281. številka. Trst v torek 11. decembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost rbain enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaSa : celo leto........24 kron pol leta.........12 „ četrt leta........ 6 - ea en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na- roffbp brez priložene naročnin« ne uprav« oe ozira. _ Po tohakarnah v Trstu ne prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): [tven Trsta pa po 8 ntotink (4 nvč.) Telefon 3tr. H7«. I V Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računaio po vrstah v petitu. Xa % eč-k rat no naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. t~f-' Naročnino, reklamacije in oglase »ure-jema upravni&tve. 'N«r«čniiio in oglase je plačevati loco l>«t."'l>: Uredništvo In tiakicrtta uahajata v ulici Carintia &tv. 12. 'tijfraTiiištfO, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadutr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Politično društvo „Edinost" priredi v soboto dne 15. decembra 1900 ob 8. uri zvečer volilpi sbod pri sv. Jakobu v krčmi „Konsum. društva". V nedeljo, dne 16. decembra 1900 v Škednju v dvorani gosp. Sancin-Oraš in v Rojanu v prostorih konsumnega društva ob 4. uri popoludne b sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Sic transit gloria mundi. Ubogi Hortis! Zakaj nisi ostal raje med svojimi šartekami ali pa na svojem Pegazu?! Nič ne dene, tudi če je malce — šepav! Zakaj te niso pustili na miru v tvojem zatišju, kjer niso bili drugi tebi na potu, in ti ne drugim ? ! Zakaj si dovolil, da so baš tebe porabili kakor žebelj zadrege v rakev poli tiske reputacije proslule kamore in — tvoje! Zakaj hodiš zidat hiše ob cesti javnosti, kjer se drenajo k ritiča v I ljudje, ko vendar veš, da ti absolutno nedostaje sposobnosti v to, da bi fasado odičil s primernimi politiškimi arabeskami ? ! Zakaj se izpostavljaš kritiki ? ! Ali ne Čutiš, kako to boli, zlasti, ako je kritika — opravičena ?! Kaj ti je tega treba bilo ? ! Zakaj moraš baš ti, ki si sicer dober človek, a slab politiški muzikant, biti znamenjem razsula v stranki, ki te zlorablja ?! Ubogi Hortis! Volilno gibanje v Trstu prihaja počasi vendar v tir. Prvi je stopil — ne, potisnili so Atilija Hortisa v areno. In — samega ! Drugi njegovi tovariši, sokandiuatje, se še tišče za kulisami in poslušajo kanonado v listu »Avanti« in zamolklo gromenje ne- P O I) I, ! S T E K. 3 Konec. — Zofka Kveder. — In tudi če ne pride tako daleč, če jo je morda zasnubil pameten pošten mož, predno jo je družba skvarila do cela — kaj je iz nje ?! Tistih iluzij in prenapetih nazorov je polna do vrha. Težko jih je izbiti iz nje, sveta ne pozna nič, zato stavlja vse mogoče zahteve in upe vanj ; in Če ni ravno tako, kakor si je zamislila njena glava, alo! nesreča je tu in nikdar ne postane kaj pravega iz nje. Tako nervozno bitje se morda kake tri, štiri leta zdravi okrog, naposled se vendar naveliča tožiti o nesrečni ljubezni in sto drugih prevarah in osreči katerega izmed svojih če-stilcev se svojo nežno ročico, kateri pa se mora potem vse življenje pokoriti zbok njene sit-ničavosti, ali pa mirno gledati, kako si z raznimi ljubčki preganja dolg Čas. Potem pa kriče in vpijejo nad ves ženski spol in se prijemajo za glave, kako je vendar to, da je tako izprijen, goljufiv in pokvarjen ! — volje med ljudstvom. Ubogi Hortis! Ti, ki si najnedolžneji med njimi, moraš pja€6vatl%' — - - J račun. Ne, ne šalimo se; poročila trdč soglasno, da tržaško ljudstvo laško se še nikdar ni čutilo tako britko razočarano, kakor po obnovljeni kandidaturi Hortisovi. Ljudstvo je bilo namreč preuverjeno, da je ta kandidatura jednostavno nemogoča, izključena^! ! Ne da bi gospoda v kamori ne vedela o tem. Oe so torej signori vendar posegli zopet po tej kandidaturi, je to nevarljivo znamenje, da jih je gnala sila — zadrege. Kjer noče nobeden bolji, mora biti tudi Hortis dober. Progres-sovski laži-liberalci in »demokratični« laži-demokratje so torej v znamenju zadrege stopili v volilno borbo za V. kurijo. Vsled tega pa utegnejo dnevi volitve postati jako interesantni, pravi nefasti dies za kamoro. Mogočna signoria utegnejo poskusiti na svojem telesu, kako nevarno orožje je to: širjenje nemorđle. V političnem življenju! Stranka, ki je pograbila po tem orožju in je začela zmagovati žnjim, zmaguje in zmaguje, a predno se je zavedla prav, je že dospela do svojega lastnega moralnega — poraza. Kako interesantne reminiscencije bi mogli pisati tu ! Kako živo so nam še v spominu dogodki od leta 1897. ! Kakov delirij, kak<5 omamljeno je bdo vse ! In sedaj ? Sedaj se jim je ladija zarila poleg Hortisa in ne more dalje. Saj to je naravni tek stvari, da stranke nastajajo, da se dvigajo, da se povspenjajo do višine in da potem padajo zopet polagoma. Ali kakor se je ta proces izvršil na progres-sovski stranki, to ni navadno, tu ima padanje naravnost katastrofalen značaj. Takorekoč niti jeden dan se progressova stranka ni mogla vzdržati na višini svoje slave! V hipu največe slave je bil že začetek nje razsula. Pred tremi leti triumfalni sprevodi, kričanje množic zmagonosnim tribunom, transparenti, iluminacije — danes je toga razcapana in tribuni lazijo s kislimi obrazi po ulicah, in ljudstvo se jim — roga. Ubogi Hortis pa je moral vzeti križ na svoje rame. Jedni ga obžaljujejo, drugi pa se mu smejejo in delajo dovtipe na njegov račun, a oni, ki so nekdaj tako radi klicali »liozana«, kakor da so izumrli. O izidu volitve v V. kuriji se niti ugibati ns da. Gospoda ima suknjo in škarje v rokah, a to je znano le predobro — zlasti nam Slovencem — kako znajo rabiti škarje in rezati sukno. Ali to jedno je gotovo, da na dan volitve ne bo ni triumfalnih sprevodov, ni množic, ki bi pozdravljale tribune z razcapanimi togami, ni razsvetljenih oken.... .Tudi dan zmage ne bo zanje več dan slave. Vse je" minulo in ogfaja j'm jc — kandidatura Hortisova kakor vidno znamenje razsula. Sic transit gloria mundi. Politični pregled. V TRSTU, dne 11. decembra 1900. Volilno gibanje. Tržaški Slovenci se pridno pripravljajo na volitev za V. kurijo. Ni baharija to, ni samohvala to, ako rečemo, da smo mi razmeroma v veliko boljem polo-ženju, nego nasprotniki. Med italijanskim ljudstvom splošna nezadovoljnost s kandidatom, med našimi pa splošna zadovoljnost. Za nasprotnega kandidata bo le sila gnala ljudi na volišče, naši pa pojdejo iz prepričanja. Naravno, saj ni moglo priti drugačie. Tam je krivica, tu je poštena stvar, tam si pomagajo z varanjem ljudstva, pri nas je gonilna moč ljubezen, iz katere izhaja resnična skrb za blaginjo ljudstva. Mi pojdemo v boj, uverjeni, da dosežemo, če tudi ne zmage, pač pa to, kar hočemo doseči v prvi vrsti : prepričevalno manifestacijo o naši ekzistenci. Iz dokazane ekzistence izvirajo narodna in politična prava. Ta namen bodi vsem našim pred očmi in ta namen je tako velik, da smo uverjeni, da ne bo nikogar naših, ki ne bi na dan volitve izvršil svoje domovinske dolžnosti in pripomogel, da na dan volitve za V. kurijo pripomore se svojim glasom do dokaza, da smo tu in da nas je toliko, da morajo računati z nami. V namen dobre organizacije se je odbor političnega društva «Edinosti» konstituiral kakor centralni volilni odbor za volitve v mestu in se je pomnožil z več uglednih rodoljubov iz vseh slojev. Centralni volilni odbor bo imel svoje seje vsaki ponedeljek ob 8. uri zvečer v Slovanski čitalnici. Le krepko na delo vsi, da dosežemo primeren vspeh na korist slovenstva v mestu in okolici ! Istra. Včeraj se je pričela volilna bitka na Puljščini in sicer v mestu Pulju samem. Včeraj sti volili prva in druga sekcija za V. kurijo. V prvi sekciji ni dobila nobena stranka absolutne večine in se bo vršila ožja volitev med Italijani in socijalnimi demokrati. Za ožjo volitev so odločili hrvatski glasovi. V drugi sekciji so zmagali Italijani, a tudi to le s praktičnim izvrševanjem parole : osar tutto! Iz Pulja nam brzojavljajo namreč danes, da so glasovali cel<5 bolni in — mrtvi; živi pa po — večkrat. Proti volitvi za IV. kurijo v O prti ju je naša stranka uložila temeljit rekurz, ki zlaBti temelji na dejstvu, da nikjer drugje po Istri niso dopošiljali legitimacij in jedino-le v Oprtlju; tu ni mogel nikdo glasovati, kdor se ni izkazal z legitimacijo. Večina hrvatskih volilcev pa ni dobila legitimacij, zbok česar dotičniki tudi niso mogli glasovati, pa bodi tudi, da so bili v listi, in laški signori so dosegli, kar so hoteli: večini hrvatskih resničnih volilcev je bilo vzkraČeno volilno pravo. Včeraj se je v stvari predstavila na namestništvu tudi deputacija kmetov z Opr-taljščine, na takov način ogoljufanih za njih volilno pravo. Ljudje so skrajno ogorčeni, a nadejajo se, da bo tudi ta volitev ovr-kakor je bila ona za peto kurijo. zena, Ene so goske, druge koketke, tretje Bog si ga vedi kaj, samo prave, dobre ženske ne ! Mlada Poljanska baronica Ema vžila je seveda tudi vso ono skrb v vzgoji, kakor jo vživajo druge hčere imenitnih rodovin. Mati jej je umrla ob rojstvu, oče v njenem šestem letu ".n tako ste nje stara mati, stroga baronica Poljanska in nje teta, udova viteza SvetlinBkega, pievzele skrb za njeno izobrazbo. Ker ste bili obedve jako pobožni in niste imeli preveč zaupanja do raznih francoskih in angleških guvernantk, sklenile ste dati malo Emo v yarstvo redovnim gospem De notre dame, ki so jako slovele radi svojih vzgoje-vališč. No, in tako se je mlada baronesa Poljanska še z drugimi učila vsega, kar treba znati in vedeti baronesi in ničesar, kar bi bilo zoper esteticnost in principe baronskega okusa. Gospe, kakor redovnice, so bile jako stroge in pobožne in tudi nje stara mati in teta, kakor dobri kristijanki, sti pazili na to, da ni nič nelepega prišlo v nje bližino, da jej nobena slaba beseda ni pokvarila duše. Tako je dosegla svoje sedemnajsto leto in izstopila iz vzgojevališča. Zadnjo polituro omike in naobraženosti spopolnil je še plesouk in tako je Ema postala hkrati mlada dama, godna za svet in za možke. Preči tala je seveda nekaj knjig, katere sta jej zbirali stara mati in teta po dolgem posvetovanju s spovednikom. Taka je vstopila v svet. Kot bogata dedkinja je imela takoj lepo število častilcev. Ona je dopuščala, da so jo častili, vendar so se jej zdeli preneznatni, da bi radi njih izstopila iz svoje višine. Hotela je nekaj posebnega, nekaj več nego druge. Kolikor bolj so jej dvorili, toliko bolj je rasla v njej zavest o lastni neprecenljivi ceni in imenitnosti. »Jaz«, to je bilo njej vsebina vsega, kar je bilo na zemlji in povsod. No, mladost je hotela imeti svoje in jela je vendar pozneje gledati po častilcih. Pa kolikor bolj jih je proučevala, toliko bolj je mislila, da je niso vredni. Tako je bilo, dokler se jej ni nekoč predstavil neki baron Slivški. Bil je to človek čisto plebejskih manir, kakor je trdila ona in res škoda, da dolga i Ti jezni obrazi, te plameneče oči so nam v veliko zadoščenje, so jamstvo naše bodočnosti, ker pričajo o tolažljivem dejstvu, da se je naš narod jel zavedati svojih narodnih j in državljanskih pravic. Iz deželnega zbora dalmatinskega. Včeraj je pričelo zasedanje deželnega zbora dalmatinskega. Novi deželni glavar Ivčevid se je zahvalil cesarju za visoko milost imenovanja ter se je v toplih besedah spominjal svojega pokojnega prednika dr. Bulata, na-glašujč zlasti zasluge istega za železnico Split-Aržano, ki da je sedaj zagotovljena. Deželni glavar je izrekel željo, naj bi deželni zbor odobril vladno predlogo gledć dodatka na žganjarino, ker bi bilo to vele-koristno za deželne finance. Zaključil je s trikratnim živio cesarju. Cesarski namestnik je pozdravil deželni zbor v obeh deželnih jezikih, izrazil sočutstvo vanje vlade o zgubi dra. Bulata, naglašal ugodno stanje vprašanja zgradbe železnic ter je rekel, da je najvaž-neja naloga, ki čaka deželni zbor, rešitev predloge o dokladi na žganjarino. Obljubil je, da hoče vlada v vprašanju vinske klavzule ščititi koristi Dalmacije. Vprašanje bosanskih železnic. Mi- nole sobote se je vršil v Splitu napovedani in tudi v našem listu že omenjeni shod, prirejen od odličnjakov vseh strank v stvari železniške zveze med okupiranimi pokrajinami in Dalmacijo. Shod je bil obilno obiskan inje sklenil, da se pridružuje izjavam dalmatinskih občin in deželnega odbora v železniškem vprašanju. Nadalje je shod vsprejel resolucijo, s katero protestuje proti dogovoru obeh vlad glede bosanskih železnic. Sklenili so, da se državnemu zboru odpošlje peticija. Ako ne bo gradnja železnice Bugojno-Spht takoj za-l _^ vrsta njegovih pradedov ni dopuščala nika-cega dvoma o njegovi plemenitosti, ker bi bila drugače Ema gotovo uverjena, da je sin kacega kravjega pastirja, ali vsaj pastarice in kakor tak nevreden stopiti jej pred obličje. Bil je to resen, odločen mož, brez pre-tiranosti, uljuđen z vsacim tudi z najbolj razcapanim beračem. Emi s početka ni bil všeč, a ker je bil drugačen nego drugi, katere je poznala ona, ker se jej ni laskal, niti je hvalil, počel jo je zanimati, kakor jo je zanimala kaka rariteta v starej zbirki — čisto brez globjega čustva. Ta hladnokrvnost ni dolgo trajala in vedno bolj jo je vleklo k njemu. Ta edini je ne obožava, se jej ne pokori, tako je mislila in je sklenila ga ponižati. In res otajala se je njegova mrzlota, a tudi njej je postajalo gorko. No, bil je baron iz stare rodovine z lepim majoratom in kmalu sta bila zaročena. (Pride še.) gotovi jena, morajo dalmatinski poslanci ostro nastopiti proti vladi. Kongres čeških agrar cev. V nedeljo se je v Pragi vršil shod čeških agrar-cev. Udeležba je bila velika iz vseh dežel češke krone. Pogovor je bil o sedanji poli-tiški situaciji in še sosebno o razmerju stranke agrarcev do mladočeške stranke. Govorniki so ostro grajali taktiko te poslednje stranke. Deželni poslanee Starosti k je povdarjal, da kmet mora delati za popolno nezavisnost svojega stanu, v političnem pogledu pa mora smatrati državno pravo češko kakor najviše in najsvetejše dobro. Vsi govorniki so povdarjal i ob splošnem navdušenju, da se treba bojevati proti vsakemu kratenju narodnejednakoprav-nosti. Shod je sklenil, da postavi samostojne kandidate proti mladočeškim kandidatom. Ne da se tajiti, da se je razmerje med mladočeško stranko in češkimi agrarci precej poostrilo. Nemci so z vidnim zadovoljstvom opazovali nastajanje in razvijanje tega na-sprotstva in očevidno so se nadejali, da a-grarci prično delovati proti politiškim aspira-cijam, za katere se je dosedaj vnemal češki narod, zlasti pa jim je bilo do tega, da bi stranka agrarcev, imajoča pred očmi le stanovske koristi, slabila gibanje za češko državno pravo. Izid shoda minole nedelje priča, kako so se nesprotniki motili v svojih računih. Govori agrarcev morajo delovati na nasprotnike kakor mrzel curek, kajti poučil jih je, da ravno tega se imajo najmanje nadejati, česar si najbolj žele: da bi navdušenje za narodne idejale naroda češkega začelo ponehati. Češki agrarci so se tako prononsirano izrekli za državno pravo in za boj proti sovražnikomjed-nakopravnosti češkega jezika, da so poslednji poučeni, da od te strani nimajo pričakovati pomoči. Nasprotstvo med Mladočehi in agrarci obstoji, ali to nasprotstvo ne bo oviralo skupnega boja za ono, kar je narodu skupnega. Tržaške vesti. Imenovanje. Predsedništvo primorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo davčna kontrolorja Evgenija Bigatto in Ivana Slokarja davkarjema v IX. plačnem razredu. U Iliri a je v Trstu priprosta žena in soproga siromašnega moža, ki pa je vzgojila dvojico uzornih sinov. Jeden njiju, Drag-otin Podreka, je sedaj finančni uradnik, drugi pa, na katerega smo bili toli ponosni in do katerega smo stavili toliko opravičenih nad, že sniva v hladnem grobu večni sen — to je bil nepozabni dr. Ante Podreka. Od ust si je odtrgovala pokojna Ivana Podreka, da je šolala svoja otroka — pravi vzgled vestne in skrbne matere. In sedaj se je preselila k svojemu Antonu, katerega je tako neizmerno ljubila. Blag jej spomin! Jjjllđsko štetje. V izvršitev zakona od 29. mar«ia 1869. št. 67. se mora prihodnje ljudsko štetje izvršiti na podlagi stanja ocl 31. decembra 1900. S tem štetjem so združene preliminarne poizvedbe o številu in kakovosti obrtnij in o osebah brez posla ter o koristnih živalih. Za mesto in predmestja, izključivši vasi zgornje okolice, poizedovalo se bo . tudi o stanju hiš in stanovanj. Te poizvedbe se bodo vršile po posebnih formularih. Vsaki najemnik je obvezan, izpolniti po navodilih, pridejanih dotičnim formularjem, in podpisati lastnoročno : 1. prijavni list oseb, ki bivajo v stanovanju, z naslovi stalnih obrtnij, navedenih v prijavi sami, in izkaz koristnih živali ; 2. vprašavno polo o stanju stanovanj in obrtnih prostorov ; 3. izkaz oseb, ki opravljajo posel, in onih, ki so brez posla. Hišni gospodarji in njihovi zastopniki morajo izpolniti: 1. vprašavno polo za hiše; 2. zavitek prijavnih listov ; 3. listek za hiše, ki obsega posnetek stalnih obrtnij, navedenih na hrbtu prijavega lista ; 4. evidenčno polo o obrtnijah, ki se nahajajo v hiši. Formularji se bodo delili hišnim gospodarjem ali administratorjem potom tuk. magistrata v drugi polovici decembra t. 1. Hišni gospodarji ali njihovi pooblaščenci bodo morali dne 29. decembra 1900. te for-mularje in dotične instrukcije razdeliti svojim najemnikom in jih pobrati dne 3. januvarja 1901, po predpisih popolnjene in podpisane. Lastnik hiše ali administrator je obvezan izpolniti formularje onih najemnikov, ki sami tega ne morejo storiti, ter potrditi s svojim podpisom, da je točno napisal, kar mu je dotični najemnik navedel. Za domačine moškega spola — in za domačine je smatrati one osebe, ki spadajo v kraje, zastopane v državnem 2boru — rojene v letih 1881 do 1891 incl., se bode moralo priložiti vsakemu prijavnemu listu ekstrakt iz knjig rojenih ali pa avtentičen prepis krstnega lista. Te ekstrakte mora brezplačno izdati dotični župnik ali pa voditelj registrov civilnega stanja. (Zvršetek pride.) Kdo rodi italijansko politiko v/Trstu J Odgovor na to vprašanje je tak, da bi se ga morali sramovati Italijani sami. Dočim se povsod drugod po svetu otre-sajo sramotnega jarma, v katerega je Židovstvo vklenilo ostalo človečanstvo, dajejo se v Trstu Italijani še vedno za nos voditi od znane židovske klike. Glasovita »kamora« je sestavljena iz samih Zidov. Poglejte v mestni svet in kmalu se prepričate, da »progresisti« in besni (?) »demokrati« plešejo tako, kakor jim piskajo Zidje : Venezian, Luzzatto in Morpurgo ! V delegaciji nimajo Slovenci, ki tvorijo dobro četrtino vsega prebivalstva in tudi več, niti enega zastopnika; zato pa imajo Zidje polovico vseh delegacijskih sedežev. Najsramotneje pa seje pokazajo suženjstvo, v katerem ječijo kristijanski Italijani pod židovskim jarmom, tedaj, ko so imeli Italijani postaviti kandidate za državni zbor. Glasom poročila v laških listih je na zadnjem njihovem sestanku priporočal dra. Spadonija : Zid dr. Cusin, Ilortisa-pa Zid dr. Morpurgo. Ker se demokrati niso hoteli udati židovskemu vodstvu dr. Morpurga in dr. Ve-neziana, ustal je Zid in demokrat (?!) dr. Marcu s ter je prosil svoje demokratiške prijatelje, naj vendar popustijo. In glejte : Zidje zmagal: proglašen je bil kandidatom ljubljenec židovskega »Piccola« . Attilio Hort.is. Mi privoščamo Italijanom prav od srca njihovo židovsko suženjstvo, v katerem se menda prav dobro počutijo. Nam pa ne smejo zameriti, ako se ne moremo navdušiti za židovske idejale, ampak trdo stojimo za našimi neodvisnimi možmi in oddamo svoje glasove kandidatu, ki se ne klanja židovskemu zlatemu teletu. Za »Narodni dom« so nabrale »orglce« prejšnjo soboto pri »ogrskem kralju« 11 K v proslavo Prešernove stoletnice. Doppie Cosceienze. Ta lepi kompliment je pred kakim mesecem zalučal »L' ludi pendente* znanemu tiru. Marcusu, ko mu je naš zastopnik dr. Rvbaf v mestnem svetu z lastno njegovo (Marcusovo) knjigo dokazal, da je v vprašanja milosrdnih sester zastopal v knjigi drugo stališče, nego je je potem branil v mestnem svetu, in to v strahu pred «mogočnim» Rascovich-em in še bolj mogočnim Venezianom. Naslov «Doppie coscienze« pa bi se prilegal tudi še drugim pristašem glasovite demokratične stranke. V poročilih o zadnjem volilnem shodu združenih laških strank (takozvane «kamore») je priporočal kandidaturo Hortisevo tudi neki dr. Mrach (pO dom. lončar, ker se je njegov stari oče kakor ribniški lončar priselil v Pazin). To je ravno tisti dr. Mrach, ki je pred dobrim pol letom predlagal v demokratičnem društvu, naj se izreče nezaupnico vsem tržaškim državnozborskim poslancem, torej tudi ^zvezdi tržaški*, Hortisu, katera nezaupnica je bila tudi sklenjena. Mi vprašamo sedaj, kaj neki je Hortis v zadnjih G mesecih tako imenitnega napravil, da si je zopet pridobil zaupanje dra. Mrach-a p. d. lončar ? Mari pa so morda junaška dela dra. d ' Angelija pridobila bivšim tržaškim poslancem zopet simpatije gg. demokratov ? ! Sedaj prav dobro razumemo, zakaj «L ' Indipendente* gg. demokratom očita cdoppie coscienze*. Mora že poznati svoje ljudi. Sami krivi. Z ozirora na javkanja laških listov radi dogodkov v Ricmanjih opaža »Der Suden« povsem umestno: »Italijansko novinstvo tožari, grozi in denuncira, ali]glavne stvari se izogiblje spretno. O da, slučaj v Ricmanjih kaže Slovencem v Trstu in v Istri na ono pot, na katero jim je stopiti, da svojemu jeziku tudi v cerkvi pripomorejo do pravice. Prestop vasi Ricmanje je sad tiste brezvestne, od irredentarskih agitatorjev uprizor- Vreinenski Te^tnik. Včeraj: toplomei ob 7. uri zjutraj 6.2, ob 2. uri popoludne 11*5 0°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7f>7.1. — Danes plima ob 0.51 predp. in ob 11.4(1 pop.; oseka ob 6.13 predpoludne in ob 6.38 popoludne. Za »božičnieo« ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali nadalje: g. Fran Klemene, kapelan v Skocijanu pri Divači, 14 K, ga. Josipina Tollazzi Dolj. Logatec, 10 K, g. Cemažar, kapelan na Opčinah nabra l med vrlimi Mo-horjani 10 K, gg. Val. Repinc na Preinu, Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, Ivan Milic, c. k. gen. poveljnik v Pulju, J. Iv. na Prošeku, vsaki po 5 K ; g. dr. Fr. Votačka v Kobaridu, ga. Matilda Sebenikar na Kasarno cerkveni ne. Čujemo, da so ti »refor- g. A nt. Notar, ekspozit, Plavje, vsaki matorji« tržaške cerkve sedaj sila poparjeni 0 4 K: g. Anton Kjuder, župnik v Bar-in da so kar sapo zgubili v svojih, sicer kovljah 3 K; gdč. Marija Komac v Dvoru I klepetavih in bojevitih glasilih. Tako dolgo prj Bovcu 2 K 50 st. ; gg. Martin Zamik, se veselo otepali okolo sebe se svojim vrčem, na(jug. v Trnovem, Anton Leban, naduč. v jene gonje, kateri je namen, da slovensko-hrvatski jezik popolnoma izžene iz cerkve. Gospodje so sami sejali — sedaj pa niso zadovoljni z žetvijo.« Tako je : oni sami so krivi. Ali, ko govorimo o »onih«, ne smemo misliti le na Zidove po italijanskih uredništvih, na tržaško kamoro in istrsko oligarhijo, ampak tudi na njihove zaveznike v duhovskih oblekah. Na te celo v prvi vrsti. Tem je zameriti najbolj, da so sejali seme sovražtva, da so ozna-njevali nauk proganjanja Slovencev ! Ti naj se trkajo na svoja prsa in naj ne krive drugih na tem, da postaja tako samotno okolo njih, da so se jim poizgubili tisti, ki so jim i bili tako zvesto udani, katere pa so oni, duhovski zavezniki židovskih liberalcev, v zahvalo le zlorabljali za namene, ki so vse, da se je vrč ubil, in sedaj gledajo s kislimi obrazi — Črepinje ! ! Komnu, ga. Regina pl. Obereigner na Prošeku, Fran Kosec, župnik na Katinari, Lovro Ne verujte praznim čenčarijam! Da- juvančič, župnik v Dornbergu, Fr. Kranjec, nes je prišla v naše uredništvo neka ženica župnik v Šmarjah pri Ajdovščini, ga. Mirni vprašat, da-li je res, kar se govori po me- yjG\en v Senožečah, Andrej Cink, župeupra-' stu, da namreč prihodnjo nedeljo škof Sterk vjte]j v Pomjanu, ga. Anica Pertotova v I pojde v Ricmanje v spremstvu vojakov, da Bazovici, gČ. Aneta Kukčeva, Laški trg, gč. odnese sv. Jožefa. — Ljudje božji, to so pranja Kristan, Vič nad Ljubljano, 31. Fa-| prazne čenčarije. Ne dajte se begati. Ponav- bjjan> c. ki\ sodnik v Kobaridu, Fr. Smodej, ljamo vam še enkrat: kar so storili Ricmanjci. notar v Velikih Laščah, Fran Bekar, 11 ž i t. so storili z dovoljenjem sv. očeta v Rimu uru(inik; v Kozini, vsaki po 2 K; ga. Klein vlade na Dunaju ! mentina Vgnčina, Gor. Logatec, ga. M. Pa-Beseda clriigorodca. V Kolonji biva kiž in gč. Kristina Fabiani v Lokvi, g. Vin-neki naš delavec, ki si pri nekem Nemcu cene Tomagnin, kurat v Kobiljeglavi po l služi svoj kruh. Te dni se je pogovor med K; iz Št. Petra pod sv. Gorami poslal g. gospodarjem in delavcem zasukal na prestop dr. Mirko Crkvenec 2 K, gč. Rožica Gatej Ricmanjeev na grško-katoliško cerkev s sta- 1 K; v Brežicah nabral g. Rozman med roslovenskim bogoslužnim jezikom. Nemški go- brežkimi samci prepevajočimi : »Kaj pa nam spodar je rekel o tej priliki svojemu slovenskemu morejo — nič —«, 5 K; iz Kopra smo do-delavcu : Ne morem jim zameriti, sedaj bodo bili: gg. profesorja Zilih in Frankovič in g. vsaj nmeli na molitvi in sv. maši. Kramberger 8 K, g. prof. Šubic2K, g. prof. Tako je menil Neslovan, drugo rodeč! Frankovič 1 K, gč. Mimica Frankovič 1 K, S porotnega sodišea. Včeraj se je na gč. Apolonija Contin 1 K ; rodoljubna gospa tuk. deželnem sodišču vršila porotna razprava Viktorija Lukša na Prošeku nabrala 12 K, proti 29-letnemu Alojziju Kočevarju z Gor- katere so zložili : ga. Viktorija Lukša 4 K, janskega in prati 20-letnemu kamnoseku Jo- g. Neketman 2 K, g. 1. vitez Nabergoj l K, sipu Čotarju z Gorjanskega zaradi roparskega Grabningova rodbina 1 K, M. Pertot 60 napada, ki sta ga izvršila na trgovcu s se- stot., V. Cibic 40 st., D. Stare 1 K, V. nom, Josipu Vodopivcu, na cesti Gorjansko- Šonc 1 K in H. Leban 1 K ; vrla narod-Trblje. Predsedoval je dvorni svetnik Urban- njakinja ga. Josipina Butista je nabrala med ; cich ; obtožbo je zastopal državni pravdnik rodoljubnimi v Sedlu 18 K, katere ho da-Ghersich, branitelja sta bila dr.ja Daurant rovali : ga. Ana Ouš, ga. Josipina Batista, in Dompieri. Porotniki so spoznali oba obto- gč. Tereza Cebokli, uč. roč. del, po 2 k, ženca krivima ter sta bila obsojena : K(»čevar ga. Matilda Lazar, ga. Amalija Lazar, gdč. j v 4 in Čotar v 3 leta težke ječe, poostrene Katiuka Modrjančič, gdč. Marija Cuš, gdč. s postom in zaporom v samotni celici vsa- Tereza Gruntar, g. Josip Cebokli, g. Anton kega četrtletja. — Kramar po 1 K, ga. Katinka Buščuka, ga. Požar na, južlli Železnici. Včeraj po- Gašperut Marija, g. Anton Paij, po 50 st., poludne se je na tukajšnjem kolodvoru južne ga. Tereza Lazar, g. Anton Baloh po 40 st., železnice užgal neki vagon r* raznim blagom. Anton Lazar 30 st., gospice Kat. Kancler, Poklicali so gasilce, katerim se je posrečilo Katin. Cebokli, Marija Kavčič, Fr. Kosma- pogasiti ogenj. Tudi gornji del vagona je poško- čin, Marija Kosmačin, Marija Cebokli in Jo- dovan. Kako je nastal ogenj, ni znano. sip Cebokli po 20 st., ga. Marija Gasperut Poskusen samomor. Včeraj pred po- iz Homca 1 K; na svatbi g. Miliča v To- ludne se je 20-letna služkinja Karolina Rosin maju nabral g. Pegan, župan avberski, 4 k; iz ulice Manzoni št. 1, v ulici Rossetti za- g. Slovan Vončina iz Divače je poslal 3 K stru pila s karbolno kislino. Nesrečnico so 60 st. z geslom: »....zato, ker se istrski spravili v bolnišnico. Zdravniku seje posre- . Slovenci o sedanjih volitvah tako grozno čilo rešiti ji življenje. Vzrok samomoru je prodajejo !« ; N. N. iz Barkovelj »radi z eno baje žalost nad smrtjo roditeljev. besedo žaljene osebe na sodišču«, 2 K; ga. Truplo otroka V slobodni luki. Prošli N. N. iz Trt na Krasu in ga. dr. Pertotova mesec so našli ob valolomu v slobodni luki P° 10 K; gr*- branja Macak G K, gč. Ju- mrtvo telo novorojenčka, ki je bil po mene- g<>vic 4 K, ga. Antonijeta Sabec 30 K, ga. nju zdravnikov prišel zdrav na svet. Policij- Milka Požar iz Trebč 1 K. ga. Epple 2 K, skemu ravnatelju Richtigu in agentu Dolcole ga. Ziuka Rvbaf za otroški vrtec v Rocolu se je posrečilo zaslediti mater v neki pe- 10 K, g. Anton Petelin, kapelan v rici iz Trebič, ki je sedaj bolna v tuk. bolnišnici. Za sedaj še stvar seveda ni dokazana, ampak leti na imenovano le sum, da je odložila otroka. Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 389 slučajev bolezni, 326 oseb je proglašenih zdravimi, 870 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 152 takih, ki so ponesrečili na delu. V 101 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 8947.44 kron. Dražbe premičnin. V sredo, dne 12. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Bazovici št. 131, krava; v ulici Arcata*št. 2, hišna oprava ; v ulici del Toro št. 7. in v ulici Farneto št. 22, stroji, oprema v zalogi ; na Korzu št. 2, oprema v zalogi; v Giulia št. 23, hišna oprava ; na trgu Ponte-rosso št. 2. in v ulici Fabio Se vero št. hišna oprava; v ulici Acquedotto št. 38, hišna oprava. Klancu 3 K, ga. Gabrijela De lak v Storjah 4 K. Bog povrni vsem blagim darovalkam in darovalcem ! Maša Gromov a, blagajnica rica. Veliki ples, ki ga v prvem okraju priredita društvi »Velesila« in »Slava« in na katerem se bodo prvikrat pele za priprosto ljudstvo pesmi, nalašč zložene za to priliko, bo dne 26. t. m., istega dne, ko tudi Italijani navadno nastopajo se svojimi novimi can-zonettami. Kakor sti bili ti dve društvi razpisali nagrado skladateljem, je res došlo lf> skladb, iz katerih je razsodišče izbralo 6 naj-primernejih. 2 teh G skladb dobiti nagrado. Več o pravem času. »Miklavžev večer«. Ta tradicijonalna veselica se je vršila v soboto v restavrantu »pri ogrskem kralju«, prirejena od »Trž. Sokola« ; v nedeljo pa v »Slovanski čitalnici«, prirejena po zvezi tržaške mladine, in pri sv. Ivanu v tamošnjom bralnem društvu. Na vseh treh krajih je zabava vspela najlepše, zlasti pa se je trlo občinstva »pri ogr- skem kralju« in pri sv. Ivanu. Na Sokolovi zabavi je pevalo tudi »Slovansko pevsko društvo«, pri sv. Ivanu pa so znani izborni diletantje uprizorili lepo igro »Stari Ilija«. Priznati moramo, da v nobenem kraju v okolici ne iiiti domače ljudstvo v tolikem številu na narodne veselice, kakor ravno pri sv. Ivanu, tako, da došli meščani — kakor je bilo v nedeljo — niti ne najdejo prostora. Vesti iz ostale Primorske. X Odprt grob. Danes ob 5. uri zjutraj je umrl v Sežani vpokojeni župnik-zla-tomašnik Ivan V o v k. Pokojnik, ki je dolgo vrsto let služboval v Bazovici, je bil dober duhovnik in zvest narodnjak. Ohranimo mu blag spomin ! XDr. Cleva — krčmar! Pišejo nam : Nekega dne sem bil v Kopru. Ne vedć, v katero gostilno bi krenil, da ne bi naletel na kake zagrižene Lahone, sem vprašal našega moža iz okolice za svet. Ta mož mi je svetoval, naj greni v »Trattoria alla cencordia«. Prišedši tja, sem opazil v veliki in lepi Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od '2q oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 23/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos' zatorej naj se zahteva povsod le: Cenjene gospodinje! skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Danes ob 5. in pol zjutraj je v Gospodu zaspal, previden z vsemi zakramenti prečastiti zlatomašnik in župnik v pokoju 3vait Hov bivši župnik Bazovski rojen I 822. leta: pogreb bo v četrtek dne 1 3. t. m. ob uri predpoludne. Sežana, 1 1. decembra 1 900. Žalujoči sorodniki. IO. pO "1 1)1 1 01 n lit io 03 j Ol 3zšle so razglednice! T"'"' , w — f ~ - J - — mr. t L „Vi ste ostali v pravi katoliški veri in ne dajte se z ničim od nje odvrniti in zavesti. Držite se jedinstva duha v zvezi miru. Eno telo, eden duh... Eden Gospod, ena vera, eno krščenje." 1/. poslanice presv. vladike križevačkega. Julija Drohobeejskega ricmaiij. župijanom. 1900 Riemanje v',l)0 Prva slovenska občina sv. katoliške cerkve grškega obreda se staroslovenskim bogoslužnim jezikom. Cena za 100 komadov 2 gld. (4 krone). Razpošilja franko po predplačilu Janko Trost, Trst. prostovoljna prodaja Javna zahvala! Podpisani se zahvaljujem banki „SLAVIJI", ki mi je izpiačala požarno škodo v moji stacuni. Ker me je banka odškodovala v popolno mojo zadovoljnost, dolžnost ml mi je ta slavni zavod vsakemu gorko priporočati. V Trstu, dne 10. (lec. 1900. Andrej Merkelj. Jabolka najfinejše vrste lOO kg1. 3 gld. vrste 5 gld. nefrankovano uizje po povzetju pošilja J. Razboršek Šmartno pri Litiji (Kranjsko) vsih premakljivih predmetov spadajočili v konkurzno maso Andreja 35-oljevŠČek iz Sežane in sicer krojnega (kramarskega) blaga kakor: SUknO, piatllO, blago Za Srajce, nogovice, odeje, plahte, rute, rokovice, ženske in otročje čepice, kotenina itd. itd. Prodaja se bode vršila v Sežani, na semnji dne 12. i m. ves dan, v liiši Antona Pirjevee št. 49 v Sežani. Blago se bode prodajalo na drobno ali na debelo po jzelo usodnih cenah. Roba je na ogled en dan pred prodajo t j. od 1 1. tek. mesca. Oskrbništvo mase. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak -t- 4. 4. 4. -t. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga laliko opere in je trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po '2 kroni v plehasti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna crnila, nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilna zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščtlo (btks) ^m Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto^ Trpv.-oMi reiistroraa ninn z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. -— Obrestuje hranil ne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po č>°/0, navadne po 4 x/2 °/0 in vloge na Conto - corrent po 3,60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružllike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1n°/o- Vplačevanje vrši se osebno a!i potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6. Uradne ure: od D—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Velika zaloga. Novoporočenci pozor! vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledali atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih deL Anton Urešeak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Na najYiž]e povelje Njegovega c. in kr. apostol. Veličanstva XXI. c. kr. drž. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 190 0 Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, 1. Riemergasse 7., v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija. oddelek za državne loterije. „Ljubljanska kreditna banka'' v Ljubljani Spitalftke ulice it. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti ^ nizkim obrestim. xavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 47,% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.