ZOZ. ifevilKa.
o Ustnam, o sredo 5. septembru 19Z3.
Leto LUL
1
■
I
Uhaja vsak dan popoldne, izvsemil oodei 3 In praznika.
Inaeratl i do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici pe:it vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Uptavnlstvo „Slov. Harođa" tn „Narodna tlakama'* Sna flora ulica št 5, prlflićrib. — Tel«!»a št. 304.
Uredništvo „Slor. Naroda" Knaflova nllca iL I, L nadstropja
Telsion eter. 34. Dopisa sprejema le podpisano In sadostno Iranko van a. •4#ar  Rokopisov sa) na vrata« "OT
KT Posamezna številke: *WtL
v Jugoslaviji vsa dni po Din 1-— v inozemstvu navadna dni Din 1, nedeljo Oln 1*25
Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:		V LjuN                 po poAt		
		Din 144 —	Din 144 —	Din 264*—
^      ■ ••••••		. 72-	. 72--	
		. 36-	»     36"—	66*—
1 ■		. 12-	12 — •	22*_
Pri morebitnem povišanju	se ima daljša naročnina dop			ačati.
Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno   ^S" po nakazn el. Na samo pismena naročila brez poslat ve denarja se ne moremo ozirati.
aa    'i i---1—JIke_j--i.u_Ji!.dJ-».i uJ . ■ i    ■<■»»■ " '        .i-n-   p ■ n «4
Politika po staroavsfrijskem vzorcu.
General R. Bencivenga objavlja v reviji »Echi e Commenti« pod naslo-vom »Namišljeni italijanski vojaški načrti in Radičeva republika« odlomek iz
beogradske »Politike-«, ki pravi:
Radič računa, da bi videli Italijani v miroljubni hrvaški republiki opustitev vsakterega napada na njihovo mejo m da bi zato pustili Hrvate v miru. Ko Radič trdi, da se njegova republika ne boji nobene nevarnosti od strani Italije, vednma laže. Italijanski generali in oni, ki stojijo še mnogo višje, ne prikrivajo svojih bodočih namer. Vsi so mnenja, da je črta Snežnik-Preluka za nje nevzdržljiva. Danes se ne zadovoljujejo ve]? niti z Bitorajcm
Mussolini jih je naučil, da so za Bi-torajem visoke gore in kar je za Italijo glavno, obsežni gozdovi. Radii ve to prav dobro ali njegov princip je: po meni vesoljni potop! Radič ve tudi to, da :e eden izmed glavnih namenov italijanske politike, podati Madžarom preko Hrvatov in Slovencev roko v svrho, da se skupno z .Madžari in Romuni oprejo slovanski in vazi ii. Ni treba pozabljati, da se boji Italija Rusije danes tako. kakor se je je bala leta 1913. Dovoliti Radičevo republiko bi pomenilo oglasiti pot Madžarom in mogoče tudi rTabsburžanom, Italijani hočejo biti na Jadranu absolutni gospodaril Na otokih, v Šibeniku, Splitu in Dubrovniku mora vihrati njihova zastava. In tudi na Lovčemi. Danes se Italijani ne zadovo-Tr'icio z londonskim paktom, temveč zahtevajo več, zahtevajo vse, ne iz ljubezni do gor, ampak iz ljubezni do tega, kar se nahaja onstran gor, to se pravi, iz liubavi do Balkana. Današnja Italija sledi v mnogočem Avstriji, torej tudi v »pohodu proti Vzhodu«.
Ta izvaianja   komentira general
Bencivenga to-le:
»Ta članek je treba brez dvoma spraviti v zvezo z ostrim bojem, ki se bije med Srbi in Hrvati. Zato je lahko razumljivo, da služi srbskemu listu italijanski bav-bav kot uspešno orožje proti Radiću.
Vseeno pa ne moremo preiti članka brez kratkega komentarja.
Predvsem izdaja »Politika« preveč svojo jugoslovensko dnševnost, rekel bi celo balkansko, ko govori o bodočih namerah italijanskih generalov. V Italiji niso generali, ki delajo politiko, njihova vloga ne gre dalje od onega izvedencev in kot taki dokazujejo mnogo več zdravega razuma nego ga jim pripisuje »Politika«.
Kajti motriti obmejno vprašanje v glavnem z vidika materijalnih ovir je često pegrešeno. Brez dvoma se v sedanji povojni dobi mnogo govori o naravnih mejah.   Slab vzgled prihaja iz
Ciaude FarrSre — prevel Miran Jarc:
Francije, katere aspiracije do Rena so glavni vzrok vznemirjenja Evrope v trenotku njenega marljivega obnavljanja.
Mislim pa. da bi bilo v mnogih slučajih malo težko povedati, katere so naravne meje, kajti ako se s tako frazo umeje ona črta, ki je vojaško najbolj sposobna zagotoviti obrambo državi, se ne more abstrahirati od prostora, na katerem teče ta črta in od morebitne nevarnosti za vojsko, ki bi ji mogla nastati, v slučaju, da se vojna dejania odigravajo med sovražnimi narodnostmi.
Iz tega sledi, da je z vojaškega stališča ona meja dobra, ki harmonično blaži dvoje zahtev: topografično in et-nografično.
Ne samo to. Ako hočemo določiti vrednost meje, je treba vpoštevati tudi okolnost, ki je vse več kot brezpomembna, ali je mogoče doseči mejo naglo in z zadostnimi močmi, da se ji zagotovi obramba.
Vpoštevajoč ta majhna premišljevanja, je lahko razumljivo, kako absurdno je pripisovati italijanskim generalom aspiracijo po oni gorski črti, ki leži za današnjo mejo.
Brezdvoma utrpi naša meja za Znež-nikom rezko zavrnitev v oni meri, v kateri bi se morala naravno nadaljevati. Kriva je temu izredna rešitev reškega vprašanja. Prosta Reka pomeni z vojaškega stališča, pustiti odprto invaziji široko vrzel med Snežnikom in Uč-ko, to se pravi Široko brazdo, ki veže Reko s Trstom in nudi sovražniku možnost obiti obrambo Julijskih Alp.
Ako bi bila Francija v takem položaju ali katerikoli izmed balkanskih par-venujov, bi odmevala Evropa od silnih klicev po naravnih mejah, o zatvoritvi domačih hišnih vrat itd.
Naravno podaljšanje mejne črte od Snežnika do morja je Črta, ki jo tvorijo gore Jelenec, Risnjak. ob katerih tečejo zveze Zagreba z Reko, se vzdigu-jejo potem z Bitora.iem in končajo ob morju pri Senju (Segna?) obsegajoč tako v Širokem krogu breg nasproti Krku, ki bi moral logično tudi pripasti Italiji.
To bi bilo, kakor sem rekel, naravno podaljšanje. Ako pa se ni hotelo iz raznih vzrokov, ki jih tu ne morem naštevati, seči do Senja in priklopiti Krk, je zahtevala logika, da teče me'a po gorah, ki so naravno podaljšanje Snežnika proti jugovzhodu vsaj do one razpoke, po kateri teče hrvatska železnica, in bi se potem obrnila proti jugozahodu in končala ob ? (»Canale del Maltempo«. Kateri zaliv s tem misli ital. general, ne vemo. Ured.)
In vendar bi bila naša obmejna mesta na severnem Jadranu, kakor Trst in Reka, tudi ob taki- meji v slučaju sovražnosti izpostavljena napadom jugoslovenskih zrakoplovov in jugoslo-venske artiljerije. Predvsem artiljerije. Zakaj Reka bi ne bila oddaljena od kanala .... »del Maltempo« več nego 14 km in kakih dvajset kilometrov od Jelenca in Risnjaka, po katerih bi tekla meja severovzhodno od mesta.
Na podlagi teh premišljevanj lahko sklepamo, da ne bi zadostovalo prenesti mejo na gore vzhodno od Reke, hoteč s tem zabraniti v slučaju vojne mesto pred sistematičnim rušenjem od nasprotne strani.
In kar se tiče slovanske grožnje in sredstev postaviti se tam v bran, ne verjamemo, da bi bila ona sredstva, katera podtika »Politika« Italiji, najuspešnejša.
Brez dvoma bi dokazal veliko slepote tisti, ki bi hotel tajiti nevarnost, katero predstavi ia za Italijo slovanska plima, ki se skuša razliti preko Osrednje Evrope v Sredozemsko morje: na eni strani preko Jadranskega morja, na drugi strani preko Egejskega morja. Logično je in dolžnost Italije, da se zavaruje proti tej nevarnosti. Ali njena prva obrambna črta proti Slovanom ni ona, ki jo označa »Politika*, marveč ona, ki jo tvorijo Avstrija, Madžarska !n Romunska. To je branik, na katerega smo ponovnokrat skusil obrniti čitate-Ijevo pozornost in k^u i mora zabraniti severnim Slovanom združitev z južnim}.
Branik med Italiio in Madžarsko preko Slovenije in Madžarske bi bil enostavno protislovje, ker Slovenci in Hrvati so Slovani. In cko se danes la-snjo s srbskim! brati, so jutri, ko bo slovanska ideja r.adkriPeva!a vprašanje domaČega zvonika, združijo z njim!.
Kar se tiče Jadrana, je pravica in obenem dolžnost It~v da skrbi, da se v tem morju ne vstvari položaj, ki bi ogrožal naše teritorialno varnost in evropsko ravnovesje. Ko govori Jugoslavija o slovanskem brodovju, ko se to govorjenje spravlja v zvezo z odporom carske Rusije proti mnenfu Angine, ki trdi. da je treba dati Italiji pravično zadoščenje v rešitvi jadranskega problema, ko se je šlo za določitev londonskega pakta, mora živeti Italija v ljubosumnosti in misliti, da previdnosti ni nikoli preveč. Toliko bolj, ko vendar zremo med gubami jugoslovenske zastave reb francoske.«
Iz teh izvajanj generala Benciven-ge je razvidno, da je Italija prevzela, v kolikor je njegovo mišljenje identično z nazori službenih italijanskih krogov, docela staroavstrijsko politiko glede Slovanov in slovanskega vprašanja.
Kakor je bilo pokojne Avstro-Ogrske strah pred Slovanstvom. ki ga
Je označevala s panslavizmom, tako trepeče sedaj Italija pred baje grozečo slovansko opasnostjo.
In kakor so svoječasno Avstrijci zavirali Slovanstvo na zmagovitem pohodu na zapad in jug z nasilnimi sredstvi in intrigami, tako menijo sedaj tudi naši laški sosedje, da bodo baje grozečo slovansko ne-arnost nalaglje za-rotili z istimi pomočki, ki so bili v rabi v avstrijski politični ropotarnici. Pri tem jih nič ne moti, da so se vsa ta sredstva izkazala — za popolnoma neučinkovita.
Slovan stopa na dan, to je zgodovinska činjenica. Na razvalinah habsburškega carstva so nastale tri močne slovanske države — Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija.
Naj bi bile trenotno Še tako razdvojene med sabo, kar pa niso, saj je vstop Poljske v Malo antanto samo vprašanje že bližnje bodočnosti, pride čas, ko se zavedo, da imalo skupne interese v svoji zunanji politiki in da morajo te zaied-niške politične cilje uveljaviiati z združenimi silami in s sistematičnim skupnim delom.
AH misli Italija, da bo mogla kljubovati tej slovanski troiednici, ako si nakoplje to njeno sovraštvo? Ali misli, da bosta avstrijska republika in Madžarska vedno hodili za njo po kostanj v žerjavico?
Dvomimo, da bi se ti dve državici vedno dali voditi na konopcu Benciven-ginim državnikom.
Recimo, da. Toda ali se ne moti.o Macchlaveliijevi rojaki, ako računajo na to, da bo velika slovanska Rusija za večno izločena iz koncerta evropskih držav?
In če ne. aH ni verjetno, da se bo i ona pridružila vsaj s svojo politiko oni slovanski zajednici?
Potem pa zbogom vsi Italijanski prorislovanski načrti in naj trna Italija na svoji strani tudi Madžarsko In Avstrijo! Zadene jo lahko ista usoda, kakor poko.no Avstro-Ogrsko.
Ako bi imeli italijanski državniki in politiki to pred očmi, potem bi pač delali drugo politiko: politiko tesnega prijateljstva s Slovani — in bi se izogibali vsemu, kar bi jim moglo nakopati nenaklonjenost ali celo sovraštvo slovanskih narodov.
Mlada Jugoslavija.
Pod tem naslovom je Izšel pred kratkim v »Slovenskem Denniku« članek L. Ruhmana, ki se glasi: Pri volitvah delegatov beogradskeza študentstva na kongres slovanskega dijaštva, ki se Je vršil v drugi polovici 1. 1. v Pragi, je prišlo do nele-pih stvari. To Je pozneje v znatni meri pripomoglo, da se je kongres razbil. Sredi julija t. L se je vršil v Beogradu kongres Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženi. Pri razpravi o dnevnem redu je prišlo do spera, da-li naj se še nadalje piše v cirilici, ali pa naj mlada generacija stori temu konec in prizna ter vporablja samo latinico. Spor se je končal s fizično obštruk-cijo. Končno so prišli na vrsto stoli in kongres Je b!l razbit.
Nočemo izvajati posledic iz tebi 'dveh' slučajev na položaj Jugoslovenskega dlja-štva. Bilo bi ne samo žalostno, nego tudi katastrofalno za Jugoslavijo, ako bi mladina ohranila in gojila »balkanske« tradicije. Taki slučaji pa niso redki in mečejo jasno luč na situacijo, v kateri se nahaja jugoslo-vensko dijaštvo. Življenje dijaštva v SHS Je odsev razmer, v katerih živi jttg^lo-venski narod. Združeni v državo, ki obsega 6 razl?čn*h administrativnih sistemov, z onusto*en?mi pokrajinami, z 2 mil 11 ona ub;-tifi v svetovni vojni, v debi najtežjih socijalnih in gospodarskih bojev in sporov v času, ko iz tradlcijonalnih in umetnih razlogov kipi plemenska borba, se more drŽava le zelo počasi konsolidirati. Prvo In najbolj prikladno sredstvo, ki so ga vpora-bili Jueoslnveni no ustanovitvi samostojne države, da odstranilo omenjena nasprotja, so bile stare politične stranke; pri tem pa so pozabili, kakor do nedavnega časa pri nas, da te še niso sredstvo za socijalno in erost>^dar<ko    konsolidacijo.    Vodila  se Je
borba med strankami na povrUti in pobrano, d oči m so gospodarski In sodialal tamniji države oslabeli. Krilata beieda »partizanstvo«, težišče vseh slabih strani strankarske borbe, Je postalo temeljna kritik« celokupnega sedanjega politično - stranknr-skega In vladnega sistema. Proti partlaan-stvu se Je vodila borba potom tiska In govora, toda ne vedno stvarno tn r rezultatu neuspešno, ker se mu nI zopenjtavil pozitivni protiutež In se niso odstranili njegovi nedostatkl, da jo treba Jugoslavijo najpreje gospodarsko in socijalno konsolidirati, potem pa se bo pokazalo pravo ozadje vseh sporov, tako kulturnih, kakor tudi nacijoralnih. Mesto sistematičnega In treznega Irnodrivanja starega ln nezanesljivega strankarskega sistema, le največja zapreka zdravega razvoja, so bliža' Jugoslavija strmemu prepadu, ki bo povzročil politično smrt velikega dela stare generacije, po me tel v "državni poli tuci kompromitirane in nezanesljive, bodisi opozi-cijonalne ali vladne stranke, ne bo pa spravil na površje J t: g oslov enakih državnikov (lahko Jfh seštejemo na prste) ln ne bo ustvaril novfh stranic. Jugoslavija Je zaključila bilanco zadniih let precej pasivno.
Jugosloven*-ko dijaštvo pa, ki je delalo vse to v malem (navedel sem večje probleme, da bo lažje razumeti manJSe), s« probr.ja danes iz istega spanja, kakor narod in vidi usodno resnico: ni Jugosloven-skeca dijaštva, so samo Študentje, pristaši malih skupin. društev. OaJdh lahko naštejemo n .pr. na zagrebški univerzi do FoT, dijaštvo ne Živi kot celota, kot skupnost, nima programa, idej, ki bi razvnele tisoče mladih ?lav in se ne zaveda, da mora ono dograditi stavbo države. Dni maloštevilni delavci, ki  jih  Je dalo Jnsroslovensko dij3-
imranci.
Roman. 23
Na pobrežju je omahoval med različnimi vabami. Prejšnjo noč ni nič spal. To ga je ščmerilo. Neprestano ga je jahala misel o praznosti njegovega življenja in njegovih zabav; v nekem smešnem in ironičnem nasprotju pa je pred njegove oči gotovo že v dvajsetič priplesala podoba te deklice Sčlv-sette Sy!ve, ki je pred dvema dnevoma še sploh ni poznal in se mu je smehljala z vedno istim po-giodom, ki ga je ozarjala sreča. Ta ponovni pri-vid je bil sicer očem prijeten, dasi je začel zbadati. Fierce jo je hotel zdaj pregnati ter je želel najti nadomestilo: vrže se v kot vrtoglav v sladostrast-ne vrtince Tisoč in ene noči, ki so za vselej pre-povedanje pametnim devicam, katerim so to večna tajna. Toda v trenotku, ko bi hotel ta spored uresničiti, mu je nedostajalo potrebnega navdušenja.
Da bi se ozlovoljen vrgel v razveseljevanje, no, to je le slaba zabava. Fierce se je domislil, da je že prepozno, da bi posetil svojo ljubico Lisero-novo: utegnil bi priti Mćvil, Liseron pa se ni pustila na noben način razkrinkati pri kakem krivem dejanju. Prepozno pa je tudi že bilo, da bi si med cengai i aH pa med mesticinjami v Tan-Diuhu in Hoc-Monu izbral prijetno družico za do večera: vse so brez dvoma razkazovale svoje azijske čare v
Viktorijah na »Inšpekciji«. Obrežje je bilo zapuščeno. Fierce se je čutil popolnoma osamljenega in povsem nemogoče mu je bilo, da bi privezal nase še kako drugo osamelost. Ustavil je mimodrdrajoč prazen voz in se dal odvesti v krožek.
V takih dneh zapuščenosti je Fierce vselej odšel v krožek. Ta kolonijska družba ga ni niti najmanje mikala: bila je zares človeško gno»išče, kot se je izrazil generaTni guverner. VeČino članov so tvorili ljudje dvomljive vrednosti, ki so jih sprejeli le zaradi pomanjkanja tekmecev in katere so občudovali zbog njihove blažene brezkazujenosti; — to so bili družabni ljudje, aH so se vsaj prizadevali, da bi bili, in so svojo nekdanjo predrznost plačevali s priučeno olikanostjo; — odlični ničvredne-ži, ki pa so pri še tako malo pomembnih prilikah umeli izkazati čast in celo poštenje. Za to smešno mikavnost se vsega naveličani Fierce ni nič več brigal.
Res pa je, da so se nekateri posamniki dvigali nad množico. Zdravnik MČvil se je nekajkrat pokazal v krožku — ko ga je spet nova spletka prisilila, da je večerjal z nekim soprogom; Torral je zahaul v igralnico; tu je našel največ Saigončanov, ki jih je imel priliko vse skupaj zaničevati. Včasi so sc pojavili še drugi znameniti možje, civiliziranci, pa tudi barbari: časnikar Rochet bankir Malais, odvetnik Arietfe; — vsi, ki so se iz prostaške množice pognali do plemstva izkoriščevalcev; vsi, ki so z večjimi ali manjšimi stroški znali na boljši način
obogateri kot z navadno goljufijo; vsi. ki so bili dovolj drzni in lokavi, da so si znali denar nako-vati sicer zakonito, a vendar na račun drugih. Taki ljudje so Fiercu ugajali in na vožnji v krožek si je želel, da bi se tam sešel s kom od njih.
Pripomogel mu je slučaj. V čitalnici je Čital Malais večerne liste. Sprva je opazil Fierce le kopico razgrnjenih časnikov. Toda ob bližajočih se korakih so listi omahnili in stoje* se je prikazal bankir: MalaJs, ki je bil po vrsti vojak, mornar, tiskar, trgovec in kolonist, je od vseh teh številnih obrti ohranil brzo in odločno delavnost, ki se je zrcalila v njegovih redkih in sunkovitih kretnjah in v njegovih mrkih in naglih besedah.
»Kako gre gospe Malais? Dobro?«, je vprašal Fierce; — dvakrat je že namreč srečal mlado gospo v gledaliSču. a H ni podvoril. čeprav se mu je zdela mikavna, kar je tudi res bila.
»Moji ženi gre dobro, če tudi ne uživa kokaina,« se je bankir nasmehnil.
Fierce je namršil obrvi.
»Saj res, tega vi Še ne veste. Vaš prijatelj M6-vil io je hotel podvreči svojemu lečenju. Ta navi-hanec zdravi večino tukajšnVh gospa, in pod pretvezo doseže njihovo naklonjenost. Boj: ve, kje je dobil svoje prailke, ki varujejo človeka pred vročino, — seveda ne a*re brez nervoznih motenj; toda v Satgonu se ne ozirajo na take malenkosti. — Moja žena pa mu je všeč in dobri Me vil se je trudil, da pokliče na pomoč svoj kokain. Vso stvar
pa sem uredil jaz, ne da bi bil niti najmanje nani jezen, verujte mi.«
Fierce se je nasmehnil.
»Ali boste večerjali tu?«, ga je vprašal bankir.
»Da, tu mislim večerjati.«
»Tudi jaz. Izvolite prisesti k moji mizi. Danes sem pošteno delal in za plačilo zaslužim takega gosta kot ste vi.«
Vsedla sta se. Malais je odsunil z nogo okrog sebe razmetane dnevnike.
»Te bedaste časniške race! Verujte mi, da nimajo ti ljudje dovolj odstavkov za naimaniši obisk, s katerim počasti guverner katerokoli bolnišnico, o angleških besedah pa ne črhnejo niti besedice, Tepci vsi skupaj!«
Nenadoma se je ozrla v Herca z vprašajočim pogledom.
»Toda vi, pribočnik, gotovo vse veste?«
»Prav aič,« je odvrnil Fierce odkritosrčno.
»Menite diplomatsko napetost? Zdi se mi, da ni nič resnega, toda o vsem tem nimam nlkakib osebnih podatkov. Sicer pa so kablji angleški, in če bi, kljub vsej verjetnosti, izbruhnila kaka vojna, bi to izvedeli po sovražnem ladjevju, ki je določeno, da nas uniči.«
»Val položaj pa ie res rožnat!« Je pripomni bankir. Nekaj trenotkov je premišljeval in je zmajal z rameni,
■TI )t
Itvo in Iđ žive danes še vedno v megli (fi-Jaskega partizanstva, kakor tudi oni maloštevilni ugledni starejši možje, so potisnjeni v opozicijo In morajo večinoma mol-eati. Ko pa ie v radni em času sačel pojemati vpliv političnih organizacij na dijaško življenje, ki teli za preporodom in hoče Uajtl formo, ki bi mu omogočila razvoj, kakor n. pr. angleškemu ali češkoslovaškemu jdijašrvu (Osrednja Zveza Češkoslovaškega Jlijaštvo), razvijajo te organizacije enrgično obrambno delo sa ohranitev svojih pozicij, ponekod pa (kakor n. pr. v Zagrebu, kjer }• na vrhuncu borba med Jugoslov. akademskim klubom Jurlslave Janušiča, kulturnim 'društvom in demokratskim dijaškim klubom, dijaško podružnico demokratske stranke) postajajo celo agresivni In hočejo dajati dijaškemu življenju svoj »tone. Nobena teh političnih skupin se ne zaveda, da Je neobhodno potrebno sodelovanje Jugoslovanskega dijaštva, Icl bi tako delalo brez ozira na strankarsko politično pripadnost, ter bi se naučilo sodelovati za skupnost brez strankarske legitimacije pri popolni enakopravnosti posamnikov. Obsojam naravnost vse voditelje političnih skupin, kajti Oni so odgovorni za nesrečno In nezdravo tradicijo, ki se polaga v življenje intelektualcev s tem, da se omogoča udejstvovanje mladih ljudi samo za to, ker so pristaši izvrstnega političnega kluba, ne pa za to, ker so sposobni In marljivi in jih kliče na todgovorna mesta kritika osebnih vrlin. Te, Večinoma samo strankarske figure, onemogočajo razvoj ideje sodelovanja, ki je prvi predpogoj za ohranitev dijaških sil, moči države In Jugoslovensfva in pomenijo organizirano kritiko in organizirano zapreko ter rbijajo vsako misel (odstranijo ali pa ne ćfovoliio. da bi se uveljavil oni. ki Jim nI po volji, ki ne odgovarja strankarski cenzuri. Tako se je n. pr. dogodilo, da so beo-•fradsko dihštvo zastopali na kongresu slo- { nskera dijaštva ne študentje, nego stran-arjl. študent se mora zanimati za politiko. Iker Je državljan, foda politiko naj smatra za vedo In znanost, B zahteva mnogo te-
meljitega znanja. Jugoslovenskl študent pa Je, izvzemši nekaj bistrih glav, samo taktik in ne dovršen odsev pristašev svoje stran-k ln s tem je njegovo »politično« delovanje izčrpano. Nima nobene konstruktivne kapacitete, kajti on politično ne misli, nego samo kopira,
Intenzivnost atrankarstva narašča od zaptda proti vzhodu, kar Je seveda v skladu s smislom ln težnjo sa sodelovanjem in solidarnostjo. Jugoslavija Ima tri visokošolske centre (ne računani Subotlce z ]u-ridično in filozofsko fakulteto v Skopi ju, kjer Je malo slušateljev in so pod upravo beogradske univerze): LJubljana, Zagreb in Beograd. Najmanj komplicirano Je študen-tovsko življenje v LJubljani. Politična diferencijacija na novi, še ne popolni univerzi Je že bolj v skladu z realnostjo ln državnimi Interesi. V tem tiči del tradicije nedavne borbe z Germanstvom. Povsod Je opažati silno voljo za enotnim delom; v njihovih organizacijah, v mišljenju, v večji spretnosti delavne energije, v večlem razumevanju in upoštevanju Interesov skupnosti in v precejšnji agilnosti. Ljubljanski študentje so zapustili polje strankarske borbe ln stopili na tla kulturnega udejstvova-nla .kar je za Študenta tudi najbolj primerno. Toda pri tem se niso izneverili svojim strankam, dasi osebno ne Izpovedujejo političnih evangelijev In tudi fizično ne udej-stvujeio strankinega programa. Centralno tajništvo Jugoslov. napredne omladine združuje veliko večino ljubljanskega študent-stva ln ie njegov reprezentančni organ. Klerikalno dijaštvo, ki se druži po itnro* klerikalni ali krščansko - socijalni orijentaciji v »Danici«, »Zarji« aH »Borble ne predstavlja enotnega faktorja, "dasi pri volitvah — karakteriziram s tem Slovence sploh — zna ohraniti krepko disciplino. NI prepojeno z ono prazno, čisto fizično agresivnostjo, ki se kaže pri našem klerikalnem dijaštvu v pojmu »preglasovati«, kajti z ene strani ne nadceniuje svoje moči, % druge pa posveča največjo pozornost Idejnemu delu med pristaši.
Anglija zahteva intervencijo Dr uštva narodov. — Grški apel na
Ženovo. *— Stali šče naše vlade.
— Beograd, 4. septembra* (Izv.) Grika vlada je včeraj po svojem poslaniku na našem dvom g. Mauridisu
izročila naši vladi noto, katere tekst je bil istočasno odposlan vsem zavezniškim in prijateljskim državam. V tej noti so objavlja vsem državam protest grške vlado proti nasilni zasedbi grškega ozemlja od strani Italije. Grška "dalje v noti ugotavlja, da je italijanska Vlada s svojo akcijo kršila določbe statutov Društva narodov. Ker jo nota pihana samo v informativnem značaju, odgovor naše vlade na njo ne sledi. Na-$a delegacija v Ženevi je dobila navodila, da se ima spor med Italijo ln Grško končati mirnim potom. V ostalem fee naša država pridružuje stališču velikih zaveznikov. Naša vlada je zaradi tega v stalnih razgovorih, z zastopniki ataveznlških drŽav.
— London, 3. septembra. (Izv.) Po Sestanku s Poincarejem je včeraj lord C u r z o n prispel v London ter dal zastopnikom tiska obširna pojasnila o stališču Anglije in Francije v grško-itali-janskem konfliktu. Med drugim je lord Curzon izjavil: ■
Društvo narodov Je vzelo problem V razpravo. Kakor je videti, je to prvi korak Intervencije od strani Društva narodov, ki mora imeti uspeh, da si Društvo narodov ohrani potrebno avtoriteto. Stremljenje vsake vlade mora iti za tem, da intervencija uspe in da vsaka država podpre Društvo narodov.
Lord Curzon je že v soboto po sestanku s Poincarejem odposlal angleški delegaciji v Ženevi, predsedniku lordu Robert Cecilu daljše instrukcije, kl vsebujejo gorenje stališče Anglije. Anglija odločno zahteva, da Ima grŠko-itall-janski konflikt kljub ugovorom Italije biti edino le rešen pred Društvom narodov. Konflikt se ima Izravnati takoj na eni prvih plenarnih sej Društva narodov v Ženevi.
V slučaju, da bi se Italija ne pokorila odredbam Društva narodov ali pa, da bi ne hotela priznati kompetence tega foruma, Ima angleška delegacija v Ženevi dalekosežna pooblastila, na podlagi katerih se bodo zahtevale odločne represalije napram Italiji- Te represalije imajo namen, da varujejo Z vso odločnostjo avtoriteto Društva narodov. Francoska in angleška vlada sta se sporazumeli, da v tem konfliktu začasno ne storita nikakih intervencijonl-stičnih korakov v Rimu in da razvoj konflikta samo smotrite.
Londonska In pariška vTaSa zahtevate, da ostale balkanske države, Madžarska in Turška ne store nikakega nepremišljenega koraka, ki bi lahko izzval vojne zapietljaje. Angleški mero-dajni krogi so prepričani, da mora akcija imeti pozitiven in zadovoljiv re-gultat in da se bo našla pot za izrav-nanje konflikta.
Jugoslavija je že po svojih diploma-Učnih zastopnikih izjavila vsem zavezniškim vladam, da bo morala Izkrca-vanje Italijanskih čet t Albaniji smatrati kot casua belil m da nI v položaju le dalje trpeti okupacije otoka Krfa od liranl italijanskih (et, kakor tudi do
I        li>t ■— ii       '      <*+m *"     irj,r ■ ii—*—tma*m
okupacije nekaterih drugih otokov.
Ostale države Male antante so objavile v Parizu in Londonu, da načelno soglašajo s stališčem jugoslovenske vlade, čeprav začasno ne store skupne demarše držav Male antante.
Madžarska vlada je nasprotno izjavila antantnim diplomatom, da ne more za slučaj, ako bo Jugoslavija podpirala Grško proti Italiji, garantirati za mirno razpoloženje in da ne bo dovolj močna zadržati eventualno gibanje madžarskega naroda proti Jugoslaviji.
Celokupni angleški tisk, razen »Dai-ly Maila«, ki objavlja od italijanske strani inspirirane Članke, obstoja nastop Italije proti Grški, med drugimi pišejo »Times«, da so strahovite zahteve Mussolinijeve slične onim, ki jih je Je-ta 1914. stavila Avstrija v svojem ultimatu Srbiji.
— Dunaj, 4. septembra. (Irv.) Konflikt med Grško in Italijo se reši mirnim potom. Poslaništvi Grške in Italije izjavljate, da ne obstoja nikaka vojna nevarnost med in t ere* stranima državama.
Grški poslanik Droasos Je izjavil za« stopnikom tiska, da je grška vlada odločena zajeziti vsako gibanje proti Italiji in da nU ma namena se zaplesti z Italijo v kak vojni konflikt.
Italijansko poslaništvo pa trdi, da se gršlca vlada ne more oprati krivde na umoru italijanske misije. Grška vlada je bila ude« ležena. Na vojno proti Grški pa ne misli noben človek v Italiji.
— Rim, 3. septembra. (Izv.) Italijanska vlada ie vedno vztraja na stališču, da Dru* Štvo narodov ni merodaino za presojo konflikta med Italijo in Grško. V Rim je pri« spel član italijanske delegacije pri Društvu narodov senator Giuratti, da z ministrskim predsednikom Mussolinijem konferira o selo važnih stvareh.
Rim, 4. septembra. (Irv.) Vlada je od* redila delno mobilizacijo. Pod orožje sta vpoklicana dva najmtajSa letnika.
— London, 3. septembra. (Tzv.) Reuter Javlja iz Rima: Italijanski poslanik v Atenah
je obvestil grško vlado, aa Italija ne more priznati kompetence sodišče Društva na* rodov.
— Dunaj, 4. septembra (Izv.) »Neue Freie Presse« objavlja lnterview svojega urednika z uglednim diplomatom Velike antante glede poročil, ki so jih objavili an« gleški listi o stališču Jugoslavije in ostalih držav Male antante v grško * italijanskem konfliktu ter o namerah Madžarske proti Jugoslaviji v slučaju, da bi slednja podni« rala na kak način Grško. Izjavljeno je bilo uredniku, da ni o takih korakih ničesar zna* nega. Poslovni odpravnik madžarskega po* slanfStv« pa Je listu Izjavil, da so gorenje londonske vesti popolnoma izmišljene in gola kombinacija. Madžarska zunanja poti* tika ostane v vsakem slučaju vedno mlro* ljubna, da sa tako prepreči nova vojna,
— Atene, 3. septembra. (Izv.) Ministrski svet je sklenil vporabiti vsa na razpolago dana sredstva, da se konflikt z Italijo lr# ravna pred Društvom narodov. Grška pa bo tudi v gotovem slučaju primorana, da brani svojo suverenost z oboroženo silo.
— BudimpeSta, 4. septembra. (Izv.) »Ma* gvtr Orszag« priobčuje uradni demntl gle* de vesti londonskega lista, da bi bila mad* žarska vlada izjavila zastopnikom Male an« tante. da ne more garantirati za gibanje mad« žarskega naroda proti Jugoslaviji za slučaj, da bi Jugoslavija podpirala Grško proti Ita* liji. List kratko veli, da so te vesti povsem tendenci iozne. _
— Rim, 3. septembra. (K.) Minister mornarice je zapoved al vsem pristaniškim poveljnikom, da fudi v bodoče ne smejo dovoliti, da bi poštni parnild
Ves!, da so bile mnoge grške ladje zadržane, ni točna.
— Berlin. 3. septemb'nL (Wolff.) Tukajšnji grški poslanik je Izročil nemški vladi noto, v kateri jo grška vlada obvešča o apelu na Zvezo narodov m protestira proti krivičnemu stališču Italije.
PROTDTALIJANSKE DEMONSTRACIJE V ATENAH.
— Eho, 3. septembra. (K.) Agentura Štefani poroča danes iz Aten: Po za-
dušnici povodom pogreba žrtev bombardiranja Krfa je ogromna množica priredila burne demonstracije proti Italiji. Italijansko zastavo so demonstranti sežgali. Množica je hotela navaliti na poslopje italijanskega poslaništva.
— London, 3. septembra. (Reuter.) Lord Curzon je prispel včeraj zvečer v London. Kakor se govori, ne bo prej izrazil svoiega mnenja glede grško-itall-lanskega konflikta, dokler ne pregleda vseh aktov, ki se tičejo tega dogodka,
Pclliičns vesti.
Grško-italijanski konflikt.
Zanimivo je stališče, ki ga je zavzela napram grško - Italijanskemu konfliktu angleška vlada. V ponedeljek je namreč Izjavila, da je Angleška zainteresirana na tem konfliktu iz nastopnih razlogov: 1.) ker je grška vlada zahtevala posredovanje Zveze narodov; 2.) ker je Italijanska razmejitvena komisija dobila svoj mandat od poslani-ške konference, kjer je zastopana tudi Angleška; 3.) ker je bila z zasedbo Krfa prekršena pogodba Iz leta 1864., ki je določala trajno nevtralnost tega otoka.
Tudi grška vlada ne misli držati križem rok povodom Italijanske akcije na Krfu. Na Izredni seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se spor najprej predloži Zvezi narodov. Ako pa bi Zveza narodov ne imela dovolj moči, da nastopi v zaščito grške suverenosti, bo Grška prisiljena braniti se z orožjem. V to svrho Je odpotoval Venizelos v Pariz, da stopi v stike s poslaniško konferenco.
Zelo hladnokrvno, z druge strani pa trdno prepričana, da bo dosegla svoj cilj, presoja položaj Jugoslovenske zunanje politike, čije stališče Je posrečeno izraženo v Izvajanjih »Zagreber Tgb.«, kjer čitamo: V Albaniji so se morale čete »zmagoslavne« Italije umakniti pred peščico slabo oboroženih Al-
bancev. Sedaj men! Italija, da je znova zadela slabo točko Balkana, ki se ji bo uklonila. Grška Je izšla iz vojne s Turčijo premagana ln oslabljena, za kar se Ima zahvaliti prevelikemu zaupanju v svojo moč, pa tudi nestalni igri velesil s svojo oboroženo si'o. V tem slučaju pa upa Italija, da pride bolj poceni do cilja. Ali ni ta ultimat sličen onemu Avstro - Ogrske 1914. leta? Italija se je tako nživela v vlogo dediča Avstrije na Balkanu, da bi jI Aehren-thal ln Berchtold lahko zavidala. In konec? Upamo, da bo končno Balkan vendar ostal v rokah balkanskih narodov. Za Italijane je ozemlje preveč hrapavo; v TripoHsu imajo dovolj priložnosti, da realizirajo svoje ImpCrijaH-stične ambicije In razvijejo svoje kolonizatorske sposobnosti. Avstro-Ogrska si je razbila na Balkanu glavo. Mar ta ustrašljivi primer ne učinkuje? Ali Italija meni, da je močnejša in spretnejla? Pomoč Angleške ni samo neslirurna, nego nima danes že davno več one veljave, kakor pred vojno.
Zelo verjetno Je, da bo morala Kalija' svoje podjetje na Krfu likvidirati. Balkanske vojne so se začele z italijanskim podjetjem v Tripolisu. Nato Je sledila svetovna vojna. Še ene svetovne vojne ne sme in ne bo nihče hoteL
Pol« bislrsfa
Po dosedanjih poročiih 200.000 človeških žrtev, r-- Mnogo mest * , porušenih.
— London, 3. septembra. (T.) Po poročilu iz Shanghaja je potrjeno, da je število človeških žrtev veliko večje nego so prvotno računali. V Tokiju in Jokahami znaša samo število mrtvih nad 100.000. Pri eksploziji arzenala je bilo več sto oseb mrtvih. Ko je 75 metrov visok stolp Akusaka razpadel, je našlo pri tem 700 oseb smrt. Bili so begunci, ki so iskali v stolpu zavetja pred požarom. Pri Življenju ostali sedaj prenočujejo na prostem. Vlada jtrasna beda in žalost. Pri« manjkuje Živil in celo vode. Povodenj, ki je nastala vslcd potresa, je bila tako straš* na, da se nje obseg ne more opisati. Morski valovi so se s tako močjo ln v tako višino dvignili, da se bo njih reakcija občutila celo na obalah Amerike ob Pacifičnem morju.
— Osaka, 3. septembra. (Havas.) Mika* dova palača je rešena. Mesta Tokio, Joka* hama, Judsujo in Kava so porušena. V Ova* kusi in Jokuzak? ne stoji niti ena hi5a. Mesti Kimakuza in Osija stojite pod vodo. O usodi diplomatičnih in konsulamih zastopnikov raznih držav ni ničesar znanega. O njih uso* di še nI dospela nikaka vest. število mrtvih v Jokahami sami cenijo na 100.000. Vulkan na otoku Ošima Se vedno deluje.
— London, 3. septembra.  (Wolf.) V Tokiju je poruSenih 12 mestnih četrti. Požar j v Tokiju še vedno traja. Število mrtvih ce* ni jo na 200.000. Skoda Je neprecenljiva. Ja- j ponska vlada se je preselila v Kobe. V Fu* j japredoru je našlo 800 oseb smrt. 1
London, 3. septembra. fWolf) K a* kor poroča Reuterjev urad iz Osake, je v Tokio od 15 okrajev uničenih 10. Trupla so nakopičena po ulicah. $te\n'la človeških žrtev sedaj Se ni mogoče ugotoviti.
— London, 3 septembra. (K.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Osake, je po vsej Japonski proglašeno vojno stanje. Po brez* žičnem poročilu parnika »Korea Marn« Je v Jokohama 200 tisoč prebivalcev brez stre* he in hrane.
— London, 3. septembra. (K.) Iz dose* danjih poročil je razvidno, na je potres zadel Japonsko na 350 km dolgi Črti, torej v glavnem med Tokijem In Osako. Uprav najbogajtejši in najbolj obljudene pokrajine so bile prizadete. Večina mest in vasi med Tokijem in Osako je razdejanih. Opustoše* nja ni povzročit toliko potres, kolikor po* žari, ki so izbruhniti skoraj povsod. V To* kiju Je večina velikih poslopij porušenih, vendar pa ni mogoče govoriti o popolnem cpustoSenju. Vesti o tem, da je porušena cesarska palača, se do sedaj še ne potrjujejo,
AMERIŠKA POMOŽNA AKCIJA,
— Washington, 3. septembra. (K.) Pre* aldent Harding je poslal japonskemu vice-regentu brzojavko, v katerem mu izraža po* vodom potresa sočutje in predlaga vsestran* j sko pomoč, ki bi jo Japonska želela. Eska* dra azijatskega brodovja je odplula proti Jokohami, da se udeleži pomožne akcije.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA,
v-.-'.tmm Beograd, 4. septembra. (Izv.) Na snočni seji, ki Je trajala od 17. do 19.30, je ministrskemu svetu sporočil namestnik ministrskega predsednika, prometni minister dr. Velizar Jankovič, da je ministrski predsednik Nikola Pa-šfc prispel iz kopališča Evians les Bains v Pariz, kjer ostane do konca tega tedna.
Minister trgovine m industrije dr. Dragutin Kojić je poročal o ljublianskem velcsejmu. Dalje so odobreni krediti, da se na račun reparacij nabavi materijal za delavnice državnih železnic.
Ministrski svet je odobril kredite komisiji, ki ima oceniti škodo, povzročeno krajem Srema in Bosne tekom svetovne vojne.
Minister dr. Milan Stojadino-vi'ć je sporočil, da se predloži dne JO. t m. budget z zadevnim finančnim zakonom narodni skupščini oz. finančnemu odboru.
Ministrski svet je Sončno razpravljal o grško-italijanskem sporu. Stališče nase vlade Je, da se naj spor reši mirnim potom pred Društvom narodov. Sefu naše delegacije v Ženevi so v tem smisla odposlana navodila.      * v
PASIĆ V PARIZU.
—r Beograd, 4. septembra. (Izv.) Iz Pariza javljajo, da Je ministrski predsednik Nikola Pašić včeraj prispel iz kopališča Evians les Bains v Pariz.
— Beograd, 4. septembra. (Izv.) Za danes popoldne je sklicana na dvor seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Dnevni red seje je mednarodna politična situacija. Ministrski svet bo razpravljal: 1. o sporazuma glede Reke in 2. o grško-ttalUanskem kodfflkta. \
RUDARSKA STAVKA V AMERIKI.
London, 3. septembra. (K.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka, da se je dosedaj pridružilo stavki rudarjev v rudokopih antracita še 158 tisoč drugih rudarjev, ne glede na to, da vlada nadaljuje aretacije.
GLAVNA KONTROLA. Beograd, 4. septembra. Za danes ob 10. dopoldne je določena seja glavne kontrole. Včeraj so bili zapriseženi novoimenovani Člani glavne kontrole,
IZ ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
— Beograd. 4. septembra. (Izv.) Včeraj je prevzel vodstvo poslov zunanjega ministrstva Ljuba NešSć, ki je bil nekaj dni na oddihu v Bohinjski Bistrici Vesti, da pride v Beograd predsednik jugoslovenske delegacije v paritetni komisiji dr. RybaF, so brez vsake dejanske podlage. Vlada uradno še ni obveščena o koncu pogajanj v paritetni komisiji. Razprave o reškem problemu se še vedno nadaljujejo med obema delegacijama v Rimu.
INOZEMSKE TEKME.
Gradec: Nižja Avstrija : Stajerslca 6 i 3 (2 : 3).
Dunaj: Prvenstvene tekmo: Rapid : Sport klub 2 : (1 : 1). Admira : Hertha 4 : 1 (2 : 1), VVacker : Ostmark 4 : 1 (2 : 1), Slovan : Waf. 2 : 1 (0 : 1). V prvenstvu drugega razreda so zmagali Atletiki nad Sturmom 1914 4 : 1 (1 : 1), Pac. nad Gersthbfom 2 : 0 (2 : 0), Ru-dolfshOgel nad Neubauom 4 : 0 (0 : 0).
Praga: Sparta: F. V. Nflmberg 6 : 0
Varšava: Reprezentanca Poljske.} .gejnregent&nca Romunska A X J»jf
a=s Radikali in klerikalci. »Glasnik« poroča: Naš sotrudnik se je razgovarjal s predsednikom parlamenta g. Ljubo Jovanovičem o njegovem potovanju v Slovenijo. G. Jovanović je izjavil, da je Šel v Slovenijo radi oddiha in vobče ni imel nobenih pogajanj s klerikalci. Ta izjava je slična oni, ki jo je dal Jo* vanovič zagrebškim listom. Iz tega bi se lahko sklepalo, da tudi radikali niso smatrali pogajanja s klerikalci za resna. To bi bilo zlasti iz tega razloga, ker zahtevajo klerikalci arbitražo krone, na kar pa radikali nečejo pristati. — Ta »Glasnikova« vest je zanimiva, ker je iz nje razvidno, da bi klerikalci radi v svoje svrhe izigrali celo kraljevo osebo. Ako radikali o tem nečejo niče» sar slišati, je povsem naravno in tudi pametno.
= Otadžbina, tednik za politiko, prosveto in privredo je začel izhaiati v Banjaluku Izdaja ga demokratska stranka, da g. Svetozar Pribičevič poizkusi z bosanskimi kmeti svojo srečo.
= Brez Srbije bi no bili dobili svobode, brez Srbje si jo ne bomo ohranili. Tako pišs dalmatinski patrijot Franjo IvaniŠevič v splitski »Novi DobU, ki je otvorila anketo o srbsko-hrvatskem sporu. Ivaniševič prav dobro poudarja, da je dozdevna srbska hegemonija pl^d sposobnosti in pridnosti ln da ho taka hcgemoni;a vedno na svetu. Zagrebu očita, da ne vodi slovanske politike, s katero se je mesto navduševalo, ko so živeli Strossmayer, Rački. Smičiklas, Mazura, DerenČin, Barčič in ostali slcv vanofill Srbsko-hrvatski spor le sam*> prehodna točka h končnemu zbližanju in edinstvu.
= »Riječ« in *Zagrebcr Tažhlait«. Iz Zagreba poročajo, da prenehata izhajati obe demokratski glasili »Riječ« in »Zagreber Tagblatta. »Riječ« ima baje primankjljaja 2 milijona dinarjev. Ako je verjeti govoricam, se vrle pogajanja, da bi izhajala oba lista še naj dalje, vendar pa bi spremenila svojo politična smer. Fostala bi naj organa radikalne stranke. Te vesti so se širile že pred enim mesecem.
= Primerno čtivo za denašnjo rim* sko in fašistovsko diplomacijo tvorijo spisi italijanskega re\>olucijonarca Maz* zinija. Zlasti nastopni odstavek, ki ga posnemamo iz članka grofa Sforze ▼ pariški »L' Europe Nouvclle«, in ki se glasi: »Nobene zveze s Prusijo! Pred tremi leti je že bila pruska vlada carski satelit, ki naj razbije poljski ustanek« Nato je prekršila osnovna pravna na* čela, napadla Dansko in s tem uničila vsako vero v pogodbe. Zveza s Prusijo bi bila nemoralna. Z nemoralo se sla* bo pripravlja zmaga. Sicer bi pa moralna pogreška bila istočasno pogibelj: najbrže bi nam pruska vlada zaukazala ustaviti vse vojne operacije v Trentinu in na Tirolskem ter v vseh krajih, ki se nahajajo pod najdalekosežnejšimi germanskimi pretenzijami. Italija si mora poiskati zaveznike med narodi, ki se nahajajo pod avstrijsko oblastjo, med narodi, ki zahtevajo neodvisnost. Naša vojna naj bo vojna ljudstva. Na naše zastave napišimo: Za nas in za vas. Madžari, Čehi. Srbi in vsi Jugoslo-veni! Romuni bodo razumeli. V krajih, kjer se nahajajo v večini, dajmo pro-'glasiti njihovo neodvisnost, čim se jiH dotaknemo z nogo. Dajmo jim, da izbe* reio narodno skupščino, ki bo predstavljala Kranjsko, Dalmacijo, Hrvatsko, Slavonijo... Videli boste: imeli bomo zaveznike od Jadrrna do Poljske. Na ravninah Venecije se moramo ustaviti: preko teh krajev mi ne moremo.« Zlati nauki, ki jih pa današnja Italija zanemarja in celo predrzno tepta.
= »Sangue Italiano«, Zavratni umor italijanske delegacije v Epiru je v italijanskem tisku namah odprl registre humanitarnega posmatranja veljave človeškega življenja. Narod, ki je Še včeraj vodil po ulicah svojih mest In vasi meščanski pokolj najgrše vrste, ki Je zlasti napram svojim narodnostnim manjšinam, v prvi vrsti proti primorskim Ju-goslovenom Izvrševal brezprimema barbarstva, krvoprelitja in uničevanja nedolžnih človeških Življenj, si danes hinavsko vije roke ln kliče prott grški vladi ln grškemu narodu civilizirano Evropo. Zaman 1 Evropska javnost že ve, kako je Italijanski narod ali vsaj tista njegova meščanska plast, ki danes v Italiji določa obliko javnega življenja, prežeta z brezprimerno moralno dekadenco in da Je klic po evropski pomoči proti Grčiji samo neprikrit Izraz drznega italijanskega imperijalizma 1 Danes je Italijanska kri sveta, včeraj pa je smela teči v potokih Jugoslovenska! Propaganda s »sangue italiano« ne bo zalegla.
VREMENSKO POROČILO.
»— Dunaj, 3. septembra. (Uradno VTe* mensko poročilo.) V Avstriji je nastopilo splošno slabo vreme. Skoraj v vseh krajih dežuje. Včertj je bilo vedro ln hladno. Pri« čakovati je manj oblačno, hladno in zmerne vzhodne vetrove.
Spominjajte se žbc sv, Cirila in Metoda"!
štev. 202.
Ljubljanski veleseje
Promet na velesejmu.
Kljub neugcKincmu vremenu, ki tudi leto« nagaja sejmskemu življenju, se more doslej ugotoviti prav lepe uspehe. Res, da je vslcd vremenskih neprilik občutno prizadeta sejm* ska blagajna, ker ni toliko gledalcev, kakor bi jih bilo sicer* kupcev pa to ne ovira ter je povpraševanje vsak dan jačje. Že do zdaj moremo beležiti okroglo 30,000.000 Din pro* meta. Samo papirne industrije so sklenile do danes za več kot 5 milijonov Din kupčij. Sijajm sklepe zaznamuje tudi pohištvo in Stanovanjska oprema ter kemična industrija, za katero je bilo lani manj zanimanja. Tudi strojna industrija, zlasti poljedelski stroji in orodje dela izvrstne zaključke. Številne lokomobile so že docela razprodane. V tek* siilni industriji je več popr^levanja po do* mačem nego po inozemskem blagu, prav tako v usnjarskih izdelkih. Konfekcijska stroka se je posebno v nedeljo dobro ob* nesla. Močno pa se občuti denarna kriza ter se morejo večje kunci je sklepati samo na odprt račun, kar izdatno omopoča sejmsko poslovalnica Ljubljanske kreditne banke.
V nedeljo je dosegel obisk rekord. Sej« mlšče je posetilo ta dan 25.000 ljudi, torej več nego katerikoli dan I. in II. velesejma.
Med odličnimi posetniki včerajšnjega dne smo videli inšpektorja ministra za trgovino in industrijo g. Milivoja Savica s soprogo in hčerko, ki so ostali na sejmišču do pozne noči Gospod inšpektor se Je nadvse pohvalno izrazil o letošnji prireditvi.
Ponovno je obiskal velesejem češkoslovaški poslanec na našem dvoru g. Ivan Seba In izrazil laskavo priznanje posebno trlede prikupnosti zunanjega lica, ki po njegovem mnenju prednjači celo praškemu velesejmu. Nad vse mu Je ugajala stroga razdelitev po skupinah ,kl omogoča kopcu, pa rodi gledalcu hitro orijentacijo.
Velik obisk moremo doslej zaznamovati Iz Srbije, Vojvodine, Banata In drugih faznih krajev države. Pričakuje se še številnih posetnikov iz Hrvatske, kjer se Je po bančnih zavodih razprodalo že doslej na tisoče legitimacij ter so telefansklm potom došla nova naročila na sejemski urad. • Obiskovalci, ki so včeraj 'dofll ii Stopila in Soluna, so prinesli razveseljivo vest, da vlada tam na jugu vsesplošno zanimanje za naš velesejem. kar Je povzročila letošnja živahna propaganda potom plakatov, v prvi vrsti pa novinarji, JrJ so prisostvovali novinarskemu kongresu v LJubljani.
Včeraj se je oglasilo tudi mnogo poročevalcev zunanifh listov, tako zagrebškega dnevnika »Per Morgen«, beograjskega ^Vremena«, »Trgovinskega glasnika« v Beogradu In madžarskega dnevnika »Bacz-Megve-Naplo«, ki Izhaja v Subottei.
Novost na letošnjem velesejmu }e menjalnica m devizni oddelek, ki uspešno ■posredujeta med krrpd m razstavljale! Prav dobro se Je obnesla tudi nova Institucij, sejmske posredovalnice, ld vzpostavlja s pomočjo posebnih formularjev brze zveze med došlhnl kupci m tvrdkaml. V tedatno pomoč so velesejmu tudi oddelki Skautov ter tolmači raznih Jezikov, ki vrše permanentno službo. Mnogo posredovanja se vrši v svetovnem pomožnem Jeziku »Esperanto«. Vse te nove Institucije, M Jih je povečini vpeljal sejmskl ravnatelj g. Dular po vzorcih velikih zunanjih serniov, obetajo, da se bodo še posebno dobro obnesle na prihodnjih sejmih. Končno moremo omeniti tudi novost borznih poročil, ki Jih pred sejmskim uradom objavlja naš list na veliki razpredelnici.
*
Kljub neugodnemu vremenu, ld hoče rudi letos zavirati poset, vlada na sejmišču žrvahen promet. Zlasti v nedeljo, pa trdi včeraj Je bil obisk nad vse zadovoljiv. Napravili so se že veliki zaključki, posebno v železni fn usnjarski Industriji, ki sta letos nad vse bogato zastopani. Nekaj zunanjih tvrdk še nI prejelo razstavnega blaga. Za prihodnje dni se pričakuje še številnejšega obiska Iz Južnih delov države In tudi Iz Inozemstva. Na zabavišču Je opažati ves dan veselo vrvenje, ki se z nočjo stopnjuje do viška. Zlasti Izvrstna Bonova kapljica Je prlvblla nešteto bratcev. Kljub občutni vstopnini, ki se Je letos uvedla za nočni poset tega dela sejmišča, je število obiskovalcev vedno večje In Imaš zlasti v pozni uri priliko študirati originalne tipe, če nisi že sam med njimi.
VRT DŽAMONJA.
Pojasnilo.
To podjetje, ki se reprezentira s svojim lepim m okusnim nasadom v sredi pri vhodu na velesejemu, je hotelo v dveh krasnih steklenih ogrevalnih hišicah razstaviti vso svojo Izredno lepo rastlinstvo vrta Džamonja v Mariboru. Naročila je v ta namen 2 hišici v Nemčiji, v sredi julija ti. dobila je poročilo od slovite tvrdke, da sta vagona že odposlana In dospeta pravočasno. Dne 24. avgusta pa je prejel gosp. Džamonja nenadno ekspresno pismo od te tvrdke, da je ta pošilja tev nekje obtičala in se zakasnila za štiri tedne, tako da rvrd-kl sedaj ne kaže pošlliati naročene hišice, ker bi dospele v Ljubljano šele po velesejmu. Gosn. Džamonja je torej žal obsedel. Kdo nosi krivdo za ogromno škodo, ki jo Ima, dožene preiskava. V naglici, ker ni bilo primernega prostora na velesejmu več dobiti, je aranžiral v malem prostoru H paviljona skromno razstavo — seveda nevredno vrta »Džamonjec v Mariboru — krasnih rož, ki so bile seveda takoj razprodane. Gosp. Džamonja prosi torej z ozirom na gori omenjena dejstva — da eenieno občinstvo njegovega vrtnarskega podjetja ne sodi po tej več kot skromni razstavi. —r.
V. SIMONIČ, Izdelovatelj harmonik. — Sirnišče pri Ptuju, Veliko pozornost vzbuja na velesejmu domača tvrdka S;monič Iz Strnišča. ki Je razstavila v paviljonu »K«, v oddelku 534, večje število harmonik. Harmonike, so dft-
i mače delo in se odlikujejo po dobrem tonu, precizni izdelavi in okusnem modelu. Poznavalci harmonik, ki pridno preizkušajo Simoničeve harmonike, so glasno mnenja, da prekašajo Simoničeve harmonike razne tuje, ki jih za drag denar in kot se vida tudi po nepotrebnem uvažamo iz tujine. Tudi pri harmonikah naj velja geslo: Svoji k svojim in to tembolj, ker so Simoničeve harmonike za 25% cenejše od tujih.
ELEKTROTEJ?NIŠKA
TVOPNICA. D, D. KARLOVAC.
Kraljevi dvorni liferant,  (tvornica toaletnega mila.) Ne daleč od vhoda v prvem paviljonu E nas iznenadi okusno aranžirana izložba   toaletnega   mila »Flektro-kemijske   tvornice   d. d.,   v  Karlovcu z dvornim grbom na sredi. Tvornica je ustanovljena po prevratu po inženirju g. Bla-žekoviču iz ugledne    narodne zagrebške rodbine ter je popolnoma v domačih rokah.    Opremljena   je   z najmodernejšimi stroji.   Interesantno je pri tem,   da mora tvornica  loj uvažati  iz  angleških kolonij, ker gre naša naiboliša živina čez mejo in nima domači loj zadosti maščobe. Izdelki so prvovrstni ter je tvornica dobila pri natečaju    naslov    dvornega dobavi+elja prvo priznanje in s tem tudi naslov dvornega dobavitelja, dasiravno so se potegovale za to tudi starejše   srbske tovarne. Naslov dvornega    dobavitelja je mogoče po sedaj veljavnih predpisih doseči snmo eni tvrdki dotične branže. Da je dobila ravno ta tvornica ta naslov In da se tudi dvor poslužuje redno teh Izdelkov,   je na vsak način najlepše in najboljše priznanje. Izdelki so okusno opremljeni, etiketirani In etulranl, ter pridejo tudi tisti na svoj račun, kateri so bili razvajeni z dunajskimi Izdelki. Kar se tiče kvalitete, se lahko meri z najboljšimi   Izdelki svetovnoznanfh tvrdk m prekaša že danes nekatere najbolj znane dunajske tvrdke brez ozfra na to, da Je velflco ceneje.   Državne nabav-1 jalne zadruge na Hrvaškem In v Srbi.il. kamor je tovarna v prvi vrsti svoje Izdelke forsirala, se poslužujejo Izključno izdelkov te tvornice. V zadnlem času Je pričela z delom tudi v Sloveniji ter so, kar se kvalitete, cene, parfuma in okusnostl tiče, vsi Jako zadovoljni. Zelo laskavo je za tvornico, da eksportlra svoje Izdelke v Sofiio In celo v Carigrad, kamor je dohajala večinoma samo francosko In angleško blago. Da omogoči svojim cen j. odjemalcem, tudi manjšim s hitro dobavo, je ustanovila v LJubljani svojo zalogo ter poverila prodajo Iste po originalnih   tovarniških cenah tukajšnji tvrdki  A. Lampret,   Krekov trg 10, trgovina s papirjem en gros. TzdelkI nosijo večinoma francoske In angleške naslove.
»TRIBUNA«.
Tribuna tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4, Ima razstavljene svoje krasne Izdelke. V kratki dobi se Je podjetje lepo razvilo tako, da lahko konkurira z inozemskimi cenami, kakor tudi z najsolidnejšim blagom. Izdelki prekašajo iznozemske proizvode, posebno pozornost! vredni pa so novi mr> deli otroških vozičkov, zato se slavno občinstvo posebej uljudno vabi za obisk. V paviljonu le razstavljenih več komadov najmodernejših otroških vozičkov, igračnih vozičkov, stolčkov za otroke, vozičkov na štirih kolesih za prevažanje blaga, najmodernejša dvokolesa In razni najnovejši mali motorčki, kateri se lahko na vsako dvo-kolo montirajo, kakor tudi že kompletni, šivalni stroji in razni deli za stroje in dvo-kolesa in pneumatika različne kvalitete. V kratki dobi je postala tvrdka znana in si je znala pridobiti zaupanje po celi naši obsežni državi, tako da sedaj razpečava svoje Izdelke na vse strani. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne izdelke za emajliranje z ognjem, bmsilnico, pobakrenie. ponikljanje in mizarski oddelek. V obratu so zaposlene prvovrstne strokovno Izvcžbanc moči. Sprejme se v polno popravilo: dvokolesa, otroške vozičke, šivalne, knkor tudi vse v mehanično stroko snadajoče stroje. Podjetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele. Geslo podjetja je: solidna postrežba, nizke cene, dobro, garantirano domače blago. Novi ceniki na razpolago. To nas osamosvoja na našem narodno "^°oodar-skem poliu.
»Olcum«. industrijska tnJovska družba z o. z.f Ljubljana.
V paviljonu E se je NI. Vel. krah* odstranil od spremstva in *\HS«-opi1 k okusno ufejeni koji družbe OLEITM. Zastopnika družbe sta mu razložila, da ista importira raznovrstna amerikanska stroina olja. Kralju je okusna oprema očlvidno zelo uga-jp.la. Z mrljivim delom in solidnim blagom je družba razširila svoj delokrog in pridobila med Industrijskimi krogi splošno zaupanje. V glavnem razpečava vsakovrstna strojna In cilindrska mazilna olja, bencin, parafin in uvaža direktno iz pro-duktnih dežel tudi Jedilna in ribja olja, ter sirovine za milarne in usnjarne.
»PROMET« TNDUSTR. TEfTN. PODJETJE DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI.
Ustanovljena L 1919, dobavlja stroj-TloHitehnične potrebščine, defoma import, deloma lastni Izdelek; dalje orodje in stroje. Specijaliteta: barva proti rji, ki se uporablja brez prejšnjega pleskanja z mi-nijumom; Izdelovanj te barv« v lastni tovarni se ie na novo uredilo, da se bo lahko ugodilo tudi želji po dobavah vsafce količine.
nevne vesti.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1923,
KRALJ ALEKSANDER IN SLOVENCI.
Ko je Nj. Vel. kralj Aleksander v soboto posetil velesejem. se je po končanem ogledovanj razstavljenih pred-
metov ljub eznivo odzval vabilu na zakusko v Dolničarjevi sejemski restavra" ciji.
Tu so sedeli pri mizi Nj. VeL kralj, knez Arzen minister ver dr. Vojislav Jan jić* in drugi dostojanstveniki. Razgovor je nanescl tudi na poroko princa Pavla. Pri tej priliki je kralj omenil, da je odredil, da se princ Pavle po poroki in po šesttedenskem ženitovanjskem potovanju stalno nastani v Zagrebu.
Nato je pripomnil minister ver dr. Janić: »Deograd ima kraljevski dvor i v Zagrebu se stalno nastani kraljevski princ. Veličanstvo, kaj pa Ljubljana, kaj S 1 o v e n c i?c
Na to pripombo jc kralj smehljaje se vskliknil:  »Za boga, saj sem vendar jaz na pol Slovenec!« •   • m
— Povratek kraljevske dvojice v Beograd. Včeraj popoldne se je kraljevska dvojica v spremstvu kneza Arzena in princa Pavla z dvornim vlakom odpeljala z Bleda v Beograd. Dvorni vlak je prispel v Ljubljano ob 19.20, kjer je ostal četrt ure. Nato je nadaljeval pot v Beograd. Kraljevska dvojica je prvotne svoje dispozicije, da ostane še ta mesec na Bledu, spremenila, in sicer na zahtevo vlade, ker se po pričakovanem velesem dogodku v kraljevski rodbini mora napraviti poseben državni akt, pri katerem mora biti prisoten celokupni ministrski svet.
— Češkoslovaški poslanik g. Jan Seba je danes v spremstvu g. generalnega konzula dr. B e n e § a posetil naše uredništvo. G. poslanik je velik prijatelj našega naroda in si je s svojim delovanjem pridobil že velike zasluge za po-globljenje bratskih stikov med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom.
— Čajanka na čast Češkoslovaškemu poslaniku Janu Sebi. Generalni konzulat Češkoslovaške republike je priredil na čast češkoslovaškega poslanika na našem dvoru, pooblaščenega ministra g. Jana Sebe včeraj ob 17. čajanko v prvem nadstropju kavarne »Emona«. Vabilu so se odzvali mnogoštevilni zastopniki in prijatelji Češkoslovaškega naroda. Med drugimi: predsednik češko" slovaške Obce ravnatelj Kolinske tovarne C h v a t a 1, generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke g. Ty-k a č, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke g. K r o f t a, inž. R u ž i č k a, predsednik Češkoslovaške jugosloven-ske lige g. dr. Karel Triller. dr. G. Gregorin in vlad. svet. dr. A n -d r e j k a, kakor tudi sobojevnik g. Jana Sebe med svetovno vojno g. Z o r j a n, dalje akad. slikar R. Vavpotič in ravnatelj dr. K i s o v e c. Generalni konzul g. dr. O. Beneš ;e iskreno pozdravil d^šle goste, nazdravljajoč posebno poslaniku g. Janu Sebi za njegovo vstrajno delovanje v prilog obeh bratskih narodov. Poslanika je dalje v imenu tukašnje Obce pozdravil predsednik ravnatelj Chvatal. Poslanik g. Jan S e b a se je v toplih besedah zahvalil za pozdrave ter se spomnil boiev Češkoslovaških in uigoslovenskih legijo-narjev za osvobojen ie obeh narodov na dobnidški in drugih frontah. Napil je iskreni češkoslovaški in ju^roslovenski solidarnosti, za kar ,-e žel viharno odobravanje. Predsednik Češkoslovaško-jgoslovenske lige dr. Karel Triller je v krasnih besedah opisal vzajemno delovanje obeh bratskih narodov na gospodarskem polju ter želel obema po-roln uspeh v gospodarski obnovi. Generalni konzul dr. BencŠ je nato zaključil vrsto napitnic med prisrčnim odobravanjem.
— Ugotovitev. »Slovenec« z dne 2. septembra ti. je prinesel pod naslovom »Na svoji zemlji svoj gospod« notico, ki se tiče imenovanja vodja tukajšnje državne uprave Južne železnice. Z ozirom na to objavljamo to-le ugotovitev: Vodja novo ustanovljene državne uprave južne železnice v Ljubliant gosp. generalni direktOT Evgen Deroko je pomočnik generalnega direktorja ministrstva saobračaja v Beogradu. Naravno je, da izvrši tako važen državni akt, kakor je prevzetje Južne železnice v državno upravo, organ centralne železniške uprave v Beogradu In je zbog tega imenovanje g. Deroka za generalnega državnega direktorja Južne železnice jasno. Dalje so njemu kakor svetovalci prideljenl trije Slovenci in vodijo razven tega obratno ravnateljstvo še vedno dosedanji ravnatelji — vsi tri — Slovenci. Pripomniti je le Še, da je novoimenovani g. generalni državni direktor Južne železnice, že v času pred vojno Imel ozke stike z merodafnhni slovenskimi kred m je vsem svoječasno iz naših krajev v Srbijo v železniško službo doilhn Slovencem šel vedno s priznano prijaznostjo na roko.
— Stavka v rudnik* Trboveljske družbe. Kakor smo se informirali, fe danes na delu pri trboveljskih obratih že 3516 delavcev. Včeraj je bila produkcija 115 vagonov 10 ton. Na produkcijo vpliva neugodno slabo vreme. Število delavoljnih delavcev naraiča od dne do dne,
— Prof. Maksa PleierSnik obolel. Od» lični naš znanstvenik g. profesor M a k s o Pleteršnik ie nevarno obolel, vendar pa sc je nadejati, da bo njegov močni orga* nizem vkljub visoki starosti vendarle z uspehom kljuboval bolezni.
— Odkritje spominske plošče ob Triglavskih jezerih se izvrši na slovesen način v soboto, S. t. m., ob 11. dopoldne. Vabimo slovenske planince, da se te svečanosti v čim največjem števil udeleže. Prijave sprejema odborov tajnik g. Jos. Zupančič, urednik »SI. Naroda« v Ljubljani. Odbor se je obrnil na železniško ministrstvo s proŠn;o, da se udeležencem ob tej priliki dovoli znižana voznina. Nadejamo se. da bo ministrstvo tej prošmi ugodilo. O ukrepu železniške uprave br»mo občinstvo pravočasno obvestili. Po poročilih iz Bohinja je spomenik že gotov. Za streške smo dobili nadalje še te prispevke: Neimenovan 50 Din in N. N. 100 Din.
— Maturcnti ljubljanske fimnezije iz l. 1SS3 praznujejo v sredo dne 5. in četrtek 6. t. m. v Lji:hjani 401'tnico mature. Zani« mivn je, da živi od 4? maturantov še 32. Od takratnih njihovih pfrofesorjev so živi še štirje, in sicer: V od u še k, Pleteršnik, šuklje in dr. Svetina. V sredo imajo kosilo v restavraciji »Zvezdi«, v četrtek pa v »Unionuc.
— Pouk na ljudskih Šolah se je pričel danes, v torek, dne 4. t. m.
— Zdra\'sfveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni iz'az mesta Ljubljane v čnsn od 26. avg'-sta do 1. s^ntemnra i^kaz"je tode statistiko: Umrlo je 20 oseb, 11 mošVejja in
9 ženskega snola (tujcev'^ 11V Smrtni vzroki: pljučnica 1, davica 1, dušljrvi kašelj I, *':rla* tica 1, trebušni legar 2, griža 2. zastrupljene rane I, druge nalezljive bolezni I, možgan* ska kap 1, rak I, drugi naravni «mrtni vzro* ki 8. Med tem časom se je rodilo 20 otrok,
10 moškega in 10 ženskega soola (2 mrtvo* rojencal Naznanjene nalezljive bolezni: da* viea 1, skrlatica 4, trebršni legar 2. griža 2 3, ošpice 1, dušljivi kašelj 3.
— Nezgoda kiparja Ivana Meš'rovlča. Kiparju Ivanu Meštroviču se je v nedelio 1. trn. pripetili težka nezgoda. Ko je delal na streh: svnieea atelijera, se je udrla neka šfpa In Meštrović je padel v atelijer, pri čemur si je zlomil roko. Prepeljan je bil v bolnico.
— Mariborske vesti.    Resen položaj v delavnici Južne železnice. Položaj v delavnici Južne železnice se Je v zadnjem času Še izdatno poostril. Delavnica se danes nahaja v rokah oborožene oblasti in sicer vojaštva in orožništva.   Zdi se. kakor da bi bilo delavstvo izprto. V nedeljo zvečer so se po mestu raznašale razne vznemirjajoče vesti .kar je dalo povod, da so varnostne oblasti sklicale konferenco. Izkazalo pa se je, da so bile vse vesti brez prave podlage. Delavstvo se nahaja v kritičnem položaju. Odkar so prejšnji zaupniki odložili svoje mandate, ni imelo delavstvo nobenih pravih zaupnikov, še manj pa enotnega in delavstvu res naklonjenega vodstva. To anarhijo v taki masi izrabljajo seveda razni politični agitatorji. Delavci tudi na zgornj nimajo nobene prave zaslombe. S silo ne bo slo ne na eni. ne na drugi strani. Iz izkušenj dosedanjih sporov v delavnici smo poučeni — in o tem naj bi bila poučena tudi nova železniška uprava — da je brahijalna  sila  nasajenih bajonetov okrog delavnice le zajezila jez nezadovoljstva, ni ga pa odstranila.     Ako delavci sami niso sposobni si preskrbeti primernega voditelja v tem resnem položaju, bi bila dolžnost nove uprave za to skrbeti. Nova železniška uprava bo najbolje storila, ako napravi križ čez vse dosedanje spore ter nudi delavstvu dejansko priliko, da se mirno povrne na delo, sicer jo čaka odgoovrnost, težja, kakor si jo danes predstavlja.  —   Še ena stavka v Mariboru.     V ponedeljek zjutraj je stopilo v stavko tudi delavstvo trvdke Doctor in drug v veliki tkalnici na Ruški cesti v Studencih. Iz te tovarne so že dolgo časa prihajali glasovi skrajnega nezadovoljstva. Plače za moške po 15 K na uro, za ženske 5 do 6 K pri deveturnem delu, tako da nekatere delavke pri 9 in polurnem delu na teden zaslužijo samo 60 dinarjev. Še slabše pa je delavstvo plačano pri strojih. Vpoštevati treba tudi, da je delo v tej tovarni zdravju škodljivo.     Samo v enem tednu je po zdravniškem izvidu obolelo 23 delavk in to so po večini deklice, ki so komai dovršile ljudsko šolo. Delavstvo zahteva vsaj 30% povišanja plače   in izboljšanje sanitetnih razmer v delavnici. — Pri   telovadbi se je ponesrečil Jožef Švajger, strugar v Studencih pri Mariboru, član telovadnega odseka soc. dem. stranke, pri Izvajanju veletoka, kjer je padel tako nesrečno raz droga, da je dobil težke zunanje poškodbe ,vsled česar so ga morali prepeljati v bolnico.
— Celjske vesti. Naraščajski dan celjske sokolske župe se vrši nepreklicno v nedeljo 16. septembra na vrtu mestne osnovne iole v Celju. Priprave so v polnem teku. Zbralo se bo ta dan v našem mestu več stotin naraščajnikov iz vseh društev celjske lupe .Zjutraj se vrši tudi tekma narašCalnlkov .V čast gostom in v razvedrilo Sokolstvn naklonjenega občinstva se vrH svečer v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer, katerega priredi društvo Sokolski dom v Celju. — Nogomet V nedeljo bi se na igrališču pri »Skalni Meti c imeli vršiti dve nogometni tekmi, ena je odpadla, ker trboveljski klub »Zora« nI prllel, druga pa se Je vršila med Gradian-sklm športnim klubom »Union« Iz Zagreba ter celjskimi »Atletiki«. Končala Je z zmago »Atletlkov« v razmerju 2 : 1. — Na drž. dvorazrednl trgovski Šoli v Celi u se prično razredni (po nt vi jalni) Izpiti v ponedeljek 10. septembri ob 1 Vpisovanje bo v torek dne 11. septembra od 9. do 11. dopoldne. Sprejemni Izpiti bodo v sredo dne 12. septembra od 8. naprej. V eetrtek 14 .ttoteeihra le sv. mala v Muh
jini cerkvi, v petek 14. septembra pa se prične pouk.
— Na nogometno tekmo sta prišla. Na
kolodvoru je pelicija v nedeljo aretirala znana dva zazreh-ka žeparja Prasetina Okrajevića in Strpna Radanoviča k: ju Že dolgo čssa išče zagrebška policaja. Na policiji sta svečan j satr]evala: <>Bcgami — čujte! Došli smo u Ljubil ino, da vid'mo nogometno utakmico!« Ker pa Le bili p'liciia drugega mnenja, ju Je oddala sodišču.
— Surovo vedenje. PiSejo nam: Potniki, ki so se vozili z nedeljskim jutranjim vlakom na Goren'sko. so hnell v nekem vagonu lepo pri'ožnost preprrčat? se, kako podivjane in neo!!k*ne elemente m v svoji sredi današnja mladina. V nabil polnem vozH je srdela mlndn družba, med drugimi čedno ob'ečm mbdenič. na videz Prejel imeligenme zunanjosti. Na pr\I posta I je vstopi;?, priletna ženica, ki se je op:r?'a n:i palico in imela očividno bolne noge. je hotela prisesti kraj omemerega mb.cfrr^čn jo ie na surov načhi nabrali!, čaš da nima pravice sedeti poleg njega. ?;rota k zam?n ogovarjala, da med potniki glede prostora ni n-bene raz'1'-;?. Ko je pri oknu sedeči g^p^d orazil ta mučni p-izor, je vstal s svojega sedež:! in namignil žen*jT. naj sede. Vsa srečna, da j? ne bo treba med vožnjo stati v gn:"xi. ie sirota takoj sledila prijamemu povabilu. Komaj pa ie zavzela ponujeno mesto, jo je neollkanec zgrabil za ramo in z vso sr'-> potegnil proč, čel da bo on sedel pri oknu. Malo {o manjkalo, da žena n! pa.'-1 pod kVp. O '. \; se je umaknil s svojega sedež.'., ie opozoril mladeniča na elementarna pravila dostojnost!, ta pa se je zsdrl nanj: »Kaj vas briga, rs vmešavajte se v ttre zadeve!« Potniki so majali z glavami in marsikateri se je zgražal nad to surovostjo.
— Številni v'nml na deželi. Dne 30. avg. je b:lo vlomljeno v kaščo posestnika Frana Gorše v Zajčjem vrhu. Tatovi so odnesli razne obleke in perila v vrednosti 14.030 K. — V noči od 30. na 31. avgusta Je bil Izvršen vlom v stanovanje pos. Ivana Goloba v Javorju. Odnesen i mu je bilo 5 tisoč kron denarja, 200O K vrcana srebrna ura in kolo znamke »Stever«. vredno \2 tisoč kron. — Velik vlom je bil izvršen pn posestniku Franu Drozgu v Sp. Pnbrežju. Vlomilci so odrusli bogat plen v rbl:ki perila .obleke !n nekaj zlr.nine v skr?ni vrednosti 14.S50 Din. — Dne 29. avc so neznani storilci ukradli iz stanovanja Katarine Habjan v Lajšah. občina Selce. 2200 D gotovine. — Iz smodnišnice Janka Rirolle v Zagorju je bilo nk-adeno 29. avg. 20 kg »kamnikita«. — Henriku Ortanu. slikarju Iz Zg. Hoče je bilo ukradeno 29. avg. razne obleke v vrednosti 4000 D.
— Paviljon »čajna ročka* smo omenili, da Ima kavo In druge kolonijalne pridelke. To nI pravilno. Ta tvrdka ima samo fine čajne mešanice.
— Radio termalno kopališče Laško Je s 1. septembrom t. 1. izdatno znižalo cene za sobe in kopanje za državne uradnike kraljevine SHS., častmke in duhovnike vseh vedoizpovedanj. da jim s tem nudi priliko
, okrepčanja zdravja in odpočitka. Soba z eno ) posteljo stane s perilom vred Din 7.50 do 1 0.?0. z dvema posteljama Din 12.50 do 16.—„ ! kopeli od D=n 5 do 7.50.
— Redka priPka.    Kompletna oprava I spalnice, Se skoraj nova in v najlepšem I stanju se radi pomanikania prostora ugodno proda. VnrnŠa in oeleca se pri cerkov-
j niku, trnovsko župnišČe, Ljubljana.
— Kot naklada In kot hrana ie najboljša čokofada »Sana«.
— CevMe po izredno nlzk1 ceni dobite! Kje? Poglejte inserat v današnjem listu.
— RrstavracHa In kavama »Zvezda« 3 krat na teden vojaški koncert na vrtu, 3 krat na teden ciganski koncert v paviljonu pred kavarno.
_ FivH#n?čr>a  Česalnlca  za  dame O.
FFTTCm - FRANKrlEIM. LJublhna. Kongresni trg 19. Ne^'a^je las. Ondulacija. Barvarne z L'Oreal Henne. Fl. masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje izpadle m odrezane lase po najvišji dnevr** ceni. Parfnmerila.
_ Poskus!te specijalna vina v steklenicah tvrdke Giuro VALJAK, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Sirom naše domovine.
— Tečaji za strojoplsje in stenografijo. Na zasebnem učillšču Legat v Mariboru se začne novi tečaj za strojepisje in stenografijo dne L oktobra in trajajo 4 mesece. Vpisovania In pojasnila v trgovin! s Pisalnimi stroj! Legat, Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100.
— Koncert v kavarni »Fmona« se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra L ljubljanski salonski orkester.
— »Samo za zakonske može«. Izvrstna fHmska tragikomedija z ljubko miss Harris Mildred Chaplin v glavni vlogi. FIlm. Id ima dobro vsebino, se odlikuje po jasnih slikah m je pravi amerikanski orlgmak Poleg tega se predvaja Izredno zanirrrlv industrijski f.lm iz Fordovih tvornlc v Amerkl. Predvaja se do srede. Pozor na »Clrku-3ko princeso!«
— Kino MaHea. »Mala Daamar« z dra-žestno Grette Rheinwald v glavirl vlogL Film, ki se predvaja samo še danes i« jutri, nudi pestro sliko fz ljubavnega življenja In je skozlinskoz dobro posrečen.
_ Zahvala. Povodom odhoda na beogradsko dv. opero čast ml le Izraziti najtoplejšo zahvalo kritikom Uubljtnskih 13-stov za njih laskavo naklonjenost, ki sem je bil deležen ves cai svojesa bivanja v Slovtnijl. Istotako se zahvaljujem gledališki upravi, pred vsem g. Hubadu in g. Rukavini, za vso ni'hovo dobrohotnost napram meni. Končno bodi moja zahvala vaemu ce-..i.-n^rn^, občinstvu, ki me je tako prii^zno sprejelo ta n»( ©atpJi naklonjeno do konca. Z odličnim spoštovanjem Aleksander Balaban.
mmm
SPOMINJAJTE »DRUŽBE SY. CIRILA Hi METODA«!
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Prelell smo In objavljamo: . Včerajšnje »Jutro« je prlobcTm* crto" a^ftlčnlml vestmi beležko, v kateri me fpravlja v zvezo s Članki v »Jutranjih No-žvostlh« In trdi, da sem plseo dotičnih član-frov Jaz. Namen trditve kalcor tudi Članka V »Jutru« od 30 avgusta Je prozoren: denuncirati me pri Osrednjem nradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu kot spletkarja, kl ruje proti temu uradu. NI ml treba povdarjatl, da je trditev »Jutra« lz trte »vita, ker je znano, da nisem reagiral na Javne napade niti takrat, ko so naperili go-epodje od gotove skupine In njih poma-BjeSi na mene topove najtežjega kalibra, toe motim pa se, da jt sedanjo javno polemiko o nameščencih pri okrožnem uradu eapočela fzvesna družba z namenom, k! m vsem poučenim precej Jasen. V dokaz za to svW trditev navajam, da Jc hotel nekdo od Iste skupine lansirati v »Jutranje HpvostU napad na okrožni urad In na mene ttr se je za izvedbo te svoje namere poilužll pravega pravcatega rdečega socijalista, ki je odnesel rokopis v nrednl-Srvo, Ker dotični članek nI zagledal belega dne, sklepam, da Je uredništvo spoznalo intrigo ter vrglo rokopis v koš. Ko pride Ca« bom, če se m? bo zdelo potrebno, na-Vedel še vse drugačne stvari v dokaz, kak-5nlh sredstev so s« posluževali lzvesnl {Judje v boju zoper mene, da me uničijo.
»Jutro« trdi tudi, da so duševni očetje tcmt^ralizaclje bolniškega In nezgodnega za-;varovanja v naši državi klerikalci In socijalisti ter navaja v oklepaju tudi moje ime. Kdo je Izdelal zakon, ve vsa Javnost, Saj se je o tem že veliko govorilo In pisalo; tudi je znano, kdo Je bil takrat minister socijalne politike, ki Je Izkopal od ministra Korača predloženi In od ministra Oostinčarja odklonjeni osnutek zakona Iz prahu ter ga zopet spravil na dnevni red. Kakšno j« bilo stališče glede tega zakona, Vedo prav dobro sedanji ravnatelji pri osrednjem uradu v Zagrebu gg. dr. MIlan Glaser, Milan Jaklič. Matjašič* Rudolf In generalni ravnatelj Bukšeg Viljem, ki so biti takrat v vladi. Sklicujem se tudi na gg. Oostinčarja, drja Janka Žirovnlka, Antona Kristana, Mihaela Rožanca, Albina !J*repeluha Ih drja Antona Sagadlna, ki so bili začetkom 1. 1919. navzoči v Beogradu, ko se je prllcTat pretresal osnutek zakona o zavarovanju delavcev. Neposrtdno ©o tej anketi sem Izdal slovenski prevod ■»Osnutek zakona o zavarovanju delavcev« ter ga razposlal v več sto Izvodih vsem ^anlm ml obrtnim zadrugam, strokovnim društvom, Industrijalcem, bolniškim blagajnam, bratovskim skladnlcam, lekarnarjem In zdravnikom, da zainteresiram prizadete kroge za zakon, W posega tako globoko V, gospodarsko življenje pridobitnih Jcrogov. Predgovor te 70 etranl broječe knjlilce se glasi: '
»Prediež'ecl osnutek le prevod »Osnove zakona o osiguranju radnika«, kl Jo Je Izdelalo ministrstvo za socijalno politiko kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev In ;bdaio pod št. 949/1919. Prevod je oskrbel slovenski dljak-begunec In Je delo silne naglice. P. n. čltateli naj se zato ne spod-tflra nad pomankljivostjo prevoda, katerega glavni namen je, opozoriti Interesirane kroge na posamne določbe tega osnutka, Id se v bistvu razlikujejo od sedanjega za-Icona In ga deloma poslabšujejo. Eventualni Irpremlnjevalnl predlogi naj se naslove na Zvezo bolniških blagajen v LJubljani.«
Mrsrlm, da ?* to mijborjsl dolraz, do nI-sem delal skrival, temveč odkrito In polteno. Moja krivda ni, če se prizadeti krogi niso brigali za moje opozorilo; kajti na knjižico so poslali nasvete samo trije »g. In sicer: Kolesa Viktor lz Laškega, Močnik Viljem Iz Maribora In Fran Bartel
te Ljubljane, vsf uradniki bolniške blagajne. O priliki zadnje ankete o osnutku zakona v dneh od 6. do 12. decembra 1920 v ministrstvu socialne politike v Beogradu sta nekaj časa prisostvovala tudi takratna gg. minlstr dr. Vekoslav Kukovec In poverjenik Adolf Ribnikar. Na privatno vprašanje g. ministra, kako sodim o osnutka zakona sem odgovoril doslovno: »Gospod minister, če bo zakon uveljavljen v sedanji obliki. Vas bodo obrtniki ln delavci kamenjali.« Rabil pa sem hujSl Izraz, ki se ga gg. dr. Bogdan 2užek ln dr. Mirko Kuhelj, s katerima sem bil takoj na to o tem govoril, gotovo še spominjata.
V kolikor sem imel priliko, da sodelujem pri stvaritvi zakona o zavarovanju delavcev, sem se posluževal vedno le legalne poti in nisem nikdar delal potajno aH zasledoval  postransWh ciljev.
Na neokusno opazko »Jutra« glede mojega vstopa v radikalno stranko, ne reagiram.
Zahvaljujem se Vam za objavo pred-ležečega članka ter bilježim % odličnim spoštovanjem v Ljubljani, dne 3. septembra 1923. — Ivan Kocmur s. r. ravnatelj.
REPERTOAR NARODEOA GLEDA* USČA V LJUBLJANI. Drama:
ToTek', 4. septembra: Seksplr »Kar hočete«,
komedija.
Cctrek, 6. septembra: »2X2 = 5«, veselo« igra.
Sobota, 8. septembra: »2X2 5=5«, veselo*
igra.
Opera:
Sreda, 5. septembra: »Sevilakl brivec«. Go» štovanje ge. WeseI«PoI1a te Zagreba.
Petek, 7. septembra: Verdi »RIgoletto«. Gostovanje ge. Wesel»Polla iz Zagreba ln tenorista dr. Mihaela Nasta te Budimpešte
Nedelja, 9. septembra: »Tosca«. Gostovanje tenorista dr. Mihaela Naste.
Torek, 11. septembra: »Carmen«. Gostovs* nje tenorista dr. Mihaela Nasta. •   • e>
— Prihodnje dni fgostujeta v našem gle* dallSču dva odlična gosta. Koloraturko za* grebške opere WeseI*Polla pozna naše ob# činstvo ter jo viaoko ceni. Nastopi ▼ sredo kot Rosina v »Sevilskem brivcu, In v petek kot Gilda v »Rigolettu« Trikrat gostuie v naši operi eloveči operni tenorist dr. Mihael Nasta. rodom iz Rumunije, ki je s velikimi uapehi nastopal kot prvi operni tenorist v Bukarešti, Beogradu, Zagrebu, Gradcu in na raznih itaijanskih in nemških operah. Popol* noma se posvetuje gostovanju. V Ljuhljani poje tenorske partije v »Rigolettn«. »Tosel« in pa »Carmen«. V dramskem gledališču se vprlzori danes zvečer Sekspirjevs komedija »Kar hočete«. Občinstvo opozariamo na to predstavo tsr so sedeži v predprodaji pri dnevni blagajni kakor tudi zvečer pol ure pred začetkom predstave.
Inm^M in snnjt
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj, 4. septembra. (Izv.) Po porot čilu iz Londona je dunajsko nogometno dru* štvo »Hakoah« zmagalo nad West ham Uni* ted v razmerju 5 : 0 (3 : 0). Nogometni tekmi je prisostvovalo nad 15.000 ljudL
Gradjanski : Ilirija 2 s 1, ^
K včerajšnjemu kratkemu poročilu po« dajamo danes daljše o poteku tekme:
Nedeljska tekma za prvenstvo Jugoslavije, ki se je vršila v Ljubljani med prvakom Hrvatske In prvakom Slovenije Gradjanskim m Ilirijo, se Je vršila sicer v znamenju prvenstvenih tekem, vendar je bila najlepša Igra letošnje sezone sploh In Jo smemo imenovati ekshibicijo Ilirije. Naj prvak Ilirija se zboljšuje od Igre do Igre In Iz zadnjih rezultatov, ki jih Je dosegla proti znanim prvorazrednim klubom Jugoslavije, je razvidno, da se dviguje pri nas nogomet polagoma na Internacionalno stopinjo. In to brez pretiravanja. Kajti doseči z Gradjanskim, katerega je že praška sprta težko obvladala, skoraj neodločen Izid, je nadvse
značilno za tendenco našega nogometa. Glede igre same omenimo, da je bila zlasti tekom prvega polčasa Izredno zanimiva, polna napetih situacij in se je vršila y ostrem tempu. V drugem polčasu je sicer Ilirija nekoliko popustila in je bila od Grad-janskega deloma blokirana, vendar ni kvarila dobrega utiša. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Ilirija: Mlklavčlč- Do-llnar, Beltram-Tavčar, Lado, Pretnar- Zupančič I., Učak, Oman. Vldmajer, Pevalek. Gradjanski: Vrdjuka-Perderber, Slfer-GOtz, Rupcc, Vragovič-Babič, Pasinek, Perika, Mantler, Pavlekovič.
Potek igre: Žreb določi v korist Ilirije tako, da igra s solncem v hrbtu. Početni udarec ima Gradjanski, ki preide takoj z lepim komblnaciiskim napadom pred goal Ilirije, vendar Dolinar v zadniem hipu reši. Igra, ki se vrši na obeh straneh s precejšnjo nervoznostjo, se razvija nato večinoma po sredi. Podajanje netočno. Prvi se zave Gradjanski. Podpiran od svoje internacionalne krllske vrste oblega napsd nekaj časa vrata Ilirije. Dobro premišljene kombfnacljske napade razbija sproti obramba Ilirije podpirana od krllske vrste. Gostje ne pridejo do strela. Kmalu zatem P.lrlja riportlra ln pride s forsiranjem kril pred goal gostov. Idealen center Zupančiča I. zastrelja Oman In udari čez prečko. Krllska vrsta Ilirije deluje vzorno ln Ilirlfa z njeno podporo oblega nekaj časa Vrdjukovo svetišče. Trio Ilirije je nesiguren v stop'nsru In Izgubi radi tega rogo. Napad gostov ne pride do veljave, famozni Perška In njegov levi partner Mantler sta od Oolinarja In Tavčarja stalno krita. PerškovI predori se ponesrečijo. Kmalu nato pobegne Babic ali Pretnar odbije žogo, s katero pobegne Pevalek mimo G5tza In Ferderberja In centrira Učaku, ki pošlje pravo bombo na goal. Vrdiuka je na preži In drži. Publika postane fascinirana In s temperamentnimi medklici podžiga domačine. Oradjanskl Izvede zopet nekaj ostrih napadov. Mlklavčlč v goalu obdrži z neverjetno spretnostjo neka) težkih šutov. S svojimi roblrzonada-ml razreši več obupnih situacij. V 40 minuti prodre Pasinek ln strelja na goal. Mlklavčlč Je bil krit m radi tega m* mogel držati sicer neranljivo žogo.
l.D ga Oračlanskega.
Se neka) menjajočfh napadov In nato polčas. V drugem polčasu sledi vehementen napad Ilirije, ki ga dobro dlsponirana dvojica Terderber-Slfer zaustavi. Vragovlč le nesiguren. Sledi krasna kombinacija Ilirije. Oman predloži Učaku Idealen »for«, katerega slednji neubranljivo noilje v mreže. Re-zultai M 1:T
Izenačenje Je kronano z dolgotrajnim aplavzom. Nato sltdl Še neka) obojestranskih napadov. Gradjanski preide popolnoma v ofenzivo ln polagoma blokira Ilirijo. Pret" nar Je nesiguren ln se odlikuje z nelepo Igro. Tavčar m Dolinar sta na višku. Iliriji se posreči, da pride še enkrat pred goal Gradjanskega vendar pade Oman. Radi Pretnerjeve taktične pogreške pobegne dve minuti pred koncem Babic m pošlje preko Mlklavčlča žogo v prazen goal. S tem je bila tekma odločena. Rezultat
2 Si.
Odločilni goal je padel H očitnega off-sfda. Sodnik kmalu na to odžvlžga. Pripominjamo, da je Imel sodnik g. Mazl6 do padca prvih dveh goalov Igro popolnoma v roki, zatem pa je kazal očito pristranost za Gradjanskega. V ostalem Je Gradjanski zasluženo zmagal. Odločila je zmago boljša krllska vrsta, za katero sicer naša nI zaostajala, bila pa je ranljiva na desni strani. Od Gradjanskega so se odlikovali briljantna tehnlčarja Rupec ln G6tz ln Šifer v obrambi, napad ni predvedel ničesar pozitivnega. Pri Iliriji je bil Mlklavčlč v goalu rešilna vrv. Tavčar m Dolinar najbolJSa v pokrivanju. Napad je bil v Izvrstni kondiciji, le Oman Je bil nekoliko Indisponiran Tavčar je dobil proti koncu Igre težko ble-
suro. Tekma Je bfla za Ilirijo dobra šola, SIcer taktično nI zaostajala za svojim glasovitim nasprotnikom, podlegla je pač tehnični premoči. Tekmi je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev.
— Kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavije na progi LJubljana - Zagreb. Na včerajšnji dirki za prvenstvo Jugoslavije so odnesli vsa prva mesta Zagrebčani. Prvi je bil DukanovtČ, 2. Pav1ija. 3. Šoštarko, 4. Cezarec, 5. Vrbanec Kosmatln Je izstopil pri 30 km, Hvale pri 60 ln sicer oba radi defekta.
Društvene vesti.
— Splošnega iensketfa društva seja jutri, v sredo, ob petih popoldn«.
— Društvo najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja Javna od-borova seja v sredo dne 5. sept. 1923 ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 1?. do 20. Informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
Borzna poročila. '
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 4. sept. Zaključek borze sprejet ob
13.
Včeraj že započeto učvrščanje tujih deviz se je danes zopet nadaljevalo. Tečaji so navzlic intervenciji Narodne banke znatno poraslL Izvanredno si jo opomogla Italija, katere padec se je v Curihu umetno zaustavil. Trgovalo se je na bazi Dinar v Curihu 5.80. Po borzi Je bila opaiati nekoliko manj čvrsta tendenca.
Na efektnem tržišču je bil le slab promet, izvzsmši Hipotekamih delnic, ki so se v nadaljni čvrsti tendenci trgovale v precejšnji množini. Nekoliko več povpra§evanja je bilo tudi za-Guttmann delnice.
Na borzi so ob zaključki! notirali: Devize: CurlK 17.20—17.25, Pariz 5.40 —S.45, London 430—43?, Berlin 0.0W5— 0.01. Dunaj 0.13375—0.1350, Praga 282.5— 283.3. Trst 406.5—409, Newyork 94—95. Budimpešta 0.53,
Valute: dolar 93—93%. Efekti: 7% inv. drž. pos. od 1. 1921 71, Ljublj. kred. banka 235—237V«, Prva hrvatska štedionica 1160—1175, Slavenska banka 110, Hrv.-slav. zem. hip. banka 175 —177, Hrv. eskomptna banka 175—179, Jugoslavenska banka 165—170. Trbov. premog, društvo 950—960. Slavonija 250—254. čx-ploataclja 245—255. Guttmann 1400. Seče-rana 2280—2285, Nar. šum. ind. 141 tt—142. INOZEMSKE BORZE.
— C tirih, 4. sept. (Izv.) Današnja pre3-borza: Beograd 5.95, Berlin 0.000048, Amsterdam 218.25. Newyork 5.55, London 25.17, Pariz 31.32, MIlan 23.55, Praga 16.45, Budimpešta 0.03125. Bukarešta 2.52, Sofija 5.30, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0O78125, avstr. žig. krone 0.0078.
— Trsi, 4. sept. Pređborza: Beograd 24.80—24.93. Berlin 0.00017—0.00025, Dunaj 0.0330—0.0335, Praga 69.25—69.5, Pariz 132.75—133.25, London 106.10—106.80, New-bork 23.45-23.55.
—m
Poizvedbe.
'v
— Izgubil se le v soboto 1. septenv bra pred glavno pošto pes volčje pasme, star 7 mesecev, sli?! na Ime Reks, ter nosi pasjo znamko lz Maribora. Odda naj se proti nagradi v tovarni KerSIč (Slograd) Sp. Si&jU , , gš
':;   Glavni urednik! KASTO PUSTOSLEMŠE&
Odgovorni uredniki VALENTIN KOPITAR.
POSLANO, gosp. dr. Ljudevitu Perlču, županu mesta LJubljane.
Podpisani se obrača do Vas, da blagovolite pred javnostjo odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. ) Kako je vendar mogoče, da je bil stanovanjski urad od 14. do 17. t. m. sam sebi prepuščen, t. J. brez vsakega predsednika, podpredsednika, kompetentne ga zastopnika itd.?
2. ) Jeli mogoče, f. lupan, da stanovanjska oblast 1. stopnje ne more odp,slati (po 23 dneh) prizivov zoper odlok 1. stopnje na stanovanjsko oblast IL stopnje, vsled tega, ker so protivne stranke odsotno ln svojih naslovov sploh niso pustile pri stanovanjski oblasti L stopnje? Ni-li Jasno za vsakega, da dotične stranke, ki se nahajajo v letoviščih tu ali inozemstva sploh intenzivno ne reflektiralo na sporno stanovanje, Aleksandrova ulica 10, katerega sem jaz napravil dodeljivega?
3. ) Je-Il mogoče, g. župan, odstraniti p» »takem« postopanju še bolj agravirano stanovanjsko krizo?
4. ) Bi li hoteli, g. župan, pospešiti rešitev stanovanjskega vprašanja, kar Vi zelo dobro razumete, če hočete?
5. ) Hočete li, g. Župan, v moji zadevi tudi tako kulantno postopati .kakor ste v zadevi g. Gregoriča, ravnatelja pošte, po protekciji in Intervenciji bivšega odličnega državnega funkcljonarja?
6. ) Hočete li, g. župan, enkrat za vselej zabraniti, kot načelnik mesta LJubljane, dejstvo, da bi razni gospodje, ki so Vam mogoče malo boli pri srcu kakor Jaz. ki pa v LJubljani nimajo nobenega, ali pa vsaj ne tako važnega opravila, kakor Je moj zdravniški poklic, imeli po 3 (beri: tri) spalne sebe, dve kopalnici, več salonov Itd., med tem, ko mora zdravnik - domačin, pri takih razmerah še vedno ogrožati — Izvršujoč svoj zdravniški poklic v nezadostno higijenskih luknjah — zdravstveno stanje mestne občine ter njene okolice, kar pa Je ravno dolžnost gospoda Župana ln nJemu podrelenega mestnega fizikata, da take no* dostatke takoj odstrani?
Pričakujoč nestrpno od Vas, g. župan, takojšnje remedure pri stanovanjski oblasti I. stopnje — in to v dobrobit celokupnih stanovanja iskalcev, kakor Še posebno mene podpisanega. — Vas zagotavljam, da bom še- nadalje vstrajal na tem, da razkrinkam pred Javnostjo vsako nepravilno postopanje od katerekoli strani, ki bi ote?kočevalo promptno rešitev danes eminentnovažnega stanovanjskega vprašanja. V Interesu stvari same Je, da se opusti v teh tako važniH vprašanjih, ki so vezana z eksistenco po* edlnca, izrek: ima Još vremena.
Po mojem mnenju bi bila tudi 'dolžnost lefa zdravstvenega odseka g. dr. Katičiča z ozirom na njegovo službo, uradno propagirati splošno higijeno med zdravniki ter po zdravnikih. Jasno pa Je, da mora Imeti zdravnik najprej sam hlgijenično stanovanje, da lahko Širi splošno higijeno med ljudstvom. Gospod doktor In šef zdravstvenega odseka, smatram, da Je potrebna v Interen su stvari večja intenzivnost $c     LJubljana, 22, avgusta 1923.
Dr. Rudolt P. Zaletel
Pomoloma objavljeno iele danes.
Za ta spis uredništvo ne o'dgovarja.
se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa.
Cens 1 / Din 150-— »/j/ Din 80-— Stekle-uico je prinesti seboj.
Parfnmerifa Uran
LJubljana, Mestni trg 11.
mm
Ocitasni del!
Sprejema naročila za vse tu- In inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren "
Lita, Stari trg štev. 19.
OciBasni del!
mm
Lastna izdaja najmoder. in najuspeS. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
Ljubljana, palaia Ljublj. kred. banke.
kom. družba za strojno In električno Industrijo-   Dobavlja i elektr. materijal, slsktr.
Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke ln nizke napetosti za luč ln moč, Izvrševanje
vseh elektr. instalacij.
Vii — Glince štev. 5.
motorja Itd. vseh vrst stroje, transmisijo, specijalno podjetje za stroje lesne Industrije*
Konces, podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne Inštalacije, popravilo In postavitev parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
Pisalne stroje
VILJEM SEOtUARDT,
Ljubljana, Selenburgova 4 (na dvorišču).
Aslavnioa i« praolzno mehaniko.
Oeodetlčni instrumenti, hidrometrični aparati, planlmetri, pantografl, iogaritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in trasirke, pris-matična in druga precizna merila.
———— Precizna rlaalaa orad|a- ■
Popravilo promptno in solidno.
The Res Co.
•v
Telefon 268. Llnblfana  Brad«Ce to,
ft
KORANIT
C*
E!ektrolytne bakrene lice in bakrene vrvice Itd. Izdelek Heddern-heimer Kupfervverk und SOddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt im Maln. Viaoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg d Sobne, A. G., Porzellanwerke, MargarethenhOtte. Rosslau, Schvvandorf. — Velika zaloga !  Samo na debelo t
xa|ametno pravi asbeetal skrflf aa kritje strelu KOI MIT
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi In ne trga, Je popolnoma siguren proti ognju, toči ln viharju, tehta na 1 m* samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljSI kot vsi etemitl, je najboljša is najcenejša streha ker na potrebuje nikdar popravila,
Fran Holevar
— aVlabllesa, 9wm*Jaka aasta »e. ■
KAR0L BASTIANČIC
zavod za tehnične In elektrotehnične potrebščine.
Produktivna zadruga
LJabljazia, Eelodvoraka ulica 18.
Kleparstvol Stavbeno, galanterij ako in ornamentno. Kopalne ba nje, žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave Na drobno. Na veliko
Pocinkanje m orinanje raznih predmetov. Kotlarstvol Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov ln ba kreniti cevi, kotli sa fganjekuho, za pralnice, za štedilnike itd. Na drobno 1 Na veliko 1
Kocesijonlran zarod za vse vr ste vodovodne initaladje. Instalacije klosetnlh naprav. Montaža in rrelzkusnje strelovodov.
Sprejemalo aa vaa w ta atroko spadajoča dala.
rozoBi
Letno itTuBiritT«!
B O B c
S
s
Rok CakS, rtnnunkl nolrttr
Idsbllana, Ig. 4iika it. 18.
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolldneje In najceneje.
Mihael Peternel
LJubljana, Calftvlka 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka. Ni drobno I Na debelo I
Central a x Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke Ib/HL Brzojavi: KABA, Ljubitana.
ISOLATORJEV
za visoko napetost, motorjev, generatorjev In transformatorjev
tvrdke Lloyd-Dynamowerke> Bremen, ELEKTROLYT-BAKER, la IZOURN1 trak. .DURAĐIT" Zahtevajte ponudbe I
lekcija
specijalna damska in moška hrolaCntca
Najmodernejši kroji po meri. UlhB zaloga angleškega ln loškega blaga.
laaa keešAraačno«
BRHTH BRUnSKOLE
LIUBLJHNH Zldraika attca Iteo. B,
14
638002
štev. 202.
SLO\ ZNSKl NAROD" dne 5. septembra 1923.
stran 5.
Paviljon ,,H" 322.
JJJUH U» t U. L,, LJUUijl& Sodna ulica šte. 2.
Tvornioa svinčenih Igra6
lil. Raunacher
LJUBLJANA, Poljanska oetta štev. 13/11. Ljubljanski velesejem, paviljon „E" 96.
K0LIZ6J — OPREMA STANOVANJ
UUBUANAt Ooaposvetska cesta 13
(PREJE BRATA SEVER)
latoga pohtlhra od naj rine J I« do itajenostavtialla Uvadbe. Isdalujajo aa natru sa pohištvo t ar calotna stanovanjsko prostore.
CEHE NAJNIŽJE. VABIMO NA OOLCO
Centralna vnovčevonio
priporoča svoje prvovrstne masna izdelka vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dan dvakrat sveze hrenovke, tlačenke, jetrne paštete, draga klobase in nafUnraoejie specijalitete.
Nadalje razpolaga z vsemi vrstami pre-
kajenega mesa. Peča se z ilvo in zaklano tlvftao, ter razprodaja na svollh stolnicah na h Vodnikovem trga govejo mesa po f konkurenčnih česala.
Centralna DnoDčeualnfca draZba zor
Eaport Lfubljana Eaport
LUUULJDUt JLXJUUUUUUULOJLOJlJUTJLI H JIJUJULIJUUDOP
lesni UkM
Pietajeno meso Goved
Salaaterijsha knjigoveznica
c8. cFeldstein
Sjabljana, Vtdovdaasba cesta /S. Oglejte si pred nakupom
DdifineiSe Pfaff šivalne stroje Puch- in Ufaffenrad-kolesa
pnevmatiko
in drago po najnižjih cenah pri tvrdki
Ign. Vok, Ljubljana
Sodna nlloa T.
Ugodna prilika!
Trgovski lokal
v Lfnbljanl
na prometnem kram ae odda za dobo 6 let doličnemu. ki je pri-pravljen plačati najemnino za 6 let naprej. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ,.6 let 9267'*.
ss
Opozorilo.
Svarim in opozarjam vsakogar, da za dolgove, ki jih napravi Jožefa Clglcr roj. Skoftc iz Sp. Šiške, nisem plačnik.
Kari Cigler,
pos. in gostilničar v Sp. Šiški
Za nakup osahcorstalfi strojen In orodla za paljed elsf oo In obrt, z bogato zalogo osafenorsfne kuhinjske oprane In osega o žel£znInsbo stroko spadajoEega blaga k priporoča tordba
trgoolna z leleznlno
o LJubljani, Dunajska c. 16
mi
Ne pozabite obiskati
NGER
paviljon „F" 4pp
oddelek štv. 155
na LJUBLJANSKEM UELESEJMU
POZOR I POZOR I
Ob priliki obiska razstave ne zabite ogledati veliko zalogo vsakovrstne železnine kakor
okovje, orodje, kuhinjsko posodo itd. K
1 ZALIH 8 lit!
trgovina z železnino
na drobno In debelo
LJUBLJANA. DDMlSkn testfl II
mednarodna transportna in komisijska dražba
LJnbllana, Dunajska cesta 31 Maribor       Rakek Jesenice
Naslov za brzojavke: „ADRIJASPED" TekočI račun: Zsdrnina Gospodarska banka.—Tel interurb. 721.
Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe Vskladiščenje robe. —- Komisija. — Carinsko posredništvo. — Transportno osiguranje. — Zbirni pramot na vse strani. — Prekomorski transporti.
Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu-
in inozemstva.
.AMERIKAH'a z o z
Na debelo.
Uvoz. Izvoz.
Poviiion H, prostor Z89 na Uelesejmu.
Najnovejši izum v glasbenih initrumenua „salonski aJtordsoa". NadomeSča vam drag klavir ali harmonij. — „Kranjsko harmo-
alke", itiri različne vrste. Garantirane. — UpravniStva Časopisov In podjetja, ki razpošiljajo periodične drkularje, opozarjamo, da si ogledajo amerilki ročni »stroj sa lep 11 eni e na slo tov". Ena oseba jih prilepi 3000 na uro. Zelo enostavno delo. Velik prihranek na stroških dela. <— „Ollatte" ameriške brivne priprave po polovični ceni.
Za lesne trgovoe In lastnika gozdov,
Prelskulene amerlike lahka motorne Žage as podiranje dreves In
In razlaganje na hlode. Imamo tudi druge prvovrstne konkurence zmožne ameriške produkte, za katere se oddajo odgovornim interesentom zastopstva za vso Jugoslavijo,
>«MMMMMIMMMM»HIIIMH
ZAHTEV AJT8 POVSOD
GORČICO (SENF)
KATERA SE ODLIKUJE PO SVOJEM IZREDNEM OKUSU IN KAKOVOSTI!
..iTA«
TOVARNA OORČICE DRUŽBA Z O. Z.
Paviljon jl* 471
d
■
o
■
o o
■
o
si
o
■
o o
SJ
o
■
o o
■
o
■
o
Sana
tvornica Čokolade d. z o. z
Hoče - maribor
najfinejša ursta Čokolada In kakaoa. Hoallteta najboljša!
Cena sgodse!       Časa soosne!
P
I
f^E. nT 3 » 3 -ifMs
■ 3, • o sit e»2
■ ■«-i-i*s
c rj » — rs = ■— s* u ** n <tn
•g
JT 2 aC-5 K—*
3 N rS^^.
Sca.« M
5_  3 »Q
2 2 a °S —JP S « o 3 S     < e ^
■ rt o.
? P
rt    g S a 3
t« a <
n u n -< t
oretni a
ki obiskuj'ejo urade, banke in pisarne, zaslužijo lahko mnogo denarja, ako se posvetijo prodaji Addis-tor« računskega stroja. Pobliže pri glavnem zastopniku K RIS T l AN PAUL, NOVI SAD, Wilsonov trg 7. Za časa ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra pri oddelku štv. 291, kjer so Addiatori razstavljeni. Preprodajalci dobe primeren popust.
Zahvala.
Za vse izraze sožalja povodom smrti gospoda
se prisrčno zahvaljujejo
žalujoči ostali.
Kranj, due 3. septembra 1923.
STAVBĐ19 PODJETJE
□I
LJUBLJANA, Gfufinrlsuo nnbr.6
se priporoča za osa atnbaa dela ter nudi po zeSo afzkfih cenah
OPEKO
oseh oral (itreSno zarezano ln nenadno opeko (bobrooec), ilebnlka9 opeko za tlak In cementne ceoL
Lastna opekarna na CnisCslL Zaloga tncSi o LiabilanL
■aaaasBaaHBSMBaBaaaaaaaeaaaaDani
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana! Linhartova ul. 25 |
Telefon Ste v. 415
Poitno^ekovni račun 11.4*8
dela ln
iavrSujc vsa v svofo stroka spadajoča
sicer vodno in nadtalno  ter umetno lesarstvo.
Parna ž^ga in strojne delavnice
Prevzemam po danih kakor rudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiS, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhltektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne Industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m.
Razstava v paviljonu za stavbeno stroko in lesno industrijo
p a a
a
9
m m m
8
m
:
naznanilo in priporočilo.
Svojim velecenjeihm odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo
trgovino s špecepijskim in delikatesnim blagom
mm Staralo trga 8
odstopil gospodu Fran Piškurju, ki Jo
bo v istem obsega vedli nadalje.
Ko se svojim p>n. odjemalcem nsjto-pleje zahvaljujem za obilno ml Izkazano zaupanje, priporočam cjbenem svojega naslednika ln prosim, da mu ohranite enako zaupanje. 9
1 velespoštovaiijem
J. FOM
Usojam si vljudno naznaniti, da sem prevzel od gospoda J. Fona
trgovino s Špecerijskim ln delihatesnim Masom
LJUBLJANA Stari trg 8
ter prosim vse dosedanje cenjene odjemalce, da mi ohranijo enako zaupanje kot ga Jo užival moj gospod prednik.
Z veleapoltovanjcm
Fran Piškur
J
34
7647
1.U
ij aa prnoii
1 dinar«
hKlHLI OGLHSI
Cene oglasom do 20 besed Din 3-—; vsaka na daljna beseda 30 paro, s davićfito vred
r
prodan
Priklopni voz
(modsrn) za motorno kp* lo proda tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8831
Spalnica
;a <no osebo (z modroci) ceno naprodaj. — Ponud* bo pod »Spalnica 19146« na upravo »Slov. Nar.*.
Namizna preproga
170 X 170 cm, fino ročno vesenje na svilenem pli* šu se proda. — Dunajska cesta 71, pritličje. 9193
Motocikl
aM KS, dobro ohranjen, dobro idoči, se po ugodni ceni ptoda. — Fr. Smol, VieVGhnee 6. 9388
Prodaja velikih vinskih bačva
(od hrastovine). TJ veli« čini 20 do 40 hekta 1 ko« mad 60 hekta 13—15 ko« mada u količini preko 400 hekta, rabljene, a dobrom stanju, prodaju se uz jeftinu cijenu ab podrum Hi ab željeznička stanica Zabok (Zagorska željeznica). Upite alati na vlastnikai Franju Hikeca, Krapina. 9329
Godbeni avtomat
na utež, dobro ohranjen, se poceni proda v gostilni na Dunajski cesti St 71.
9192
Nova jedilnica
{elegantna), iz mahagonijevega lesa, se zaradi preselitve iz Celja proda. — Naslov pove uprava Slov. Naroda«. 9247
Proda se hiša
x 1035 m* zemlje. Pri hiši brajde. Lepa lega, deset minut od Celja. — Poizve se pri: Franc Soderšnik, Lava 19 pri Celju. 9382
Pnch-motor
1% HP in pomožni mo* totfi znamke Cockerell, */4 HP, po nizki ceni naj proda], — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Posestvo s hišo
▼ Mostah it 14 pri Ljub* liani se proda za 950.000 kron. — Pojasnila daje: Franc Vodnik, Slom S ko* vm ulica 21. 9307
Elektromotor
9H KS, 220 V, za enako* meml tok, znamke »Kol« hen«, dobro ohranjen, se ceno proda. —- F. Smol. VtčVGunce 6. 9389
Prodam
skupna dela »Schoppen* hauer«, krasno vezana — za 250 Din. Iatotam tudi velik kovček, primeren za trgovskega potnika. — Slomškova ulica 23. 9365
Stavbna parcela
ca. 1200 kvadratnih me« trov a starim stavbnim materij alov na Prulah je naprodaj, — Vprašati je pri R. Smlelo"wski, stavb« niku, Ljubljana, Rimska cesta 2. 9068
Prodam
veliko množino vinskih sodov in 5 močnih hram« nih Sodov po 40 hekto, za pito, vino ali žganje. '-?-» Auguštin, Ljubljana, Sp, Sipka, Jernejeva cesta *t 257. 9268
Proda se dvonadstropna hiša
s velikim skladiščem in prostorno kletjo, priprav* na za vsako obrt ali to« vamisko podjetje. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9343
Krasna masivna salonska oprava,
obstoječa iz 2 stenskih ogledal, 2 slik, 2 foteljev, % stollokov, mize in svf« lenega zastora etc. na? prodaj. — Domobranska cesta R. l/I. 9357
Zemljišče,
veliko 36.000 m8, porasle* no z mladim gozdom, krasen stavbni prostor za vile, hotel, sanatorij, viš. 900 m nad morjem, v cpem najlepših delov Gorenjske, blizu kolo« avpra, se proda. — Na« slev pove uprava »Slov. Naroda«. 9256
Kapitalisti —
podjetnikiI
Po nizki ceni prodam več proatoslsdov na premog in železno rudo bnzu ko« lodvora. Vzorci na raz« polago. Prostosledi na ogled. *— Natančni na« slov pove uprava »Slov. Naroda«.
Prodam konja,
4 in pol letnega, svetlo« rjavega, ca. 15 pesti viso* kega, iavrstne krvi ter kobilo 3 in pol letno, angleiko*arab*ko, temno* rjavo, plemenite krvi. — Oba izvrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga NsroaU«. 9070
Hiša v Šmarjeti
št. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* kana klet, Štiri sobe ln kuhinja v pritličju. Spo« daj in v podstrešju Se tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe sprejema last« nik Janez Bider, posest« nik in gostilničar, Ko k ar* je h. št. 28, p. Mozirje. _9300
Obiskovalcem velesejma in trgovcem!
Vsled velike zaloge pro# dam razne trgovske knjl* ge, pisemski papir v m a* pah in šk a ti j ah, svileni ln krepni papir, kuverte, razglednice, razne svinč* nike (olovke), Šolske po* trebžčine itd. na debelo po izredno nizkih cenah. — J. Pevalek, Ljulljana, 2idovska ulica, 9277
Naslovi
dobrih in zanesljivih sta« novanj za dijake ln dija* kinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska cesta 87, vila »Bergman«. 9203
Dijak ali gospod
se sprejme kot aostano* valeč na stanovanje. Elek« trična razsvetljava. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 9386
Priprosto sobico
išče gospodična. Gre tudi kot sostanovalka k eni gospodični. — Ponudbe pod »Solidna/9356« na upravo  »Slov. Naroda«.
Stanovanje
blizu liceja se išče za dl« jakinjo, katera bi nudila pomoč pri učenju. — Na« slov: Josip Ložar, Šiška 283 (Kamniška). 9372
1000 kron nagrade
onemu, ki mi preskrbi prazno sobo s prostim vhodom. — Ponuabe pod »Lepa na grada/9354« na upravo  »Slov. Naroda«.
Dijak
nižje gimnazije aH realke se sprejme na stanovanje s hrano. Nudi se tudi po* moč pri učenju. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9215
Angleščino,
italijanščino in klavir po* u čuje mlada dama. — Naslov pove oprava »SI. Naroda«, 9368
Službo hišnika
t Ljubljani ali okolici lica državni nameščenec, oženjen, brez otrok. — Ponudbe pod M. J./9363 na upravo »Slov. Nar.«.
Kletarski hlapec
izvežban v vseh kletar* sklh poslih ae sprejme. — Ponudbe pod »Kletar 9294« na upravo »Slov. Naroda« do 7. t m.
Gospodična
z dveletno prakso, vešča vseh pisarniških del, išče službe. — Ponudbe pod »Dveletna praksa/9364« na upravo »Slov. Nar.«.
Popoldansko delo
ali delo na dom išče uradnik*jurist. Gre tudi v zasebno službo. — Po* nudbe pod »Jurist/9216« na upravo »SI. Naroda«.
Trg« pomočnik
(železninar\ prvovrsten prodajalec išče slržbo. — Ponudbe pod »Stro* kovnjak/9306« na upravo »»Slov. Naroda«. 9306
Vilo ali malo hišo
kupim takoj. — Ponudbe pod »B. C. D./9350« na upravo »Slov. Naroda«.
Blagajno,
najraje št. 4, dobro ohra* njeno, kupi Hranilnica in posojilnica v Beli cerkvi Dolenjsko. 9367
Več vagonov fižola in krompirja
za eksport kupim. — Po* nudbe pod »Nujno/9381« na upravo »Slov. Nar.«.
Hišo v Ljubljani
ali predmestju kupim. — Posredovalci Izključeni. — Resne ponudbo z na* vedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Ku* pim dobro/9330«._
Trame,
lepo tesane, letošnji izde* iek, kupim večje ali manj* še partije. — Ponudbe z navedbo cene in konsig* nacije je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Trami/9194«.
Vila,
nedaleč* od pošte, z zago* tovljenim stanovanjem sedaj ali spomladi, se ku* pi za okrog 400.000 di* narjev. — Ponudbe pod »Takoj plačilo/9298« na upravo  »Slov. Naroda«.
Črešnjeve hlode
(necepljene) kupim ne izpod 30 cm debeline več vagonov pod pogojem, da je žaga za takojšnjo rezanje v blizini — Ponud* be od emb, franko sli» čajne žage na tvrdko: P. Higersperger, Celje. 9383
Kupim
vsako množino starih kakor pokvarjenih juta« stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkrajšem času in po konkurenčnih ce* nah. — Peter Kobal, iz* delovalnica slamnie in jutastih vreč, Kranj, Slo* veni j a. 8592
Stanovanja
Dva dijaka
(mlajša) se sprejmeta na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9273
1 ali 2 dijakinji
se sprejmete na hrano in stanovanje v sredini me« sta. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«, 9379
Meblovano sobo
išče za takoj soliden go* spod — Ponudbe pod »Pragarsko/9349« na upr. »Slov. Naroda«. *
Meblovana
mesečna soba
se odda solidnemu gospo* du tudi s hrano. — Na* slov pove uprava »Slov.
Dijaka
ali dijakinjo, ne čez 13 let starega (staro) se sprejme na stanovanje in hrano pri boljši rodbini. — Mestni trg 24, ITI. nad* strop je. 9338
Dve dijakinji
se sprejmete v oskrbo nasproti učiteljišča. Srb* ska, nemška konverzaci* j a, klavir, poduk, banja. — Dopisi pod »Solnčna soba/9355« na upravo »SI. Naroda«.
Prazno sobo
7. električno razsvetljavo išče samostojen trgovec. Najraje v kaki vili ali na novo zgrajeni hiši v bli* zini mesta, t- Ponudbe se prosi na Kovač & Co., hotel Štrukelj. 9301
Na stanovanje
in hrano
se sprejmeta dva gospo* da, event. tudi dijaka* srednješolca. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9366
Prazno sobo
z event. malo uporabo kuhinje išče zakonski par brez otrok. Za proti* uslugo odstopi v upora* bo lastni klavir. — Ponud* be pod »Skromna/9362« na upravo »Slov. Nar.«.
24.000 Din,
event. več, letne najem* nine tudi za več let na« prej se plača za konfort* no stanovanje januarja ali preje v novejši hiši blizu središča mesta. — Ponudbe do petka pod Zakonca brez otrok/9299 na upravo »Slov. Nar.«.
Stanovanje
t vfli ali hiši, obstoječe iz dveh aH treh sob ter pritiklin, išče zakonski par brez otrok. Plača po dogovoru. — Ponudbe do 8. t. m. pod »Stano* vanje/9275« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
obstojoče Iz dveh sob, kuhinje ln pritiklin, išče mirna stranka v stari hiši. Plača primerno na* grado ali najemnino za dalj časa naprej. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nagrada ali najemnina za dalj ča* sa/9332«.
Službe
I
Izurjena šivilja
za obleke in perilo išče delo po hišah, — Naslov pove uprava »SI. Nar.«.
Kletarski hlapec,
izvežban v vseh kletar* skih poslih, zanesljiv in pošten, ae sprejme. — Pismene ponudbe pod »Kletarski/9358« na opra« vo »Slov. Naroda«.
Vajenec*
Krepak deček v 15. letu, kateri je dovršil 8 razredov Šole, ae želi izučiti za mehanika ali v trgo* vini z mešanim blagom, ozir. kaj stičnega, v me* stu aH na deželi, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. — Ponudbe je po« slati pod »Vajenec/9351c
4* oprafo «** Nseav
Krojaški vajenec
poštenih staršev se spre j* me. Hrana in stanovanje v hiši po dogovoru. — Prednost imajo z dežele. — Ivan Mohorč, krojaški mojster. Sv. Petra cesta štev. 6. 9353
Knjigovodja-
korespondeni
želi prem eni ti mesto; gre tudi na deželo. — Pisme* ne ponudbe pod »Na deželi/9337« na upravo »SI. Naroda«._9337
Gradbeni inženjere
mlajši, z odličnimi spričevali, znanjem več jezikov, išče mesto, če mc^ goče stalnega značaja. — ronudbe pod »Inženjer 9378« na upravo »Slov. Naroda«.
Zlatarski
pomočnik.
Id je vajen Čisto in lep' delati popravila in nova dela ter fasati. se spre i mc. Plača od 250 do 4Cf dinarjev tedensko. — Na slov pove uprava »Slov Naroda«. 92o>
Išče ae dekle,
Vi zna kuhati in oprav* I jati vsa druga hišna do* la k mali -tiružini proti dobri plači v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Naroda«. 9342
Gospodična
z večletno prakso išče popoldanske službe za vsa pisarniška dela. — Ponudbe pod »Pisarniška moč/9380« na upravo »SI. Naroda«.
Prirezovalec
za gornje dele, izurjen, se sprejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Nsslov: Kralj Franc, No* vi Vodmat, Društvena ulica 64. 8941
Sprejme se
več dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade — konfekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj se javijo v pisarni Emon* ska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom.
Mlada gosnodfica,
naobražena, dobro odgo* jena, traži mesto k deci. Voljna je instruirati ni* žcŠkolce. Reflektira na minimalnu plaću 100 Din mesečno. Prednost Slovc^ venija, manje mesto ili selo. — Ponude na upra? vo »Slov. Naroda« pod »Jadransko more'9371«.
Modistka in
učenkr
se sprejmete takoj. Me distka eventuelno tud: samo za popoldanske ur^ ali po dogovoru. — Pred staviti se: Pavla Ogrine Gosposvetska cesta 12. I. nadstropje.__ 9341
Uradnica
z dal j So prakso pri zavj' rovalnici,   vešča sloven sk^a, nemškega ter nc= koliko hrvatskega iezika Išče mesta b5rjjajniČark-^. računnvodkinje aH kn" j»ovod!:;n}e. — Ponudbe pod Z daljšo prakso/919^ na upravo »Slov. Nar.«
Gospodinja,
pridna in poštena, ki bi rndomestovala mater, se išče za takoj k trem otrokom v starosti 9 do 13 let. Vdove ln starejše imajo prednost. — Po nudbe pod »Pridna in poštena/9323« na upravo »Slov. Naroda«.
! £o!t=i!i
o p
m
Trgovski lok?!
z inventarjem v večjem, zelo prometnem kraju na ?taj?rskem, dam za dalj 5o dobo v najem. — Po nudbe   pod   »Jesen/9251« na upravo »Slov. Mar.«
m*
Služba hišnika
v novejši hiši, s brez* plačnim, lepim stanova* njem (1 soba, kuhinja, pritikline), zelo priprav* no za man j Sega obrtnika, se prepusti onemu, ki od; stopi svoje stanovanje i? 1—2 sob. — Reflcktanti naj spo roče v svrho ust* menih dogovorov našlo* ve na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Ta* koJJ9373«. _
Spreman hotelijer
sa kapitalom Hi bez istog, može dobiti mesto kao kompanjon ili direktor jednog prvoklasnog ho* tela. Dotični mora znati pored srpsko * hrvatskog jezika joi jedan od ev* ropskih jezika. U ponudi označiti reference, prilo* žiti dokumente i ozna* čiti uslove. Za obavešte* nja obratiti se Sum a d i* skoj Kreditnoj banci. Beograd, TeL br. 19—20 najdulje do 10. septem* bra. 9315
VeščaK v
knjigovodstvu,
absolutno zaupna oseba, nudi trgovcem, večjim obrtnikom in drugim podjetjem strokovne na« svete za vpeljavo trgov* akega knjigovodstva po italijanskem, nemškem ali ameriškem dvostavnem načinu ter v vsakteri medsebojni kombinaciji, kakor jo zahteva dotični obrat. V ta namen gre tudi izven Ljubljane. — Prevzame nadalje redno sodelovanje in stalno kontrolo že vpeljanih knigovodatsv, nujno se« stavo bilanc, revizijo po* sebno zamotanih slučajev in druga strokovna dela. Honorar po dogovoru. — Ponudbe pod »VeSčak v knjigovodstvu« na Alo* mi Compenv v Ljubi i srn.
tu s. iws
osojfla
<f <*a»
nSs+eeee+e+eeeeeeeeeeeeSs
Do 500-000 Din
pesojila se nudi proti po* polni varnosti in lepemu stanovanju. — Zmerne obresti, visoka najemnina. — Pon'dbc pod »Blizu pošte'9297« na upravo »Slov. Naroda«.
fozso
Zastavice,
zalepke   za   srečolov in
šaljivo pošfo priporoča M. Tičar, Ljubljana. 8109
Išče se »Fox«
(dolgodlakast in čisto* krven). — Dopisi: »Na* din dom«, Maribor. 9334
šolske zvezke in šolske potrebščine
na debelo najceneje pr' L. Pevaleku, Ljubljana. Židovska ulica 4. 856S
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fran Repiču, Ljubi\n-na, Trnovo. 9110
Konserviranje sadja m po vrtnine
knjige slovenske in hrvatske izdaje, prodajajo knjigarne   ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuj" Cena 16 Din. 907?
Modistka Pavla Ogrine,
Gosposvetska cesta 12/1 se priporoča cen j. da* mam ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela ____9340
Barborič-Završan
modistariia in preobliko valnica. Ljubljana, Mest. ni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in nK* dist. potrebščin. Preobli* kujejo se klobuki za da= me in gospode po najno* vejeih
dobro vpeljana na jako prometner, kraju se z opravo pod ugodnin*>
pogoji proda. Ponudbe na upravo SL Nar. pod .Vehkl obrat 9106*.
Robes et Confection
Kongresni trg|
9x31
„UNI0N", ,
tavama kanditov in čokolade Zagreb. »
Ljublj. velesejm paviljon L 4&S
Proda se tovorni auto
ulita1
s polnogumastimi      obroči   Telet 541 Autozavodi E. ROSA,    Ljubljana,  Poljanska cesta 69.
Specialna trgovina za mlinske petrebščme
ČaBež S j)rcar
rjubljana
Ke!o5vorska nI. 35.
Paviljon „}< 346".
£jub'.jana
ZVEZKE VSEH VRST
za 6judskes meščanske, srednje
in trgovske šole. Trgovske knjige, mape, bloke I. t. d. Szdeluje in razpošilja
pflplrna Industrija In knjigoveznica
5
Florjanska ul. 14. LJUBLJAn^ LJUBLJANA
Osnssča tvornica biče^a? Olssna
nudja svoj prvorazre£ni proizvod. Uzord su izloženi na ljubljanskom velesajmu od \-bg do 10-og rujna u paviljonu „I*1 broj 413.
SjS
ESKE;TG¥JtRlsE VEZE^SIa
EMIL WALTHER
Weipert
če h osi o vaška
St. Gallen
Švica
IšUrenstein i« Sn.
Bez. ChemiiiU (Nemčija)
priporočajo
fse vrste ženskega perila in vezenin (Siickerei) kakor veze« nine za perilo od najpriprosieje do najfineje kakovosti
Glavni zastopnik in skladišče za celo Jugoslavijo i
Zs^bb Petat»c^ač, Ljubljana. &oi?juš.ka ui. 2
avfiljon „L" 490
Paviljon „L" 430
□□□GGDV JuODaC3DEOQD50DOJI I KTJTTH | | '3TJLOJLlL!L}UrTinLX^
GENERALNO ZASTOPSTVO
Samo
na debelo:
prve vrste industrijskih podleti) za vse vrste strojev, orodja,
tehnično industrijskih potrebSčin in elektrotehnične  stroke Velika
K A R O L BASTIANĆIC iato«aI
a
tehrJSne in elektrotehnične potrebščine in stroji
LJUBLJANA, Palača Kred.bauke, Dunajska l.b
ELEKTROTEHNIČNI   porcelanasti irolatorji za visoko in nizko napetost in vsaki ODDELEK:   elektroporcelan, oporniki za izolatorje, inštalacijski materijal, iiollrnl trak „DURABIT", elektroHtni baker, razsvetljevala, elektromotorji, žarnice ,,VERTEX-ESKIMO-NEUTILATOR"
STROJNOTEHNIČSl   a) specijalni indus. stroji za keramično, opekarniško, glineno, ODDELEK:   samotno ln cementno industrijo, za tvornice loncev in peči ter sa kemičnofarmacevtsko industrijo, b) Stroji in orodja za obdelovanje lesa. c) Stroji aa orodje In samo orodje za železo,  kovino,  pločevino in žice.     d) Industrijske naprave.
Obislcajte   Semenjski   prostor Paviljon   K   5 2 5,
nuuuucoDnaDi:^^ uuuui
B
{Kamnoseška industrija
, Koloduorsba nllcm ZS - 34.
*   Usjasosljaaa I- isec.
vh barv za pohiživa, obkla^anje stan
w kopaBnlcah.
^o^ranja dakorativ. daBa9 kaansni, oStsrja, #    cerkvena dela.
Vsa stavbena dela, oblega stopnic iz iaiarmop|af redblsTaske e^cksiIco5 mziv&om lejl^ nagrobni spomeniki i'
I IflSSSl
«tev. 202
•5 C O V K N S K T   NAROD« dne o. septemDra 1925.
Stran t
Posetnikom odesejma pripsrc^ina
naslednje:
y LfusISarc!.
FRAN LUKIČ konfekcija la damo In gospode, Tolika zaloga desnih pla&čev ter pletenin vseh vrst LJubllana, Pred ikofljo 19.		M. Bartl modna trgovina la parfnmeiija. Stritarjeva ulica it. S.
Filip Bizjak krmnar, lzdelovatelj čepic Eollzefi Gosposvet o«	Matija Trebar trgovina čevljev LJubljana Sv. Petra cesta it 6.	Sajntrkovainloa T. Mencinger Sv. Petra eesta it 43. na dvorišču.
Ure, zlatnina, tre brni na Ed. Skopek Mestni trg 8. Popravila tolno In solidno.	Modna trgovina T. Eger Sv. Petra oesta it. 1.	Karol Till papirnica Kongresni trg 8.
Blodna trgovina sa damo ln gospode A. Sinkovic nasl. K. Soss Vedno novosti.        Mestni trg 10.        Cene nizke.		Josip Vidmar LJubljana Prod skotijo 19. Tovarna dežnikov In solntnlkov.
Id. Žaroi Jri Dizli raT zaloga perila zi gospodi te dani Sv. Petra eesta 3.	L. Mikuš Mestni trg štev. 19. tvornica dežnikov zaloga sprehajalnih palic	Franjo Grabjec fotogr. umet. zavod Miklošičeva eesta 8.
Anton Verbič delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica št- 2.	Trgovina papirja Ivan Gajšek LJubljana! Sv. Petra e. 2.	Modna trgovina A. Persche LJnbl]ana Pred ikotlfo 21.
3. VVanek krznarstvo, trgovina čepic In klobukov St* Petra eesta št. 19.	„Triglav" tovarna perila LJubljana, Kolodvorska uli o a 8.	Albina Bogataj Izdelovanje perila Židovska ulica 1/H
Ig. Zargi
„Pri nizki ceni11 vse potrebščine za krojače ln iivilfe. Sv. Petra cesta štev. 3.
A. SUŠNIK, žeieznina
L ubijana, Zaloška oesta.
Železo, portland cement, Štedilnike, reči, vodovodne cevi,  sesalke za vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice, različno orodje za obrtnike in poljedelce, potrebščine za stavbe in pohištvo, kuhinjsko posodo in vso že eznino po znižanih cenah.
M. Sedej-Strnad
modni salon Prešernova ulice it 9.
Ivan Bogataj
elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 30.
Sjsf
i eiuuim SčlU
galanterijska trgovina Stari trg št. 4.
Stritarjeva ulloa
Modna manufakturna trgovina
Janko Ceinik
LJUBLJANA
L!*irjar?eva ulloa
Priporoča pri nakupu avojo zalogo najnove|5ega blaga za ženske in moške oblek«, belo ln barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni!
F. K. Kaiser
puikar LJubljani.
Adrija
drogerija, folomannfakton. parfantrila Selenburgova ulica 5«
nasproti glavne pošte.
Josip Vitek
trgovina i kindfti na debelo LJubljana, Krekov trg 8,
AUTO
Florjančii
Selenburgova ulica 8.
Največja ralena oblek za gospode In dečko
3. Maček
Aleksandrova cesta 3.
„Slovenski tlim1'
V. Bešter
Aleksandrova cesta 3.
3. Kostevc
manufakturna trgovina ln zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4.
AlojzU Fuchs
s!atar
Selenbur^ra ulica 8.
Lf::*:-la»a.
Snoj & Nodic
priporoča svoio manufakturno fp modno trgovino
Prešernova ulloa.
Foto-atelje
An*. Urš
(v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.
IG, ŽAROI
„Pri nizki ceni46
modna trgovina Sv. Petra cesta 3.
Tinta F. & 1. Goričar Jii tai" LJubljana, Sv. Petra oesta 29. Manufaktura, moško ln žensko perilo lastnega izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah.		1 Marchiotti trgovina usnja na drobno In debelo j     Sv. Petra cesta 30-■	Lud. Cerne zlatar in juvelir i    Wolfova ulica štev. 3. i ll 1	j     „OI!a" sumi i^TPl najslgurnejša   in najbolj poznana j higijenska guma sedanjosti.        WJ     W^nL* • 1 I                Razpošilja na drobno in debelo              fl *A K   Parfaznerlja   „TJRAN"  LJubljana    fi A'J J                             Mestni trg: 11.                             |Ss^     >|f^£ A	
Čevlji-obuče na veliko Aleksander Oblat 3v. Petra costa 18.	Rudolf Juvan notar Ljubljana* Prešernova ul-	Marija manufakturna trgovina, pc Blago dobro, Llngarjeva	Rogelj :rilo za gospode in dame. f , cene nizke. niica št. 4. ,	Fotografski atelje Ivan Pogačnik Aleksandrova cesta	Trgovina šivalnih, pisalnih strojev In koles Iv. Jax in sin Gosposvetska cesta 2.
Delikatesa špecerija A. Stacul Selenburgova ulica-	Modna konfekcija Srečko Vršič Selenburgova ulloa.	Papirna trgovina M. Tičar LJubljana Selenburgova ulica 1.	„Sinser" iivalnl stroji (Bourne & Co, New York) Selenburgova ulica 3.	-Krznar ln Izdelovatelj tepk ,    Eligii Eber Kongresni trg št. 7.	■I  narodna Mm Ljubljana Prešernova ulloa 7.
Restavracija in kavarna
„Emona"
Aleksandrova cesta.
Fiala.
Bestavraolja
K. Rlst
Gostilna Keršič
Spodnja Slika
Celovška cesta.
lila ji M
LJublJaaa
Gosposvetska cesta 16,
Kaverna iirropf
LJubljana
Dunajska-Gosposvetska t
ia jri W
LJubljana
Židovska ulica štev. 6.
Jamna lavama
Dvorski trg
Josip Carl.
[ima mar
(Težak) Sv. Jakoba trg itev. 5.
Bestavraolja
LJubljana.
Bestavraolja
jri im nelf.
Gosposvetska cesta 14.
Bestavraolja
„Lloyd"
Sv. Petra cesta štev. 7.
Kavarna Central
Sv. Petra nabrežje ob Zmajskem mostu.
^Transformator1
elektrotehnična tovarna d.
v LJubljani
Fabrikaoija transformatorjev
Skladišče motorjev in agregatov Inštalacijski materijal
Kuhalni aparati, likalniki In drugo Instrumenti sa merjenje
Montaža od najmanjših upe-Ijav do največjih central Popravila vsake vrste Delavnica za števce In popravilo števcev
n; i u n ii n n n a 111 i i y y n u > n tnrinnrxirTTnr-nnnnn^
Utemeljeno god. 1881.
Utemeljeno god. 1881.
And. Jakil
Tvornica koža i cipela d. d. - Karlovac
■Hini: Mfl-lstouL : Tilda: pianu 70. tonici 59. itn 111 Podružnico: Zasjat, Oondulićtvi uL20 — Ljubljana. Poljanska cesta 13, Stognd, Skopljaaska sL 3.
Proizvadj a:
Vaches džonove u
poluticama :: Vaches krupone :: Okrajine Vratove :: Tabanice (Brandzolne) :: Teletinu žutu i crnu :: Kra-vine žute Kipse cugovane
Boxcalf. Solidna kvaliteta,
Paviljon „J" 394.
Cipele muške, ženske i dječje iz boksa, u sviju bojama, teletine i kravine: J
Moderne, amerikanske i obične radničke (ba-kandže). *
Elegantna izradba iz čiste kože.
iii l
-u
i
■ ■ 1 «■■■■■ 1 H II i i-i
L
Najstarejša sedlarska delavnica
Jos. Kdnler
i m k
sedlarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta šf.19
priporoča (zgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine.
Delo solidna Cene zmerne.
Ceniki na razpolago.
9449
Stran 8
»SLOVCNSKf   NAR OOc  dne o. septembra 1923.
Stev. 202.
Konfekcijska industrija
Največja izbira vsakovrstnih oblek, raglana, zimskih suken;, ogrinjal, kožuhov, dežnih plaščev, kožnatih šoferskih sukenj i. t. d.
Lastni fzdelki !
Na'modcrnei^i kroil !
LJUBLJANA, Dvorni trg itev. 3.
PBd Narodno kavarno.
Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna.
Paviljon »J" 407. .
LEGITIMACIJE
ZH VELESEJH1E V
UUBLMni * Din 50 — PRAGI a Din 20'— Dnna|n i Din 29'— GRADCU     a Din 40*—
aloma mm T, T
■mm UUBUANA, Ronpflll fm 3 Trn m
Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Rafuski stroji
LJUBLJANA
Gradišče 10
Duga uHca 32
Ustanovljeno 1906
Pauiljon H .Si, 2S0
Pisarniško pohištva ter vse pisarniške potrebščine
I || j j Jj ■ U p H ■ II U ■ I ■ M M ■ II j H II U j n I M U H ■ ■ ■ ■ ■ ■ | | ■ ■ ■ M ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ U ■ ■ ■ ■ mnr
■
Čujte!
Čujte!
GOSPODINJE
uporabljajte vedno in zahtevajte povsod najboljšo angleško kremo v vseh
barvah
DEDV-PRETTV
Olavno zastopstvo in zaloga
FORTUNA,
LJubljana, Krakov trg T ■ 8. polog Meitnega doma.
-
:
up.......iiiiiiiiiHnniinnnimiiiinMiiimiimmii mn
2 Paviljon E. Prostor 24.
§ ~«---—H
i i
o
tt
Oleuiri
^ v.
Ji
aLi O. I.
Industrijska trgousba družba
PISARNA: Pred Škofijo 1. (vis-avis magistrata) LJUBLJANA.
■
J{ Amerikanska rafinirana vsakovrstna strojna olja
QJ ) >. . ~             amerikanska dlindrska olja
■ amerikansko specijalno letno in zimsko anto-olje
U BENCIN, TEHNIČNA MAST 0    pflnovoolje, petrolej, prašna olja, parafin, direktni import iz produktivnih
» dežel.
Prvovrstna jedilna olja. Sirovine za usnjarne in mflarne.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
n
o
n
o
■
o
■
o
■
o o
■
o
n
O
o uvi vsaH
Ljubljana - Dunajska c. 9 Paviljon na sejmišču.
Veletrgovina kolonijalne roDe u Rovom Sadu
traži za odmah aa znanjem srpskog, nemaćkog i madjarkog jezika
2 potnika,
2 starija pomoćnika
1 srpsko-netnaćki dopisnik.
Samo ozbiljne i samostalne sile
dolaze u obzir.
Pismene ponude na dva jezika uputiti na oglasni zavod „Reklam", Novi Sad, Jevreiska li pod oznakom „UVOZ". 4930
več vrst
od Din 250'— novi modeli z dobro prevmatiko že od Din 1500 — nap-ej.
MnrrTri nafnovejši amerik. tipa BiiKl .Evans"   in D. K. W, ter .Orionette* in .Motorctte".
PfliSDiatiKa:
od Din 65*—. Preprodajalci hi mehaniki nU]s cwe Sprejemajo se tudi vsa popravil«! emajliranje In po-nlklanje.
Tribuna F. 3. L,
tovarna dvokoies in otroških trozickov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Paviljon „p It. 191
nrm n ti i innnnnnrr
različnih voz
lastnega izdelka
Matija Terlep t
Sv. Jerneja cesta 35, Sp. ŠfSka ?BC3aoac3Bc=>acDac=>a
Poljanska ce-ia 8 f m mi aiappizi    se priporoča dbihibbhbic;
cenj. občinstvu za irvrsevanjc vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter ta pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvrftitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najniiji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, : : : :   kandite in konzerve.   : : : :
Mi vozičKI
ffi^^^ -ii -n ■« 7u ■»! ■« »u aa
20.000 parov čevljev
prodom po neverjetno nizliih cenah
in sicer moški čevlji od aH. 39—46
boks Cm! (zbite*). . ...........prej Din 300.— sedaj Din 199-—
boks črni, (goodvear)......•••••    „    .   400*—   .      . 259*—
boks črni (goodvear) dv. podpl. ••••••   .    .   450-—   ,      .   269*—
boks rjavi, (goodvear)............ 460*—   .     . 269.—
koks rjavi in črni, nizki, Široka in špic. obi. (good.) .    .   400-—   .     . 249-—
ženske čevlje od čt. 35—42
boks črni (zbite).............prej Din 300-— sedaj Dio 190*—
boks črni (goodyear)............ . 400-— . . 259-—
boks črni (goodvear)............ .  400-- , . 259"—
boks črni nizki (zbiti)........... . 250*— . . 169.—
boks črni nizki (goopvear) ...»..... .  300*— . . 199"—
boks črni nizki (goodvear) ........   • . 375*— , . 249»—
fantovski in dekliški čevlji od št, 35 —39
boks črni (goodvear)...........prej Din 300-— sedaj Din 197-—
boks črni (zbiti)............... 250-—   .     . 189-—
delavski čevlji od št. 40 — 47
prvovrstne bankaže (podkovane)......prej Din 162*50 sedaj Din 149*—
prvovrstne bankaže (nepodkovane) •  150*—   .     . 139"—
Garantirano prvovrstno blago Izdelano po zadnji modi ENGROSNAKUP IL1A RABATI
Pismena naročila pri navedbi vrsta čevljev in Številke pošiljam po poštnem povzetju.
KOŠTA VUKA8IN0V1Ć
(aamoppodaja in zaloga tovarne 9Petovlas d. d.)
Ljubljano. Dunajska testo
(Pal.&a Ljubljanske kreditna banke)
~w hIhh!i-'h'wb p pb r r:r mTTTT.T r r'p r r n ric.rfliB
tO O"
m
*****
Io Venska trgovska delniška dražba
v Ljnbljani
m
m}
Ko8ljeva cesta St. 22 zraven gl. kolo d, !^jr
priporoča svojo veliko zalogo ^fUf kolonijalne in špecerijske robe.
Q9
-ca
CD
ro
O
F=
ro
Solidna in točna postrežba!   Zahtevajte cenike!
,,1II|1I3|I*«Shfipat Bfifefefi
za
ODLIKOVANA Z ZLATO KOLAJNO.
GALALIT
BISERNI
IN
KOŠČENI
Vse pleše 9348 C3 1
kjer se oglasi harmonika domače tvornice
fMa Mm Milt pri Ptuja
Nizke cene! — Ugodni plačljivi pogoji ! Na velesejma pav. K 584
■BBE^anHMgajsa*
tes [iip I
Pariš::: 15 Rue du Louvre
Francuska parfLmeriia
Bezhlbna kakvoća Veleeiegantna oprema Primjerene ciiene
Za vrOaaie Ljublankog velesaima
posjetite ili centralnu zalihu za Jugoslaviju
skofja vas m m
W zalihu u Ljubljani:
PIOll JBH"
Šelenburgova ulica, nasuprot p o Jte
TELEFON BR. 5 BRZOJAVI: GUMBARNA SLOVENSKA BISTRICA
_Paviljon „K", Stav. 521.__
E
♦ - E
Q
Na drobno!
Na debelo!
U
> bi
O
C
■^-»
09
>
O C
o
08
>
03 U
o* o o.
o
u os
Brez konkurence!
Oglejtl si spetijalao detajlno in engras trgovino
■ UIIIIUIIIIIIUUinillllll»HH*">""»"l*»UHIiai|
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: Vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orfdje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mflllergurten), oprti navadne vse širokostl, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hlngematten), bombaževe mrežice za otroške postaje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, striki za perlo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, blČev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, nepremočljive vozne plahte, jota platno, ribarice, riževe korenine, basino Ltd. nudi po najnižji eeni in se priporoča
Prva taBBjua mama in Injiina i Mino
Ivan H. Adamič, Sv. Petrs cesta 31
Telafan stav. 441 Podru žnlol i
Maribor. Vetrinjska ni. 20 — Kaninik, Šutna 4
2
•1
O
o
TJ H
<
o ev 3 O
<
P O
N < ■t
CD«
C
E!r Bfu'tratJ j j j j j j j j j j j j j j j j a j a j j a a