubi 17 nasprotnikovih oklopnjakov. Ponoči poskušeni izpad neke obkoljene sovražne bojne skupine je bil krvavo odbit. Na fronti ob Ledenem morju je zračno orožje nadaljevalo z razdejanjem važnih naprav na murmanski železnicL Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. januarja objavilo: V severnem Kavkazu, pri Stalingradu in na ozemlju ob Donu smo v hudih bojih krvavo odbili nadaljevane napade številčno močnejših sovjetskih, sil pehote in oklopnjakov. Nemško zračno orožje je z močnimi silami poseglo v boje. Čete pehote in oklopnjakov so v nasprotnem napadu uničile sovražne skupine. Vojska in zračno orožje sta uničila ali z zadetki onesposobila za premikanje 136 oklop- I F. H. General Eisenhowe se ne more j pritoievati, da 11 mu nemške podmornice posebno olajšale izpolnjevanje njegovih dolžnosti v Severni Afriki. Klic severnoameriških čet po novih pošiljkah postaja vedno močnejši. Slabe železniške zveze v Sev. Afriki povzročajo dalekoseSno uporabo mttorja, da spravijo k sprednji četi potrebno municijo, oskrbo in vse drugo, česar je treba bojujoči četi. Moralo je biti že naravnost obupito stanje, da so se odločili sestaviti konvoj, obstoječ izključno iz petrolejskih ladij, torej iz edi-nic, ki so najdragocenejše izmed vseh prekomorskih novih pošiljk. Doslej je bilo v navadi, da so take specialne Ici^je spravili med kakšen drug konvoj in imeli tako večjo varnost ter večjo garancijo za to, da bo dragocen tovor tudi v resnici dospel v namembno pristanišče, Ce so, kakor je iz gornjega poročila razvidno, potopili 124.000 brt ladijskega prostora, je to 174.000 ton gonilne snovi, s katerimi bi bili lahko skozi 44 dni izvrševali ofenzivo s 500 štirimotornimi bojnimi letali. Te ogromne količine bencina in olja, ki so ga hoteli uporabiti proti nemškim in italijanskim vojakom v Afriki, vojnim vozilom niso več na razpo- v zračnih bojih smo sestrelili osem sovražnih letal brez lastnih zgub. V Severni Afriki zaradi neugodnega vremena ni pomembnih bojnih dejanj. Zračno orožje se je bojevalo proti sovražnikovim šotoriščem in motoriziranim silam. Britanska letala so v poznih večernih urah napadla zahodno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube. Pri tem smo sestrelili pet letal, podnevi pa tri letala na obrežju Rokavskega preliva. , Kakor je bilo objavljeno v posebnem po- Pariz, 12. januarja. Po poročilih, ki jih Ima na razpolago agencija OFI iz Tangerja, sta ime in osebnost Darlanovega morilca znana. Po teh se je poslužila angleška tajna služba dvajsetletnega dijaka, imenoma Bonnier de la Chapelle, kot orodja; njegova mati je Židinja. Kot Se zve »Petit Parisienc iz Vichyju, biva družina morilca v Alžirju. Oče, ki je poročil Židinjo, je športni poročevalec. Njegov drugi sin je ravnotako kakor napada- nih bojnih vozov, od teh 60 samo v stalin-grajskem prostoru. Lovska letala so pri le dveh lastnih zgubah sestrelila 20 sovjetskih letal. Udarne čete so v srednjem odseku fronte razdejala večje število bojnih postojank in pripeljale ujetnike in plen. Boji za Velikije Luki in jugovzhodno od Ilmenskega jezera Se trajajo. V času od 1. do 10. januarja so odredi vojske uničili, uplenili ali z zadetki • (Nadaljevanje na 2. itranl.) ročilu, je imel napad skupine пешШћ podmornic na konvoj, ki je plul od Trinidada v Gibraltar, popolen uspeh. Močno zavarovana skupina je obstojala izključno iz velikih petrolejskih ladij, ki bi imele zvoziti gonilno snov v Severno Afriko. V trdovratnih bojih 80 potopile 13 petrolejskih ladij s skupno 134.000 brt, in torpedirale tri druge tankerje. Konvojska skupina je bila popolnoma uničena. Zguba njenega tovora 174.000 ton gonilne sno\i zadene posebno težko vojskovanje Angležev in Ame-rikancev v Severni Afriki. lec študiral v Alžirju. Vsi trije so bili znani Gaullisti in cela družina je bila večkrat pod policijskim nadzorstvom. V njihovem stanovanju bo bile pod francosko vlado izvršene ponovne policijske preiskave. »Petit Parisien« glede indentificiranja morilca ugotavlja; »Jasno je, da morilec ni Jejoval iz lastnega nagona, kot tudi ni de Gaulle izdal takega povelja brez pristanka angleških naročilodajalcev. Ker umora v očeh ameriške javnosti ni bilo mogoče ločiti od udeležbe Londona, so ga končno v USA smatrali samo za sramoto, ki so jo jim storili njihovi zavezniki. Ta izjava, tako meni končno list, je potrjena z dejstvom, da je postalo znano ime le radi indiskre-cije. Po tej izjavi so tem bolj razumljivi ukrepi, ki jih je pokrenil Giraud za svojo varnost, in pa okolnost, da se protivi, spustiti zaprte Gaulliste na svobodo, še vedno ni razumljivo, pripominja dopisnik »Petit Parisiena«, iz kakšnih »važnih vojaških razlogov« so dosedaj zamolčavali ime morilca. Po mnenju severnoameriških krogov v Tangerju so ga sklenili zamolčati, da za-branijo usoden učinek, katerega bi lahko imelo objavljenje imena tik pred sestankom severnoameriškega kongresa na javno mnenje Zedinjenih držav. S tem je pojasnjen nov politični umor, katerega je zakrivila Anglija. Na rafini-ran način je Secret Service zopet enkrat dobila morilca tam, kjer se ga najlažje dobi. Politično napet človek, duševno zasidran v židovstvu, je bil orodje. Nič pa ne more zakrivati »pravega krivca« Anglije, ki se nikdar ne ustraši, da si s tajnim zahrbtnim umorom pomaga iz zadrege. Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. januarja objavilo: Med Kavkazom in Donom, pri Stalingradu in na donskem ozemlju trajajo hudi boji. Srdito napadajoče Sovjete smo povsod odbili. Nemške žete, ki so na mnogih mestih takoj nastopile k nasprotnemu napadu, so prizadele nasprotniku visoke krvave zgube in uničile Številen vojni material. Neka obkoljena sovražna skupina sil je bila ugonobljena. 18 »klopnjakov smo uničili. Sila bojnih letal n letal za boj iz bližine so z uspehom posegle v obrambne boje in razgnale sovražne konjiške in motorizirane kolone ter na-red stoječe oddelke, Z lastnim močnim podvzetjem udarnih č6t Bmo severozapadno od Lijmij« yag. Zimski pekei v Leningradu Piše Waldemar Reichardt Skoraj milijon ljudi je baje v teku pre-< tekle zime poginilo v Leningradu. Ta številka pa temelji le na cenitvah in se ne da dokazati. Spomladi tega leta so evakuirali iz Leningrada večje število profesorjev in znanstvenikov; poslali so jih v kopališča na Kavkazu, kjer se večinoma še danes nahajajo v področju nemških čet. Pretresljivo je in hkrati poučno poslušati poročila očividcev in prič, ki so slišali na lastna ušesa in so na lastnem telesu doživeli bedo one zime v Leningradu. V zadnjih letih pred vojno so bile oskrbovalne prilike v Leningradu na splošno zadovoljive, ker so z živili in potrebščinami vsakdanjega življenja dali prednost glavnim mestom v Sovjetski uniji. Tudi v začetku vojnfi je bilo še zadosti živil na trgu; tako se je v prodajalni »Gastronoma« lahko kupilo sirovo maslo pc 50 rubljev, riž po 14 rubljev, rdeč kaviar po 40 in črni po 100 rubljev ter prava kava po 45 rubljev za 1 kilogram. To so bile cene v prosti trgovini. Stalne cene, po katerih je bilo pre-skrbovano prebivalstvo na podlagi nakaznic za živila, so bile znatno nižje; 1 kg sladkorja je stal 5 rubljev, 1 kg sirovega masla 25 rubljev in 1 kg mesa pet rubljev. Te same na sebi »normalne« prilike pa so se iznenada spremenile, ko so se nemške čete vedno bolj in bolj približevale področju mesta. Pričakujoč nemške napade, so sovjetski uradi začeli v paničnem strahu spravljati zaloge živil iz mesta, tako da je — vmes je bil še besnel požar v takozvanih »Badajevskih skladiščih« — vidno skopnela zaloga z živili. Beg prebivalstva iz mesta, ki se je hkrati začel — pred vsem so to bili svojci komunistov, židje in drugi »premožni« ljudje — je povzročil nadaljnje po-jemanje zalog, ker so za potovanje pože-ruško nakupovali znatne količine živil. Od-tle se je prodaja živil vršila le še na nakaznice, na trgu je bilo vse prazno, začela se je splošna menjalna trgovina in tihotapstvo z živili. Cene vtihotapljenega blaga so tekom zime ogromno narasle. Tako je stal v februarju in marcu 1942. leta 1 kg kruha 300 rubljev, pšena 500 rubljev, riža 700 rubljev, sirovega masla 1500 rubljev, mesa 400 rubljev, sladkorja 1200 rubljev, in 1 liter rastlinskega olja 500 do 600 rubljev, čo- vili sovražni položaj v znatni širini. Oporišče Velikije Luki se je držalo žilavo proti silnim sovražnikovim napadom. Z brezobzirno porabo ljudi in veliko potrato materiala so Sovjeti nadaljevali svoje napade jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Ko smo mu bili odstrelili 21 oklopnih bojnih vozov, je nasprotnik obležal pod uničujočim topniškim ognjem. Bombardiranje mesta in pristanišča Murmansk se načrtno nadaljuje; pri tem so nastali obaežni požari, in neka trgovska ladja je bila težko poškodovana. ' Iz celokupnega afrikanskega bojišča so včeraj javili le neznatno bojno delovanje. V Libiji so odredi nemških in italijanskih letal za boj iz bližine uničili Stevilnp . , iCNadaljevanJe aa ,8| etraai,)! , Zadeti т žiTljenjski žiTec /ago. Protipođmorniška komisija, ki jo je ChuTchill ustanovil pred nekaj meseci, tudi ni mogla preprečiti potopitve tega konvoja, in posadke, ki so utonile a pe-trolejskimi .ladjami, ne bodo ttiogle več prepeljati nobenih petrolejskih ladij preko Atlantika. Uvidevni politiki in vojaški krogi na-Sih nasprotnikov so že često označili podihorniiko nevarnost za najresnejio nevarnost za Britance in Amerikance v obče. Dejanja dokazujejo, da niti komisije niti dobro preudarjeni vojaški ukrepi ne morejo ovreti napadalnega duha naših podmorniških posadk. Iz velikega števila potopitev pa se da sklepati tudi na število podmornic samih. Te oprezujejo na dal j njem Atlantiku, v Severnem morju, v Karibskem morju in vsepovsod, kjer koli se sploh prikažejo sovražna trgovska vozila.. Posamezno in v rojih planejo na svoje žrtve. V tem tiči 'vojna odločitev za britansko-amerikan-ske sovražnik.. Bahaško prikazano bojišče v Severni Afriki je le pripravno, da di našim podmornicam več priložnosti, prerezati življenjski živec Velike Britanije in Zedinjenih držav. Visoke krwaw zgube lioljšei/ikoi/ Obkoljena skupina sil ugonobljena Zračno orožje \ bojih na Ifzhodn v prvih desetih dneh tega leta so Sovjeti zgubili 624 oklopnjakov Darlanov morilec-poižid In Ganilisi Ime doslej zamolčljo radi kongresa USA Strftn 2. — etnv. 4. RooseyeU 1937s M^merikanskl narod je preneTtfralen** IVeizpodbiten dokaz krivde Doslej neznan tajinstven dokument dokazuje Rooseveltovo bnjskanje na vojno Berlin, 12. januarja. Nov dokaz za Rooseveltovo vojno krivdo in njegovo hujskanje p^aja tajna brzojavka, katero Je poslal v Pariz takratni francoski velepo-siamk v Washingtonu o nekem razgovoru z ameriškim predsednikom. Dokazuje, da Je^oeevelt & davno pred izbruhom vojne hujskal in, kot sedaj vemo, vzpodbujal S številmmi obljubami nam sovražne vlade na vc%no. Francoski odpravnik poslov v Washingtonu je poročal v tajnem brzojavu številka 1137-43 z dine 7. novembra 1937. francoski vladi o svojem razgovoru z Rooseveltom med drugim sledeče: »Predsednik je prešel nato na splošni mednarodni položaj in govoril o nevarnostih, ki se skrivajo v njem, in je nadaljeval: Leta 1020. so Zedinjeme države odklonile, da pristopijo k društvu narodov, ker so bile prepričane, da bi bile v nevarnosti, da bi bile zapletene v vojno radi sklepov, ki bi bili storjeni v Ženevi in ne v Washingtonu. Posledica je bila, da je javno mnenje v Ameriki zahtevalo sedemnajst let z vso odločnostjo izolacijo. To prepričanje se je pokazalo potem tudi v tem, da je kongres sklenil Vam znane ukrepe. Ali pa je gotovo, da lah 1(0 da politika nevtralnosti za vsako ceno ameriškemu narodu varnost, ki jo zahteva? Nikakor ne, kajti prinaša nevarnost in lahko vede do nevarnih situacij, da celo do vojne. Pred mesecem dni je prišlo zraven Se nekaj novega, namreč moj govor v Chikagu. Smatral sem za potrebno, da naslovim na svojo državo poziv in poučim javno mnenje. To Je namen mojih izvajanj.« Poročilo francoskega odpravnika poslov potem nadaljuje: »Dogodki zadnjih mesecev BO v ostalem še pojačali njegovo ne-voljo proti diktaturam. Brez dvoma ne soglaša večina države z njegovimi osebnimi mnenji o zunanji politiki, kakor izhaja iz časopisja in najrazličnejših manifestacij in razpoloženja kongresa.« To so dejstva, ki jih ne smemo pustiti iz oči. Toda predsednik uživa še vedno precejšen ugled, kot dokazuje njegovo potovanje, ki ga je napravil nedavno na Zahod. Zdi se, da se je odločil, da kolikor mogoče izgradi svojo politiko mednarodnega sodelovanja in drži javno mnenje v napetosti. Za nas more moralna podpora, ki nam jo Izkazuje Roosevelt, pomenit samo ohrabritev ob času, ko nam njegova država izkazuje toliko interesa in prijateljstva, kot tega od leta 1919. nismo več doživeli in ko je g^zirom na mednarodni položaj želeti, da se ohrani in nadalje pojača to zadržanje.« Ravno to sistematično pripravljanje požara pa dokazuje voljo Reicha do miru, kateri naj bi baje po Rooseveltovi knjigi hotel samo vojno. Kajti Roosevelt ga je smatral za potrebno, da obrezuspeši vsak-teri uspeh Filhrerjevih mirovnih korakov v Evropi. Kajti če bi nameraval Reich vojno, potem ne bi bilo treba Rooseveltu naščuvati Francoze, Poljake, balkanske narode in ne nazadnje svoj narod, temveč bi bil lahko mirno vtaknil roke v Zračno orožje v bojih na Vzhodn (Nadaljevanje a 1. atranl.) onesposobili za premikanje 624 sovjetskih oklopnjakov. Pri nadaljevanju zračnih napadov na murmansko železnico so Sovjeti zgubili številen material, ki so ga prevažali. Brza bojna letala so v pristanišču Murmansku potopila neko trgovsko ladjo s 4000 brt težko poškodovala neko tovorno ladjo. V Severni Afriki krajevno bojno delovanje. Nemško in italijansko zračno orožje se je bojevalo proti sovražnim oporiščem, položajem in pohodom. Nemški lovci so sestrelili Sest letal. Kako le Anglija sestradala Eglpet Bim, 12. januarja. Značilno priznanje egiptovske vlade glede lakote, ki so jo povzročili ukrepi britanskih vojaških oblasti v Egiptu, se nahaja v govoru egiptovskega ministra z apreskrbo Ahmad a Ham-ze, ki ga je imel egiptovskemu narodu po radiu v Kairu. Ahmad Hamze je dobesedno Iz" ■ i-! 'v'iko drugih egiptovskih mest Čakajo dan za dnem plaAno na oekriw. Yo!:!:c prebiv3'^ev mora zvečer lačnih k po-Sitku upajoč, da se jim bo drugo jutro ven-d«r gomreWo dobiM Mtek WbmA, žep in počakal razvoja dogodkov. Vedel pa je, da bi /ojne, katere si je želel, ne bilo, če bi bili prepustili iniciativo za to Nemcem, Italijanom in Japoncem, in je moral zato poslati po svetu svoje sle z vojnopožamimi baklami. Zato je moral, kakor izhaja z vso jasnostjo iz tega brzojava, zlomiti z vsemi sredstvi voljo lastnega naroda do nevtralnosti, da izvede ono voljo, ki jo ima židovstvo. Kako — to stoji tudi v tem brzojavu: »Ali pa je gotovo, da politika nevtralnosti lahko da ameriškemu narodu varnost, ki jo zahteva?« Na to govorniško vprašanje se je nanizalo vse lažno poslopje napadalnih namer osovinskih sil proti ameriški celini, ona blazna agitacija, katero je več kot enkrat zavrnil Fuhrer sam z žgočim zasraeham, ki pa Je le v petletnem bobnečem ognju židovskega agita-cijskega stroja končno našla svoje neumneže. ' Kot rečeno: Tega tajnega brzojava št. 1137-43 z dne 7. novembra 1937 bi ne bilo več treba, da se vso debato o Rooseveltovi beli knjigi pribije kot uničujoč poraz severnoameriškega predsednika. Znači pa neko vrsto smrtnega udarca za ta kratko-doben rešilni poskus slabe vesti — glavnega vojnega krivca, ki že sedaj po malem začenja čutiti, kaj mu še misli pokloniti prokletstvo njegovih dejanj. Uspešni boji na izhodni fronti 47 oklopnjakov In 32 letal uničenih - Podmornica potopila lovca na podmornice Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. januarja objavilo: V prostoru srednjega Kavkaza, ob Donu in eeverozapadno od Stalin-grada so stale nemške čete tudi včeraj v težkem, toda uspešnem obrambnem boju z močnimi silami sovjetske pehote in oklopnjakov. V nasprotnem napadu je bil sovražnik vržen iz raznih mest nazaj in je utrpel visoke zgube. Uničili smo mu 32 oklopnjakov. Jugovzhodno od Ilmenskega Jezera je sovražnik s pomočjo številnih oklopnjakov zopet brez uspeha napadal in pri tem zgubil 15 oklopnih bojnih voz. Lovski Igtalci so v silnih zračnih bojih nad srednjo in severno fronto brez lastnih zgub sestrelili 32 sovjetskih letal. Nadaljevali smo boj proti prometu z novimi pošiljkami na jezeru Ladoga; ponoči je bilo napadeno obmestje in pristaniško ozemlje v Murmansku. V Severni Afriki je krajevno bojno delovanje. Sovražnik je imel pri presenetljivih napadih brzih nemških bojnih letal v Libiji občutne zgube avtomobilov in orodja in v zračnem boju zgubil tri letala. V pristanišču B6ne sta bili poškodovani dve sovražni stražni ladji. Bombni zadetki so povzročili obsežna razdejanja na nekem sovražnem oporišču v južni Tuneziji. Nemški bojni letalci so pred Bougijem ponoči iz nekega konvoja potopili dve trgovski ladji s skupno 16.000 brt. Pet trgovskih ladij je bilo težko poškodovanih. Razven tega Je neka podmornica vzhodno od Al-žirja potopila nekega sovražnega lovca na podmornice. Ista podmornica je pozneje torpedirala neko večjo tovorno ladjo. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so britanska letala podvzela motilne polete nad zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube. Nastala je majhna škoda na poslopjih. Zimski pekel v Leningrad« (Nadaljevanje s 1. strani.) kolada 150 rubljev za tablico, en kg ka-kaa 1000 rubljev; za en liter mleka se je moralo dati en meter satina. Za novi ženski plašč karakul, čegar tržna cena je znašala 10.000 rubljev, so dali kmetje iz okolice kvečjemu 80 do 100 kg krompirja. Za ženske klobučevinaste čevlje se je dobilo 8 kg krompirja. Za take cene se je vse lahko dobilo. Kot prodajalci v tihotapstvu so nastopile tudi vojaške osebe, zlasti častniki, ki so razpolagali z bogato dodelitvijo živil. Tako so prihajali v Leningrad vojni letalci s svojimi stroji od zunaj pod pretvezo, da so dodeljeni, v resnici pa so prinesli le živila seboj, ki so jih potem zamenjali za tkanine in dragocenosti. Za eno zlato uro, sukno za moško obleko in ženski prstan z diamanti je »dobavil« na pr. en letalec (kapetaa »Iljuša« iz armade generala »Fedjuminski-ja«) 16 kg moke, 16 kg pšena, 2 kg gnjati, 2 kg rib, en kg sirovega masla, en kg sladkorja, 200 gramov čaja in eno steklenico »vodke« (žganja)! Razmere v preskrbi z živili so postajale vedno bolj nevzdržne in groteskne. Uslužbenci pekam so skrili kruh in ga prodajali po 300 rubljev za kg. Prebivalstvo je v velikih masah pilo kuhano vodo kot čajni nadomestek. Iz mizarskega kleja, ki so ga prodajali po 30 rubljev za ploščo, so kuhali »žolco«. Ko se je začela vojna, so ustanovili v vseh obratih in tovarnah kantine, v katerih so delavci proti oddaji'odrezka živilških nakaznic za 25 gramov pšena in 10 gramov sirovega masla. dobili juho iz ohrovtega listja in proseno kašo. Ker se je zdravstveno stanje prebivalstva vedno bolj poslabšalo, so večji industrijski obrati ustanovili za sotrudnike na odgovornih mestih posebne postaje, na katerih so za dva tedna osebno oskrbovali pripeljane sestradane ljudi. Na teh postajah, h katerim je pa bilo pripuščeno le izredno majhno število, so dajali na dan: 50 gramov surovega masla, 50 gramov sladkorja, kaše, dve jedi, od teh eno meseno. Take postaje so ustanovili tudi za zdravnike, umet- Spletke T Alžirju Britanski očitki Glrandn in Bolssonu - Bergeret londonski novi tallnstvenl tip Vichy, 12. januarja. Angleški izpadi proti Giraudu se poostrujejo. Giraudu sedaj že odrekajo, da bi bil pripraven za »centralno vlado«, ki jo je predlagal de Gaulle, kajti taka vlada mora seveda biti izgrajena na bazi tretje republike. O Giraudu pa je znano, da je bil v opoziciji proti tretji republiki. Vsekakor vedo, da je imel zelo ozke stike do neke radikalne tajne zveze, takczvanih »Cagoulardov«. Takile očitki so kajpada bolj namenjeni na naslov Washingtona. Angleži poskušajo čisto resno vzbuditi »demokratsko vest« Ameri-kancev. 2e so sliši od strani Gaulliatov očitek, da je Giraud »fašist«; tak očitek so, kakor znano, Angleži dvignili tudi proti Darlanu, vendar pa so takrat v Washing-tonu bili gluhi zato. V splodnem se vrši boj za Francosko Afriko med Londonom In Washingtonom bolj podtalno in je prešel v am* U bodo Btjbii MBtt bo# vidno akcentuirane takrat, ko se vrne Giraud v Alžir iz Dakarja, kamor se je podal po izročitvi mesta Zedinjenim državam. V Alžirju se namreč navidezno marsikaj plete. Domnevajo, da so odnosi med Mac Mil-Isnom in Bergeretom prav dobri. Bergeret baje ni »dokrinaren« kar menda očitajo Giraudu. General Bergeret, Giraudov namestnik, tudi ni vpisan na listi smrtnih kandidatov, ki jo je objavila radiooddajna postaja Brazzaville, kar vzbuja pozornost. Tudi to opažajo,i da angleška polemika molče preide preko Bergeretove preteklosti, čeprav je ta še spomladi preteklega leta bil skupaj z Darlanom minister v Vichyju. Bergereta nnatrajo v Londonu očitno poskusno zvezno točko, ker so se izjalovili vsi de Gaullovi poskusi pri Giraudu. Ftlhrer je v svojem Hauptquartlerju sprejel bolgarskega vojnega ministra Rlchoffa, ki mudi v Nemčiji na daljšem oglednem potovanju. Na barrarakem ozemlja v se po po- ročilu Iz Kaira Številni Abeelncl niso pokoravali mobilizacijskim poveljem britanskih vojnih oblasti. Zaradi sabotaže mobilizacijah povelj BO zaprli več vodečih Ablsincev na tem ozemlju. Angleški otok Mauritius, ki se nahaja kakih 700 kilometrov vzhodno od Madagaskarja, je postal v zadnjem času pravo pribežališče žldovstva. Gre v glavnem za tiste Žide, ki so se hoteli nezakonito vseliti v Palestino In so bili tamkaj odklonjeni. Na otoku Mauritius se nahaja 2e kakih 2000 Židov. JRafc tfospođarsfte novice Fo vesteh južnoameriških listov postaja stiska s sladkorjem v ameriških državah vedno večja. Sladkorja pa nimajo samo tisti, ki el ga ne morejo nabaviti za visoke cene, do-Cim ga tihotapci prodajajo na debelo. Tatvine sladkorja v skladiščih In trgovinah so na dnevnem redu. Angleška proizvodnja premoga zaznamuje radi pomanjkanja delavcev izpad 4,670.000 ton premoga, kot poroča »Mining Association«. Poročilo pravi, da se je vkljub večjim naporom v z SI. oktobrom zaključenem poslovnem letu pridelalo manj premoga kot leta 1941. Stroški za gradnjo ladij so se povečali v Angliji od Izbruha vojne za okoli 100 odstotkov, tako poroča »Times«. Časopis navaja kot primer, da je 10.000 tonski parnlk pred vojno stal okoli 100.000 funt Sterlingov, koncem 1940. so znašali stroški že 150.000 funt Sterlingov In koncem leta 1041. so znaSall 185.000 funt Sterlingov. Sedaj stane tak pamik okoli 200.000 funt Sterlingov. Zopet je bUo vsem pričakovaloem denarja м gradnjo stavb, v celem 152 hranilcem za grad-be, dodeljenih 2, 248. 000 RM. Leta 1942. je bilo s tem dodeljenih 6®4 pogodb s 8H milijoni RM. 8 tem je na razpolago okoli 25 milijonov Reicbsmark od početka vojne, dodeljenih WUatenrot-vsot za gradbo staVb v miru. S Številnimi novimi sklepi In povečano zaporo v vojni bo ta znesek Se močno narasti. nike ia pisatelje; v hotelu »Astoria« je bila postaja za učenjake. Preskrbovalne prilike ostalega prebivalstva so se pa vedno bolj razvijale v katastrofo. Gladujoči ljudje so za slep« cene prodajali svoje reči. Ker ni bilo goriva, so skurili pohištva, plotove, da cele lesene hiše. Razbojništvo in tatvina sta se ogromno razširila. Vršil se je tudi splošen zakol mačk in psov, za njih meso so se začele ustanavljati stalne cene. Ob plotovih «o eo našli posamezni lepaki na primer sledeče vsebine; »Pes velike pasme se izroči v dobre roke«. Spričo tega, da velikega psa ni bilo mogoče prehranjevati, je bil smisel objave prozoren. Ker je umrljivost rapidno naraščala in ker je bilo nekatere dni do 30.000 smrtnih primerov, kmalu ni bilo več mogoče, da bi trupla v redu pokopali. Po-največ so trupla prepeljali na otroških saneh na pristojno pokopališče. Tukaj so s trudom izkopali trdo zamrznjeno zemljo. Kdor pa je bil preslab za to, je spravil mrliča kar pod streho ali v klet svoje hiše. Opremili so tudi provizorične mrtvašnice, v katerih so trupla zlagali drugo na drugo. Splošno je bilo v navadi, obdržati nirliča v lastnem stanovanju do konca meseca, da so lahko obdržali njegove življenjske nakaznice kot dodatek preskrbe. Največ jih je umrlo za lakoto ali pa obolenjem. Možje so pretežno umirali, ker bo bili zastradani, zdravniki so to razlagali « tem, da imajo žene več rezerv organične masti. Tekom zime se je zaradi pomanjkanja vitaminov začel skorbut. Spomladanske epidemije so obstajale iz legarja v raznih variacijah, zlasti iz legarja za lakoto. Te epidemije je zlasti povzročala in razširjala okolnost, da v februarju in marcu 1942. ne-številnih mrličev niti niso več spravljali v provizorične mrtvašnice, ampak jih kar puščali na dvoriščih in cestah. Najslabše posledice je imelo kolosalno naraščanje mrčesa, zlasti ušL Zimski pekel 1941/42. leži Se vedno kot mora nad mestom, ki je mrtvo in ki vendar še živi, potrpežljivo pričakujoč svoje usode. Leningrad je imel 1939. leta 3,2 milijonov prebivalcev, število, ki se je začetkom leta baje še povečalo na 4,5 milijonov, ker so pribežali begunci. Po izvršeni evakuaciji in po mnoštvenem umiranju pretekle zime ima mesto baje danes le Se 1,25 milijonov prebivalcev (brez vojaštva). Tudi to število je le cenitev, ki se ne da dokazati. Ljudem pa, ki so zapopadeni v tem številu, je zapisana njihova usoda in je ni treba dokazovati, pa najsi se sovjetski mogotci še tako trudijo, da bi vzdrževali njihovo bojno silo z vsemi sredstvi agitacije. Verlag und Urack NS.-UtUTerlai iind Uruckerel KHrntpn OmbH.. KlmwTifurt. — Лег1^1е!»«г; Dr. Krnil Heiuwi. - HeupUoljriftleUer; Frieilrioh Hontmuin. • ZwMit tot АЈмеГгшИа!* Nr.l gUtte« januarja 1943. KABAWANKEK BOTE stran 8. —- 8tev. 4. Dia moža - peldesetlelnika K ro)%inemu dnevu Hermanna Goringa in Alireda Bosenberga Zahvalnim dožetkom minulega leta je pravo obeležje veliki govor, s katerim je Hermann Goring obrnil zlasti do ®emSkega kmečkega ljudstva in mu izrekel ^hvalo celokupnega nemškega naroda. Na Btotine naših somišljenikov je bilo v berlin-^ Športni palači prisotnih takrat, ko je Reichsmarschall izročil dvema možema iz Baše srede visoko odlikovanje: Ritterkreuz 2uin Kriegsverdienstkreuz (viteški križ k ^pjnemu zaslužnemu križu), ki jima ga je podelil Fiihrer, in milijoni so se domfa ob ®^ojih zvočnikih udeležili te velike manife-®tacijo. Pa tega govora niti ni bilo treba, da se vzbudila ljubezen in spoštovanje ljudstva do tega mnogostran- ^kega moža in Fiihrerjevega prvega pala-^јиа. Saj se imamo ravno Hermannu Go-zahvaliti za neskončno veliko reči. ^ mnogih svojih govorih nam je dal pobudo in se nam zahvalil, dovolil nam je veliko olajšav in pomoči in nepozabne so ostale besede, ki nam jih je govoril pred Več leti: »Vi kmetje imate svete obveznosti ftapram nemški zemlji, ker je na njej nastala zgodovina in iz nje nemški narod ter nemški Reich. Napram tej nemški zemlji imate svete obveznosti zaradi tega, ker so za njo nešteti dali svoje življenje in so nešteti zopet pripravljeni, da ga dajo. Ta zem-Уа je najsvetejša nemška dobrina, za njo jamčite vi in boste nekoč dali odgovor pred Bogom. Iz te zemlje naj se vrši preporod nemškega naroda. Iz te zefljlje naj vznikne oklep, da razbijemo okove tam, kjer so nam jih naložili!« Na tega moža, ki zna tako v srce segajoče govoriti, se spomni nemško kmečko ljudstvo ob njegovem prazniku s posebno prisrčnimi čestitkami, če tudi — ali morda favno zato, ker danes niso prilike, da bi ga počastili z velikimi slavnostmi, za katere bi on v svojih mnogih in odgovornih službah danes tudi ne imel nobenega časa. Saj Hermann Goring ni samo stvaritelj in vrhovni poveljnik nemškega zračnega orožja in torej vojskovodja, ki združuje v sebi voi jaški in politični čin. On z edinstveno delovno silo in jasnimi cilji ne deluje samo skoraj na vseh področjih države, gospodarstva in vsega javnega življenja, na katerih se je vedno znova z odličnim učinkom udej-stvilo njegovo veselje do dejanja in odgovornosti. Zlasti pa je povezan z nami kot Fiihrerjev poverjenik za štiriletko in posebej kot Reichsjagermeister in Reichs-forstmeister. če gledamo predvsem na ta dva zadnje imenovana urada z velikanskimi deli, ki jih je na industrijskem polju ustvaril tako rekoč iz ničesar, nam mora biti njegova osebnost naravnost zgled za to, da je danes premagano prejšnje usodno pojmovanje, kakor da bi bila narava in tehnika, povezanost z zemljo in moderno življenje nerazdružljiva nasprotstva. Goring je mož, o katerem lahko trdimo v najvišjem pomenu besede, da si je ohranil svoje jasno kmečko mišljenje. Njemu pomeni vse, da služi Nemčiji, kakor je to posebno lepo izrazil v svojih besedah: »Ne priznavam, da bi bili sveti kakoršni koli gospodarski zakoni. Odločilno je- kar je rekel Fiihrer, da mora gospodarstvo vedno služiti narodu in kapital gospodarstvu.« * Dne 12. januarja 1943. leta je obhajal Reichsminister za zasedena vzhodna ozemlja Reichsleiter Alfred Rosenberg 50-let-nico svojega rojstva. Le redkokdaj je potekala kakšna življenjska pot tako dosledno in zvesto notranjemu zakonu kot ona tega moža, ki ga je Fiihrer kot enega izmed svojih najstarejših sotrudnikov pozval, da z delom praktične obnove na ozemlju Vzhoda odstrani grozno udejstvovanje boljševi-škega strahovalnega sistema, zoper kate- rega je bil vseh 25 let naperjen njegov neumorni in neizprosni boj z ostronabrušenim orožjem duha. Ko je bil 25 let star, je Alfred Rosenberg v svoji baltski domovini kot mlad inženir-arhitekt spoznal strašilo besnenje kulturo uničujočega boljševizma. Iz teh globokih notranjih doživetij, si je v njem, ki je vedno skušal dognati vzroke zunanjih dogodkov, utrlo pot jasno spoznanje, da so plemensko povzročene zveze med zlonosnim naukom Žida Markaa in med boljševizmom, ki tudi hlepi po razdejanj^. Če danes ve ves nemški narod in vrhii tega tudi vsa Evropa, da so židovstvo, boljševizem in plu-tokracija v bistvu le različne oblike izražanja istega židovskega duha in njegovega materialističnega svetovnega naziranja, je to v zelo znatni meri delo in zasluga Alfreda Rosenberga. Poleti 1919. leta, ko so grozote sovjetske republike Židov Eisnerja in tovarišev v Munchnu dale nov nazoren material o raz-krajajočem delovanju mednarodnega židov-stva, je v Munchnu spoznal Adolfa Hitler- Zimslio oblačilo iihodne fronte Pri 46 stopinjah mraza In vibarja 20 metrov na sekundo preizkušeno Berlin, 12. januarja. Z napravo zimskega oblačila za vojake na vzhodni fronti je domovina izvršila novo vojnovažno dela, pri katerem imajo v enaki meri največji delež nemške tekstilne in oblačilne industrije radi največje pridnosti in tehničnega največjega dela in celokupen nemški narod radi odpovedi na marsikatere potrebne na-bavke. Najmodernejše strojne naprave in rokodelska izvežbanost neštevilnih žen in deklet so v najhitrejšem in najskrbnejšem delu pomagale napraviti to specialno opremo proti mrazu in snežnim viharjem. Kon-Btrukterji so si izmislili stroje, ki na tucate uniform naenkrat prirežejo, in radi smiselno razdeljenega dela na tekočem traku je zapustilo dnevno na tisoče komadov delavnice. Kot zunanji vzorec za obliko je služila severnjaška obleka smujčarjev, ki je pri nas Nacionalna KilajsKa v vojni z Anglijo In USA Japonslia je odstranila el(steritorialne pravice na Kitajsl^em Klagenfart, 12. januarja. Vlada Nacionalne Kitajske je v soboto napovedala vojno Angliji in USA. Nacionalna Kitajska je e tem pomembnim korakom izrazila svoje trdno prepričanje, da je zmaga sil trojnega pakta gotova in da bo Kitajska našla "rečno bodočnost v sferi vzhodnoazijske blaginje. Japonska vlada je hkrati sporočila, da se odreče vsem eksteritorialnim pravicam na Kitajskem. Japonska vlada je objavila izjavo, v kateri pravi med drugim: Japonska se je ob tej priliki, ker pričakuje, da se bodo kitajsko-japonski odnosi epohalno razvijali v soglasju z duhom sodelovanja med obema dvema državama in ker želi hitro dovršitev obnove nove Kitajske, ki temelji na neodvisnosti in oja-(enju politične moči nacionalne vlade, odločila, da ne le vrne vse izključno japonske koncesije v kitajski republiki, da ne le Vrne Kitajski mednarodno naselbino v Sanghaju, mednarodno naselbino v Amoyu k poslaniške četrti v Pekingu kakor tudi odobri, da se razveljavijo vse eksterito-fialne pravice, ampak tudi, da pokrene vse Ugodnosti na raznih poljih, ki utegnejo Čim najbolj učinkovito in uspešno poma- R&ti pri obnovi nove Kitajske. * Iz vrst na Japonskem in ▼ južnih ozem-živečih Kitajcev se je javilo že veliko "tevilo prostovoljcev za nacionalno armado ^ankinga, za katere posluje prekomorska orgenixaoija Kitajoe« kot Japonski narod sprejema s spoštovanjem in simpatijo odločitev Wang6ingvaja. Japonska je bila že vsa leta do izbruha vojne pod enakim pritiskom Anglosaksoncev in ima zato tem boljše razumevanje za odločbo nacionalne vlade. Ni še znano, kako se bo uveljavljala kitajska nacionalna armada. Iz Nankin ga poročajo, da je 300.000 dobro izvežbanih mož na razpolago za vzhodnoazijsko vojno. Če bo v doglednem času uporabljen le en del, . in sicer izključno za obrambo, bi Japonska s tem dobila zopet na prosto razpolago znatno število vojakov za nove akcije pri vojskovanju na Pacifiku. Izjave Nankinga izražajo, da je kitajska vlada odločena, boriti se tesno ob strani Japonske in evropskih sil tako dolgo, dokler ne bodo sovražniki premagani in dokler ne bo s porazom Angležev in Amerikancev odpravljena nesrečna delitev Kitajske na dva sovražna* tabora. Visoke Itrvave zgnbe lioljSevIliov t Nadaljevanje s 1 etranl.) britanske - oklopne bojne vozove in avtomobile. Nemški lovci so nad Severno Afriko zbili na tla 21 sovražnih letal, protiletalsko topništvo pa dve. Britanska letala so v pretekli noči napadla več krajev v Zapadni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo zgube. Sest letal je bilo sestreljenih. Podnevni napadi nemških br-zih bojnih letal proti JuW Angliji so bili nadftljmnU poznana pod imenom »Anorak«. Njen kroj omogoča vojakom v boju potrebno gibljivost v vsakem bojnem položaju, posebno pri smuškem teku, in je popolnoma nepropustna za veter in yodo. Posebna prednost je možnost obojestranskega nošenja, enkrat kot navadne poljske uniforme v sivem in hitro obrnjena kot prikrivalna obleka v belem. S tem odpade potreba snežnih srajc in prikrivalnih prevlek. Preizkusili so jo v shrambah, kjer je bilo do 46 stopinj mraza. Poleg tega je bila preizkušena gostota proti vetru v vetrovnem kanalu za letala, pri čemur so umetno proizvajali veter, ki je imel 20 metrov hitrosti na sekundo. S tem poskusom pa se niso zadovoljili, vojno uporabnost so preizkusili tudi že marca 1942. pri nekaterih četah v vzhodni Kare-liji (Finska), torej na.najmrzlejših delih fronte. Ta temeljita priprava je omogočila, potem ko so 29. aprila 1942. vzorec predložili Fiihrerju, da se je že lahko maja začela proizvodnja. Pri tem zimskem oblačilu ne manjka ničesar. Vsaka uniforma ima kapuco, ki ščiti ja, in to srečanje je bilo odločilno za vee njegovo daljnje življenje. Alfred Rosenberg je postal prosvetni politik novega pokreta, in on je postal reditelj in sistematik nacio-nalsocialističnega idejnega blaga. Prvo strankino uradno delo »Wesen, Grundsatze und Ziele der NSDAP« (Bistvo, načela in cilji NSDAP) nosi njegovo ime. Kot glavni urednik lista »Volkischer Beobachter«,. čegar izdajatelj je danes, spremlja boj na-cionalsocializma od prvih začetkov do zmage z vedno enako neizprosno strastjo političnega borca. Vedno ga je pa tudi dičilo jasno in pretežno vedenje moža, ki pregleda sveto-vnonazorno ozadje begajočih političnih dnevnih dogodkov in ki veruje v zmago boljšega svetovnega nazora in ideje. Veličina njegovega bitja in dela je ravno v tem, da ni le močnejši politični borec in propagandist, ampak da je tudi kot mislec in glasnik resnično nemškega in vse plemensko tuje odklanjajočega svetovnega nazora privedel nemški narod zopet nazaj k duševnim virom njegovega pravega značaja. S knjigo »Der Mythos des 20. Jahrhunderts« (Mit 20. stoletja), ki se danes nahaja že v milijonski nakladi v rokah nemškega človeka v mestih in po deželi, je podaril nemškemu narodu osnove boljšega svetovnega naziranja in vero v zmago boljše ideje nemške veličine in usode. tilnik in vrat. Glavo samo ščiti glavni ščitnik, nos in lica pa maska in čepica, na katero se posadi jeklena čelada, ki je sama tudi oblečena s kapuco iz blaga, ki pri za-drgnenju pusti odprt samo majhen del obraza. Vijub temu pa ni nosilec oviran niti pri gledanju in streljanju. Zelo posrečen kroj s popolno prilagoditvijo ščitnikov proti vetru onemogoča, da bi prepuščal mraz ali veter skozi zimsko oblačilo, ki je sešito iz treh plasti tkanine. Ilnpregnirana zunanja tkanina je ločena z volneno pod-vleko, ki posebno dobro drži toploto. To vrhnje oblačilo dopolnjujejo še rokavice in posebno dobro posrečeni snežni škornji, katerih dvojne golenice se lahko napolnijo s časopisnim papirjem ali slamo, ki drži toploto. Da so vsi deli brezpogojno nepremočljivi, je samo ob sebi razumljivo. Najhujše preizkušnje v državnem zavodu za preizkušanje materiala v Berlinu so to dokazale. Pod to ščitno obleko se nosijo spodnje hlače in telesna jopica, ki sta podobna šivani odeji, kot jih nosijo na vsem vzhodu. Za njihovo izdelavo je bila pre-osnovana vsa industrija šivanih odej. Zašita volna izhaja iz državne zbirke starega blaga. To posebno spodnje oblačilo se nosi pod za dve številki večjo uniformo, toda nad telesnim perilom. Če bi mislili, da bo postal vojak pri naštevanju teh številnih oblačilnih kosov radi tega brez vsake oblike in neroden, bi bilo morda to na zunanje slučaj pri majhnih možeh; kroj sicer nekaj zgubi, toda ohrani se popolna gibljivost in zmožnost za boj, kar je daleko najvažnejše pri bojih na Vzhodu. Skupno s pripravljenimi zimskimi postojankami bo to od vojakov navdušeno pozdravljeno posebno oblačilo doprineslo svoj delež, da bodo lahko premagali najhujše in najmrzlejše zimska viharje zdravi ,in zmagoviti. Edgar Bissinger. Podmornica - naisirašnejše orožje Memčlje Novi liiic na pomoč od strani londonsliega „Daily Maiia" - Značilna statistiita ženeva, 12. januarja. »Podmornica je najstrašnejše orožje Nemčije in nam lahko ugrabi zmago«, tako piše »Daily Mail« pod naslovom »Nevarnosti na morju« v svojem uvodniku z dne 6. januarja. Pravi, da je takoj v začetku vojne sovražnikovo podmorniško orožje Veliki Britaniji zabranilo, da bi svoje pomorske bojne sile uporabila v polnem obsegu, zaradi česar so bile vse operacije demokracij na vseh bojiščih omejene na določene meje. V bodoče pa bo podmorniško orožje imelo sedaj nalogo, da prisili Anglijo na kolena. V to svrho koncentrira baje sovražnik vse sile na gradnjo podmornic. Pravi nadalje, da so že leta 1942. torpedi podmornic napravili velikanske vrzeli v ladijskem stanju, bati se je pa, da bo leto 1943. na tem. polju daleko prekašalo vse dosedanje rekorde. Angležem sicer manjka pravo primerjalno merilo, ker ladijskih zgub že več let ne objavljajo več, vendar je značilno, če govore o tem, da je. Velika Britanija zgubila več tonaže, kakor je je sploh imela ob začetku vojne. Gotovo je le to, da podmomiška nevar-aoet m bo шапј^ amsak da yedAo ђоЦ narašča in da Nemci gradijo Vj^č podmornic, kot jih nasprotniki uničujejo. Te ugotovitve prihajajo iz poklicanih ust in sicer od ministrskega predsednika samega. Vsi pa tudi vedo, da dandanes skoro nobea britanski minister v javnosti ne govori, ne da bi na kakšnem mestu svojih izvajanj svaril pred nevarnostjo od strani podmornic. Nadalje pravi, da so podmornice krive, da morajo kmetje Velike Britanije v novem letu preorati milijon akrov in da se mora kmetijstvu dodeliti brezpogojno pol milijona delovnih sil za preskrbo Anglije, Podmornice so nadalje krive, da se bo prehranjevalni položaj Anglije predvidoma v letu 1943. še nadalje poslabšal in da bo mogoče postal celo obupen. Neprestano napredujoča skrčitev anglosaksonske plovbe dokazuje sedaj neizpodbitno pričevanje. Lizbonski tisk objavlja statistiko o Kapverdijskih otokih, kjer pristaja veliki del anglo-amerikanskega bro-dovja, da se preskrbi z gorilno snovjo. Vtem pa ko je leta 1940. pristalo tam nad 133.000 ladij, jih je dospelo y pretekleiA letu 1« ie 46.000, Selte 4. — Nr. 4 KABAWANKEN BOTE Mittwooh, 13. JSnner 1943. Starka EIngreifen der Luftwaffe 136 sowjetische Panzer vemichtet In den ersten 10 Tagen des Jahres 624 Sowfetpanzer nnsdiadlidi geinaAt Am dem FUhrerhauptquartier, n. J inner, Das Oberkommaiido dcr Wehrmacht gibt bekannt: In Nordkaukasien, bei Stalingrad und Im Don-Gehiet wurden fortgesetzte Angriffe zahlenmaBig irberlepener Infanterie- und Pan-zerkrafte der Sowjets in schweren Kampfen blutig abgewiesen. Die deutsche Luftwaffe griff mit starken Kraften in die Kampfe ein. Infanterie- und Panzertnippen vernichteten im Gegenangriff feindliche Verbande. Durch Heer und Luftwaffe wurden 136 Panzerkampf-wagen, davon allein 60 im Kauni von Stalingrad, vemichtet oder bcwcstttigsunfahig jje-ichossen. Jagdflieger Schossrn bei iwei eige-nen Verlusten zwanzig Sowjetfhigzeuge ab. StoStruppi zerstorten im mittleren Front-abmclinitt eine groBere Anzahl Kampfstande und brachten Gefangene und Beute ein. Die Kampfe um Welikije Luki und siidostlich de« Ilmensees dauern an. In der Zeit vom I. bi# 10. Janner wurden an der Ostfront 624 So-wjetpanzer duroh Verbande des Heeres ver-nichtet, erbeutet oder bewegungsunfahig ge-•chossen. Bel Fortfuhrung der Luftangriffe geeen dit Murmanbahn biiBten die Sowjets zahlretehe« rollendes Material ein. Schnelle Kampfflug-zeuge versenkten im Hafen von Murmansk ein Handelsschiff von 4000 Brt ond bcschi-digten einen Frachter scbwer. In Nordafrika 6rtHche KsmpftStigkelt. Dit deutsche und italienische Luftwaffe bekampfte feindliche Stutzpunkte, Stellungen und Marschbewegungen, Deutsche Jager schossen fiinf Flugzeuge ab. . Totaler Arbeltselnsatz !0r den Sleg rd. Weimar, 12. Janner. Der Generalbevoll-machtigte filr den Arbeitseinsatz, Gauleiter und Reidisstatthalter Sauckel, battc leine Arbeits* einsatzstibe zu einer {roCen Tagung oadi Weimar zusammengerufen, um ihnen zu Beginn des neuen Jahres grundlegende Richtlinlen fOr ihre vielgestaltlgen Aufgaben In den kommen-den Monaten zu geben. An der Arbeitstaeung, die in dieser Form erstmallg ttattfand una die die besondere Bedeutung und die groGen Aufgaben der Manner der ArbeitseinsatzstSbe unter-etrlch, nahmen auBer zahlreichen Vertretern der Parte! und Wehrmacht audi Abordnungen du Reichsministeriums filr die besetzten Ostgebiet« und der Wirtschaftsinspektionen Ost sowie Ver-treter der Parteikanzlel und dee ReichsfUhrers teil. In weltgespannten AusfOhrungen legte der Genoralbevolimiicbtigte fUr dkn Arbeitseinsatz, Gauleiter und Reichsstatthalter Sauckel, vor den Tegungsteilnchmern die GtundsStz« polltlsdier, wirtschaftllcher und arbeltsmSCiger Art dar, naeh denen die fUr die deutsdie Kriegswirtschaft im neuen Jahr erforderlichen ArbeltekrJifte aui den besetzten Ostgebieten fUr das Retch berelt-zustellen sind. Der GeneralbevoIlmSditlgte gab seinen Minnem, nadidem er audi von der Heimat die MobiHsierung der letzten Reserven gefordert hatte, wlditige RidUsStze ffir die prak-tische Arbeit in den Ostgebieten an die Hand. Er betonte, dafi deutsche Korrektheit und Ge-rcditigkeit die besten Waffen gegen die (elnd-liche LGgenagltatlon sel. UnterstaatssehretSr Dr.Hoeber - PrBsl« dent RelAsverwaltnngsgerldites Berlin, 12. JSnner. Der FQhrer hat den Unter-staatssekretar im Reidistustlzmlnisterlum Doktor Franz Hueber zum Priisidenten des Reidisver« waltungsgerlchtes ernannt. Dr. Franz Hueber, der am 6. JSnner 1894 In Grilnberg in Ober-donau geboren 1st, hat die Rechtswissenschaften an der UnlversitSt Wien studlert. Im ersten Weltkrleg wurde er mehrmals an der itallenl-schen Front verwundet. Nach dem Krieg Heft sidi Dr. Hueber als Notar In Mattsee (Salzburg) nieder. Bevor er am 1. Mans 1939 als Unter-staatssekretttr in das Reichsjustlzministerium nadi Berlin berufen wurde, war Dr. Prana Hueber Justizminister in der ersten national-sozlallstlschen Bundesreglerung Seye-Inquart ш Wien. GIDdiwOnsdio an Marsdiall Antonesca Buknrest, 12. Janner. Am Donnerstag braditen Professor Mihai Antonescu, der stellvertretende Ministerprcisident, die Mitglleder der Reglerung und der Chef des Generalstabes dem Conducator Marsdiall Antonescu ihre GlilckwUnscbt mum Namenstag dar. Marschall Antonescu hob In seiner Antwort hervor, daU er dadurdi, dafi er seine Pfllcht erfiillte, die Freiheit und die Zukunft des ru-miinlsdien Volkes gesldiert habe. „Ich bin der festen Oberzeugung, daB wlr aue dlesem Kampf njcht als die Unteriegcnen hervorgehen кбппеп. Das Volk kSmpft nlcht nur fOr seine elgene Sache, sondern audi filr die Kultur und, da es opferwlllig 1st, kann es nidit untergehen. Die Arbeit, die wlr alle zur Pflldit machen, und die Ausdauer кбппеп uns nur auf den Weg des Ruhmen fUhren. Seld Uberzeugt, dafi Idi erst dann den Kampf aufgebe, wenn man Ober meine Leidie hinwegschreltet." Der Marsdiall dankte mlt herzlldien Worten Professor Antonescu und den Regleningsmlt-gliedern filr die unelgennUtzlge Mitarbelt. das hcwiescne Verstandnis und die Bemflhungen, die^die Frfolge In Vergangenhelt und Gegen-wart mSglich machten. нИш I«ben Oder Tod fOr England" Die britinAcn Hcrrschaftiimpriidie unv»rSnd*rt Gcnf, 12. JSrtnei. Venn die USA und dit UdSSR diesen Krieg verlieren, hSrten lie Izwtr nli GroSmiidite zu bettehen #uf, n Edel-steln oder eine Goldmflnze zu geben. Die Arbeiter-famillen bekommen als Kompensatlon (Or den I3ng-sten and hartesten Arbeltstag den man sidi voratel* len kann, 500 Gramm Brot und Ratlonen Kanoffeln, Mehl, Fett und Flelgdi — aber nur In Form von Gutsdielnen. well die Ware zn elnem Mlrdienland gebSrt. Die Wobnungsverhlltnlsie slnd nnvorstell-bar. tie erginzen sldi aa» d'l alten rassladien Gleldigilltlgkelt und det neuen Sltuat'on, Die Mauser, wenn man lie fiberbaupt so nennen darf, sind ohne Ordnung, obnr Plan und ohne Gleldi-mafiigkelr erbaut. BesdiUge fUr TUren und Fenster »Ind so knapp dafi sle praktlsdi nldit ex! ein Fiihrer, gab Glaube und Hod-nung tn Deuuffiland uni wieder. [:Volk, «ш Gewehrl:] t. Dcuacbtr, wtdi auf, und rdht đdi ^ wir cdirmtea dem Šege antgcgcni Fr« loll die Arbd^ tre! volln wir lein und mucig und trotzic Terwqgen. Vir baJl«n die Pkume und werdta « wtgen. Of gibt keia ZurSdc mehr, und ktiner dan zageni [:VoIk, an* Gewehrl:] 4. Jugend und Alter - Mann fiii Mann umklammern du Hakenkreuzbanner. Ob BUrger, ob Baurcr, ob Arbeitsmaim, tie Khwingen du SdiwMt und den Hammw fOr Hitler, fOr Freibait, fiir Arb^ •nd Вгоц DctttKhlutd апмомк «uk dU Motl f:Volk, ш Gcwahr^ jfBđ«, 18. JannarJa 1в4Л. KAKAWANKT-N BOTE stran a. — fttov. t. Središče nemškega kmečkega žiiljenja Prva gorenjska kmeti]ska šola FUhrer Je dal Gaulelterju v KMrntnu nalogo, prastaro пеш-ко naaolbiqo na (io-zopet nemško. V to svrho Ja naj-®c^ga pomena vzgoja gorenjskega kmečke-W ljudstva h kmečkemu, pokolenju ustrezajo-- obličila predstave, ki se ji zde kot lastno doživetje; ona ne more več razločevati med tem, kar jo spominja na pretekle dogodke, in med tem, kar je le ponovitev onih blodnih predstav. V toliko torej vsekakor ni odgovorna za svoja dejanja, in njene iz-povedbe, najsi so tako jasne, temelje lahko na za nas popolnoma nesigumi osnovi njene spoznavnosti. Glasujte torej za njeno ne-krivdo.« Po kratkem posvetovanju porotnikov je njih načelnik oznanil oprostilno sodbo. Ko jo je predsednik priobčil obtoženki, je zavpita v največji razburjenosti: »Pred Bogom se boste morali zagovarjati, da ste oprostili krivo osebo!« Ostale kazenske stvari tega dneva me niso zanimale; zapustil sem porotno dvorano takoj za oproščeno in jo opazil, ko je stopila iz hiše, na najbližjem oglu ceste, kjer se očitno ni mogla odločiti, kam naj se obrne. Želela si je bila tihe zaporne celice, pa so jo pahnili zopet v široki svet, v katerem se s svojo svobodo nikakor ni mogla znajti. Razprava me ni bila zadovoljila. Kajpada so sodni dvor in porotniki storili svojo dolžnost in se niso mogli imeti za poklicane, da poskušajo rešiti zagonetke, ko jim je zadostovala že okolnost, da gre za take, da so raje razsodili mileje kot strožje. Toda njihov izrek, da ni kriva, je pomenil vendar samo: »Ne upamo ai glasovati za krivdo, dasi bi to bilo samo ob sebi upravičeno«. Nujnega prepričanja, da obtožonka v tem primeru, kakor tudi v prejšnjih ni kriva, jmi niso mogU dobiti, ia ■» onega. ki ni bil uverjen o resničnosti njenih navedb, je vendar še ostalo odprto mučno vprašanje, zakaj so te laži in odkod je ta nenavadna otemnelost duha/ Ko je Marie Zwinger opazila, da jo opazujem, se je odpravila in hitela dalje. • Sledil sem ji v kratki razdalji, ne da bi imel določen namen, hotel sem le vedeti, kaj bo zdaj najprej storila in kje bo ostala. Sla je proti enim izmed mestnih vrat in skozi nje naprej po deželni cesti. Tam kjer vodi most preko male reke, se je usedla na kamen, dejala roke križem in negibno gledala sre-po predse. Pristopil sem in jo pozdravil. Začetkoma tega niti opazila ni; šele ko sem jo nagovoril po imenu, je prestrašeno pogledala in se hotela dvigniti. Prosil sem jo, naj ostane, in se usedel na najbližji kamen poleg nje. »Prihajam od porotnega sodišča«, sem dejal. »Potem pač veste, kako žalosten je bil izid zame«, je odgovorila in me plašno pogledala. Vedel sem, kako je bila mišljena ta izjava, in ji nisem ugovarjal; povprašal sem jo pa, kaj zdaj namerava storiti. »Gospod, tega ne vem«, je odvrnila; »ho-%e se mi zopet na kmete in bom gledala, da kaj najdem zase. Tam, kjer sem bila nazadnje, ne morem iskati službe; bojijo se me in jim tega niti ne morerr zameriti!« Vprašal sem jo, če ima sredstva, da bi se preživljala toliko časa, dokler ne najde primerne službe. Zmajala je z glavo. »Ves moj imetek je zgorel«, je rekla, »lahko bi bila sicer rešila, kar je bilo mojega, toda tega nisem storila. Zakaj naj bi sami imeli škodo.7 Raje мра reievaU mojega go- spodarja in en del postelj sem tudi prinesla ven.« »Zakaj ste pa potem zažgali hišo, če niste hoteli oškodovati gospodarja?« Ni takoj odgovorila, ampak povesila glavo in si podprla brado z roko. »Moralo je do tega priti«, je rekla čez nekaj časa. Dal sem ji denarja, kolikor sem ga imel pri sebi. Ni ga hotela vzeti, češ, da ga ne potrebuje, vendar ga je potem le sprejela, ko sem ji ga položil na krilo. Prijazno sem ji prigovarjal in jo pozval, naj prav pridno dela v svoji novi službi, tako bo najlažje pozabila hude misli, ki jo mučijo. »Meni ni pomoči, gospod«, je odgovorila brez pomisleka. »In zakaj ne?« sem vprašal sočutno. »Ker ne morem doseči, da bi bila kaznovana, pa naj počnem, kar hočem.« »In zakaj hočete biti kaznovana na vsak način ?« »Zato, ker sem nekaj storila, gospod, in kar mi ne da miru, dokler ne prejmem za to svojega plačila. Nisem tako slaba, da bi pozabila to in hotela uiti kazni!« »In če bi bila kaznovana, ali mislite, da bi potem bila pomirjena?« »To je prav l%hko mogoče. Čemu bi naj sicer bila kazen? Poznala sem nekoga, ki ni mogel spati, dokler se ni bil ovadil ša-mega sebe; in ko je prišel iz jetnišnice nazaj, ga ponoči nihče ni mogel zbuditL Le verjemite mi, gospod, tisti, M je kaj zakrivil, ee ne more veseliti Mvljenja, dokler se ni za to pokoril. Marsikateri ima seveda trdo srce in obdrži to do konca zase, temu je zato tem huje.« Btraa в. — Štev. 4. KARAWANKEN BOTE Sreda, 13. januarja 194& Sadna pridelovalna bilka \ leln 1943 " bodo dobile zadosti zraka in hranil. Okrog Popolno moblllzlranle Ml tel prelraiilevaUilli tewv "МДД Danes v vojni nihče več ne osporava pomena prezimovališče za sadne škodljivce, onemogo- B&djarstva, ki je soodločilen činitelj v boju za čajo tudi za drevo tako zelo potrebno dihanje j. „mM« ?n Л1т hnn вчћл i«, lo^o ' tem ■vobodo prehrane. in povzročalo enitle kože Predno zatopmo zemlja In čim bolj suha je lega, tem- ^Sora^emo veliki sadni nasadi velikonem- odrgavati, položimo nekaj" plaht pod drevo. pot^^vidno pega Relcha omogočajo, da se preskrbi pre- nakar zberemo odpadke. Moramo jih sežgati, тЈ nhL« bivalstvo dodatno Se z živili, katerih zdrav- da preprečimo razširjenje v odpadkih se naha- ° nadomesti sadni •tvena vrednost stoji na prvem mestu med jajočega mrčesa. ^ ,, x? . veeml presnimi živili. TI živilski viri domačega Po tem mehaničnem čiščenju izvršimo tam, ^ Večkratno prekopavanje si prihranimo, tako ■adjarstva še daleč niso v vsem obsegu iz- kjer smo v preteklem letu opazili močan na- »dreves, kot tudi pMov čtpani. Posebno v kmečkem sadjarstvu je še stop mrčesa, brizganje na golo z drevesnim Лк ? zrahljano zemljo pokrijemo s hlev- nfeizmemlh regerv, ki jih je treba zajeti. To karbolinejem ali siceršnjim uničevalnim sred- 1 , kompostom, plevelom ali vejami, je možno storiti prav kmalu. S hitro in brez- stvom proti živalskim škodljivcem. Najpogo- , ^ pokrita ostane prekopana zemlja rahla obzirno izvedbo gojitvenih ukrepov, s čimer šteje uporabljano težko olje se uporablja pri ^^^^^ez plevela. naj se takoj prične, se lahko zelo močno vpliva pečkastem drevju (jabolka in hruške) 6% pri Potrebno nadomestitev hranil, katera se z na sadni pridelek v letu 1943. tako v pogledu koščičastem drevju (češpije, češnje, ringlotl) vsakoletnim pridelkom odvzamejo zemlji, množine kot tudi kakovosti. Najprej je nujno pa 5%. Lesa ne smemo samo površno po- predvsem kmet veliko lažje oskrbi, kot pa treba odstraniti vsa morebitna zmrznjena In škropiti, temveč v pravem pomenu besede ћ*бп1 posestnik ali mali vrtnar. Hlevski gnoj elcer suha drevesa. Take drevesne ruševine skopati. Poškropiti moramo tudi rdeče grozd- natrosimo vsak čas pozimi. Boljše Je pa, BO nosilci In prenaSalcl bolezni In mrčesa. jiče (ribez) In Kosmulje in jablane, ki so bile Izkopljemo nizek jarek za gnojenje, ali Ravnotako se morajo octetranltl vse suhe, ali poleti napadene od krvavih uši. Pri teh od- , malo pokrijemo z zemljo. Kjer je radi elcer močno po mrčesu, odnosno krastah, raku krijemo vrat korenin In ga poškropimo. fila.be lesne rasti dreves potrebno dodatno gno- all ranah napadene veje ,ker tudi to povzroči To škropljenje pa ni vsesplošno sredstvo 2 gnojnico, tega ne storimo sedaj, ampak razširjenje bolezni In mrčesnih napadov. Od- zoper mrčes 1д bolezni. Tam kjer so v pre- ,1® pomladi po tajanju snega Vsak sadjar reeati je treba veje tako, da nI nobenih vejnih teklem poletju nastop'le kraste, bolezni pri ^ nadoknadi doslej zamujeno In popravi Štul, ki lahko povzročijo pogin vsega drevesa. ftulah odrezanih vej ali slcei-šnje po glivah po- napake. V Interesu prehrane vsega naroda je Kjer poganjajo iz tal poganjki iz korenin, vzročene bolezni, moramo tik pred mučenjem "^s-zno, da Izkoristimo zimske tedne, ko je jih Je treba odstraniti, da ne kradejo drevesu ali pred razcvetjem zimskih popkov opraviti ^ negovanje drevja, da bo malen- dragocenih sokov. prvo škropljenje s kakim bakrenim ali žveple- ^oga.to poplačano z večjim sadnim Kjer se pokaže na deblih in vejah llSaj ali n!m sredstvom. Obenem s tem moramo tudi Pndelkom. Obstbaulnspektor Brezlna mah, naj se odstrani z drevesno drgalnico in drevesno krtačo. Ti zajedavci so gojišče in ОражиЈто soTražnIkoTo gospodarstvo Ali nobenega ladijsl^ega proslora i/eč SreiUiIe Amerike p rld e 1 o v a 1C e 1 n trg, tičoče se tuzem- Ohraniti »notranji mir« v velikoamerikan- cemi izročajo potrebna obratna sredstva za ekega sadja in plenjave. skem prostoru je ena Izmed najglavnejSlh skr- ustanovitev po stroki podobnih podružnic v P^ročje cen I obsega področje Landrata bi severnoameriških držav: In ravno te skrbi južnoameriških državah, ali pa tudi tako, da Steln. Eo se v zadnjih mesecih že zelo občutno pove- podrejo onemogočene tovarne v USA in pre- Področje cen Ц obsega področje Landrata čale zaradi dejstva, da po potopitvah in za- peljejo strojno opravo v Južno Ameriko. Tež- Radmannsdorf. radi velikih operacij v Severni Afriki še da- koče so pa v tem, da tudi za prevoz starih Cene » Reldiipieninib Ije prav trda prede za lad.jski prostor, tako strojev ni na razpolago ladijskega prostora. D.jdii* trina dS' je skoraj popolnoma ustavljen ladijski pro- Nadalje so take Industrijske naprave zelo cen« pn- oaiviija met med Severno in Južno Ameriko. Južno- in vi iim iih л« d..o,.ic., C.«. srednjeamerlkanske države ne morejo sedaj S« kKwndJriS USASTrt . . podrotie cen več izvažati svojih '^eželnih pridelkov v USA, „f-V ni нЈћНип Л Menjava: 1 П I П ^žave jedva najmollStvIrSh Sr^^l^Ill^Z vrtno korenje za kg . . 14 15 18 19 kaj dobavljajo v Južno Ameriko. Dočlm torej nalstarelše česen za ke..... 72 80 »2 if)0 na eni strani južnoameriški farmarji skoraj _ ' hren za кг M e-s so RO ničesar ne izkupijo za svoje pridelke, morajo nadaljnji ве splob ne da 1 f ,.....!! f. za industrijske izdelke zaradi rapidnega po- Pregledati, se vendar že slišijo iz Anglije zelo ohrovt za kg • • * • • manjkanja nastaviti veliko višje cene, kot so zaskrbljeni glasovi, ki opozarjajo na to, da ohrovt brstnatl (popčar) bile pred nekaj meseci. S tem se začenja na- postopek Sevemoamerlkancev hudo ogro- brez stebel za kg . . — — 68 74 petost cen za agrarne države v Iberljski Ame- britanski eksport v Južno In Srednjo Ame- koleraba nad 10 cm za riki, ki preti, da bo prekrižala vse nade v na- riko. Anglija je in ostane navezana na to, da komad...... 9 10 12 13 daijnji ugodni razvoj. eksportira v Iberljsko Ameriko In s tem dobi koleraba 7 do 10 cm za Ker Zedinjene države ne morejo dobaviti no- za lastno državo potrebno protivrednost za komad Л S 7 K fi O benega blaga več v Južno in Srednjo Ameriko, svoje velike odjeme pšenice, koruze, mesa, vol- . , . y L' 80 si izmislile izhod, da podpirajo poskuse la- ne, kave Itd. Razvijajoča se industrializacija KOlebara 4 ao 7 cm za linskoameriških držav, da si same pomagajo z Južne Amerike, pa bo omogočala tej zemljlni komad...... б в 7 8 ustanovitvijo nov'h industrijskih obratov. To v bodoče, da se v veliki meri odreče brltan- zelje (belo) A za kg . . 10 11 13 14 se godi deloma tako, da ^amerikanskl kon- skemu blagu. zelje (belo) B za klsanje Л :: j i II Iz vseh krajev sveta peterSlljevo korenje za ^ kg....... , 30 32 88 40 Na vzhodnem bojišču se je madžarskemu nika na poroko. Dasi že star, se častnik ni por, za kg . ... . 32 34 40 42 oglednemu oddelku posrečilo ujeti nekaj Ru- ustrašil dolfee poti od svojega bivališča v Mag- redkev za kg ... . 10 11 13 14 sov. Bden izmed ujetnikov je na veliko začu- deburg in se odzval povabilu. Skozi 25 let rdeča oesa za ke . 12 13 15 16 ^enje izpraSujočega častnika odgovarjal v je ostal zvest svoji obljubi in bil ves čas otro- ',B ko- ' , « KK R 7 gladki madžarščini, ne da bi se menil za tol- ku padlega tovariša dober svetovalec in do- .!f »= / «л(Г,1чо^ ' 'kJ kT cn 7Л TO. mača. Pripovedoval je, da so ga leta 19аб. Rusi brotnik. Zares lep zgled vojnega tovarištva solata (endlvija), za kg 54 60 70 78 ^ Galiciji ter ga poslali v Sibirijo. Dolga preko groba. ealotke, za kg .... — — 40 44 gg dogaja na svetu. V lU-rgerdorfu pri Hamburgu so našli za- drobnjak, za šopek po oženil se je v neki sibirski vasi, kjer je naj- strupljeno s plinom vso družino, ki je obsto- 2 dkg.......— — 4 4 prej kinetoval, potem se pa lotil težaških po- očeta, matere in dveh otrok. Nesreča 6ml koren, za kg . . . 60 60 77 77 slov. Ko je izbruhnila vojna med Rusijo in lahko rekOMtruira samo na ta načta, da je gomolji zelene, za kg . 33 35 41 43 Nemčijo, so ga Sovjeti vzeli k vojakom in ga ? v kuhinji uhaja pHn in da se »pinača (v listih), za kg 39 41 50 52 poslali na bojišče, kjer je neprestano premlš- ^^rušila ko je hotela nevarnost o^tr^lU Mlenjava za juho, šopek Ijeval, kje in kako bi mogel priti v ujetništvo. rodbinske člane so našli mrtve v •nn in AVv _ _ A A Eden Izmed vojakov, ki so pripadali ogledne- posteijaa. ___ rfim/ mu oddelku in ujeli Ruse, je bil pri zasl!3eva- Kako dobro Wiko »luM žleb, j€ dok^al materina dušica (tirni- madžarsko govorečega dogodek na neki cesti v Bielefeldu. an) in majaron, suh, J ; ^ i,,„ V zgodnjih jutranjih urah se je nagnila neka za 10 dkg ..... 82 82 42 42 "jetnika in I^atke o uslužbenka tako zelo akozi okno, da je zgubila ...........ju, je kar vzkliknM od presenečenja. Spoznal je ravnotežje in zdrsnila po strehi. V zadnjem Sadje: v ujetniku svojega brata, o katerem so toliko trenutku je zagrabila za žleb in se držala tako orehi za kg ..... вО 00 75 75 menili, da je padel na galiSkem bojišču dolgo, dokler je nI rešil rešilni oddelek. orehi' (koščaki) za kg . 45 45 56 56 ^ prejšnji svetovni vojni. Neka žalujoča vdova je svojemu pred krat- initinn JL* Ve- _ _ 4,2 46 Leta 1917. je pri nekem spopadu padel mlad kim umrlemu možu postavila na nekem malem ' ~ ' ' же rut nemški vojak Iz Magdeburga. Njegov stotnik pokopališču v bližini Oklahome nagrobni spo- pravi kostanj, za kg . . 40 43 oo oe jg prevzel skrb za hčerko, ki se je rodila par menik, na katerem je bil vdolben napis: »Na Krhljl (od suhih žlahtnih mesecev po očetovi junaški smrti. Mesec za svidenje, Heinrich, ti si upihnll tudi mojo živ- hrufik), za kg ... . 40 40 52 52 mesecem in leto za letom je nalagal v hranil- Ijenjsko luč.« Po treh mesecih je bila neuto- krhljl (od suhih hrušk nlco na otrokovo ime določen znesek. Med lažljiva vdova že zopet poročena, in neka ne- za kuhanje), za kg . 28 28 37 37 tem je postala hčerka padlega vojaka stara 25 znana roka je pristavila na nagrobnem spo- Nakupovalnl In prodajni pogoji so drugače let In se je pred kratkim poročila z mladim meniku dostavek: »...toda našla sem drugo ostali neizpremenjeni. vojakom. Seveda je povabila svojega dobrot- vžigalico«. ■ ...... ! " ' : ..............^ — "•*' Г—^ Iz naše listnice Iz kroga nadih čitateljer K. R. Iz ObergumllnKa nam je poelal dopU, ki ga tukaj doslovno priobčujemo: Demokratska Anglija In svoboda narodov Da malo osvežimo spomin na" angleške požeruhe, ki 80 si podjarmili ogromna ozemlja na vseh kontinentih, moramo vsekakor poeeči v temno angleško politiko za stoletja nazaj. V 16. stoletju je Anglija Imela na prestolu kraljico Elizabeto 2toagoslavno (1558—1603), katero so angleški zgodovinarji Imenovali, deviško, ker se je nekoč izrazila, da hoče kot deviška kraljica umreti. Seveda je bila vse prej kot devica, zakaj njeno življenje je bilo razen s krutim preganjanjem tistih, ki jih je podjarmila, omadeževano z neprestanim Iju-bUnkanjem z raznimi njenimi miljenci. Pod njeno vlado je Anglija svojo polsestro Irsko stisnila pod svojo kraguljo perut. Vzela Je Ircem vse socialne ustanove, ki so si jih zgradili za revni sloj, na ta način pod svoje varstvo, da nI Imel Irski narod pravice do vstopa. Nič čudnega torej nI bilo, da se je ljudstvo večkrat uprlo, kot se na primer upre konj, če se mu ostroge le pregloboko zasajajo v lakot-nice. Ko so Irci v prvi svetovni vojni poskušali otresti se britanskega jarma, je Anglija pričela zoper nje s svojo strahovlado, ki je Irci nikdar ne bodo pozabili. Tako je nje Deviško Veličanstvo — Elizabeta Zmagoslavna osvajala narode, da jih je lahko zasužnjila. Verni posnemovalci te vražje ženske so bill vei poznejši kralji e svojimi lordi. Sele koncem 18. im začetkom 19. stoletja se je njih nezaslišano suženjstvo zboljšalo. Popolne svobode jim pa njih bivši Uačiteljl šo danes niso dali. Dne 11. oktobra 1899. so napadli zlata lačni Angleži v južni Afriki Bure In jim ugrabili njihove rudnike. Junaški burski narod je dobro leto odbijal številčno veliko močnejšega sovražnika. Tudi ni nič novega, da so Angleži bili že takrat podvrženi ostudni laži. Pri poročanju, koliko je že padlo Burov, so jih prištevali, in čujte in strmitp, okrog 400 Jih je več padlo kot jih je sploh bilo. Ker se je angleAki vladi bojevanje e Številčno manjšim narodom le zdelo predolgo, je poslala vlada za vrhovnega poveljnika lorda Robertsa, da opere sramotni madež angleškega orožja. Na čelu vse angleške armade je bil tedaj lord Kitchener, ki je prav nečloveško ravnal ж Buri. Izdal je zapoved, naj Angleži ne lovijo ujetnikov, temveč naj ubijejo vse, kar jim pride pod roke. Ker je bila to sramota za vso evropsko omiko, je lord Kitchener Izdal ta ukaz samo ustmeno častnikom. Torej kakor pri Dleppu In v prvi svetovni vojni, me je že takrat plutokratska Anglija Izkazala, da ni vredna Imeti mesto med evropskimi narodi. Burskemu generalu Kock-u je krogla preetrelila pljuča, dobili so ga Angleži v roke. Tam Je bil vpričo angleških častnikov oropan svoje Oblfeke,—trr ravnali so z njim tako, da je Izdihnil ne zaradi rane, ampak zavoljo barbarskega ravnanja. Tako poročila Iz leta 1900. Angleška premoč je sicer strla burski narod, toda njihovih srff si niso pridobili. Buri so morali po tej nesrečni vojni prosjačiti okrog, ker so jim Angleži požgali nad 30.000 hiš in zaplenili brez števila živali. Tudi ko bi Angleška dala podpore 10-krat toliko kot je blla^ vezana dati, bi bilo ш tem Burom kaj malo pomagano. Tako eo An« gležl v teku dobrega leta postali lastniki ne« Izmernlh bogastev, v nekdaj neodvianih repub« likah. Buri pa, v kolikor se niso Izselili, so tlačeni sužnji oholega angleškega gospostva. Lord Roberta je pa dobil za svoje »junaško« bojevanje naslov »vojvoda« in pa 100.000 funtov šterllngov. Tako el je Anglija na vseh celinah eveta nagromadlla ogromno ozemlja, kjer se je potočilo morje poštene sužem^ske krvi, kjer je stopal goz dpoln krlžev, vislic In sramotnih stebrov, težilo Je mesto ječ, roS-Ijalo brodovje galej In verig, rjovel je orkan kletev, njolčalo orjaško pokopališče podjarm-1 jenih narodov. Isto usodo je namenil Churchill nemškemu narodu In celi Evropi. Churchill obrača, Hitler obrne v dobro nam, v škodo Angležem. Slava, s katero so začeli Angleži pred 350 leti svojo zločinsko kariero, danes temni, in vse kaže ,da se bliža tem zločincem doba kislih kumaric, doba, ko bo Angliji morali poklekniti. Adolf Hitler pa stoji na čelu Nemčije v vsej svoji veličini z razdrobljenimi verigami pred nogami. Nemčija se lahko ponosno nasmehne, ne samo kot narod, ki samo upa na zmago, temveč kot narod, ki bo zmago tudi gotovo dobil. p' .1' Romunski p oI a g a č i min v C i nem morju "p!er; rcvnrnem poslu. %BB;4kuf!nahme: AtlanHr, M.) Francoski begunci, ki pomagijo napraviti uporabno cesto v Tuneziji. PSKMnf»u>ihm>t KrlcBrtwdfllttef viemm. 1^ KARAWANKEN BOTE Stnn 7. — šfPT. 4. Soiala na st^vernem polarnem krogn Nemški vojak ]e zasadil najsevernejši zelenjadnl vrt д . i;? mesece traja poletje tukaj na severu, kjer stoji neka nemška Ijp' straži. Se sredi maja sta po- in led nerodovitno zemljo, na vegetirajo lahko samo pokveke pri-1 avega borovja in borna trava stepe, in e s«di septembra je zima zoipet tu. V tem ratkem »poletju« pa sonce tudi ponoči ni t^ ^^žarevalo je sicer le malo toplote, noč je na firmamentu sijal njen J *®?"ce je sonce«, je rekel Unteroffizier J^Jegovi tovariši so se pomilovalno smeh-jim je razlagal svoj načrt, da bo tukaj zgoraj zelenjadni vrt. Bil je ^ 3sten vrtnar in njegova vrtnarska žili-^ ni dala miru. Morala se-je vendar g. у'_|^^Љбпа možnost, da uteži večni glad °tnije po presni zelenjadi. Dali so jim '^er skrbno s seboj zadosti sredstev in pre-^^ratov proti skorbutu, ki se ga splošno toda vse kaj drugega sta presno sad-® Ш zelenjad. Obrne se torej do svojega •^ega mojstra in ga prosi, naj mu pošlje eniena. Stari strokovnjak v domovini iz-ere skrbno vse, kar bi pač moglo še uspe-v severnih širinah in pošlje Sest kilo-Kramov semenja, ki ga on smatra za ^^°''fbnega. Pošiljka dospe v redu, in ^»oj se loti dela. čeprav so se mu acetkoma smejali, je vendar bila nje-.marljivost nalezljiva, in pridno so J ^ PomagalL Iz konjskega gnoja, strohne-®8a listja in iz peska zmešajo kmalu kup ^o^posta. »SplitterwM,lle« (okope za drob-^®) imenujejo tovariši ironično te višine v јс^ kopana je peščena ploskev, obeega-visod „Idealna lju-iczcn". 5348-21 Kmečka hči, 22-163 brez bratov in sester, z lepo opremo, z doto 16.000 RM v gotovini, edina dedinja kmetije Cio oralov), išče zaradi čimprejšnje ženitve primer nega mubca. Dopise pod „Som mergluck" na: Publicitas, Wien, I. Kiirntnerring 2. 2535-21 Kmetovalec 45-173, brez priveska, strokovnjak, z veliko prakso pri žagah, v lesni trgovini, mlinskem obratu, v gostilničarstvu in prevozništvu, z lepim posestvom in neprcčninanii, z večjim premoženjem v gotovini in lastnim tovornim avto mobiloni, se želi čim preje priženiti na tostvar-nem področju. Kjer bi se obrati dali razširiti, pridejo v poštev tu di taki z bremeni. Tudi vdove in ločene dame so zaželene. Dopise pod „Ehren-mann" na: Publicitas Wien, I. Karntnerring 2. _ 2530-21 Vdova srednjih let brez otrok bi si rada našli moža, invalida, ali (penzionerja) rentnerja. Ponud be pod štev. 11009 na K. B. Krainburg. Mladenič, iMr 91 let, ieli r» kom, želi spoznati v svrly ženit-ve dekle z dežele (kmetsko) d-j 30 let staro. Resne ponudbe na K. B., Krainbui-|< pod „T akojŠnja zenitev". 6851-2' Zaradi pomanjkanja zveze svetom se želi 'Л) letni mladenič seznaniti v svrho medsebojnega zaupanja s simpa tiCno gospodično do 22 let. — Le resne ponudbe sliko, ki se diskretno vrne, nasloviti na K. B., Krainburg pod „2^upaj mi". KAFFEE ERSATZ abrik CWenger Klagenfur Ihserirajle - uspeli bosic! LaubhoIzAtenune am Stock oder geschiagert zu kaufen gesucht. Vermittlimg erwUnscht. Johannee Dippold, Holz-industrie Vlntgar, in Buchhalm, Poet GSriach. Ruf Nr. 8. Debla lletnatega drevja na panju ali poeekane kupim. Posredovanje zaželeno. Johannes , Dippold, Holzlndustrle Vlntgar, in Buchhelm, Post GfirlaiCh. Rut Nr. 8. L ZAHVALA Vsem, ki lo ndas tolažili, pomagali In bili pri pogrebu naiega brata In strica Leopolda Hafnerja se Iskreno zahvaljujemo. Izrecno se zahvaljujemo g. župniku Juvanu za pogrebni obred. Ravnotako naša zahvala njegovim prijateljem za lepe vence, vsem sorodnikom In sosedom za udeležbo pri pogrebu in priporočamo pokojnika v molitev In spomin. Trnje pri Altlaaii, 1. Januarja 1943. Brat Franz In nečaki. BEST Deutsche Frauen und M3del! Helft mit! Di« DeiUtlie Rrirhepo«( iet tur BcwUltitfuim ihrer .\u[8at>en, dir Mr Front und Heiinat ifleicli wichti# MHfl, aiif F:iie MUarlnMt aririttciid aiii{cwie>ea. Bel Aomtcni in Studi und l.and kuimt Шг in alien Uieiuliweigen einuiietzl werden. Intliuondcre im Brief- und Peketzus