^asjlo delavcev industrijskih montažnih podjetij GftASN april 1984, številka 4, leto xviii lMp ^Glasnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana v 8200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Ureja uredniški odbor: Iztok Munih (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik rednika) Drago Goli Ciril Hladnik Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Janez Rojic, Dragica Rudolf, Katarina Sever m Majda Slapar. Tiska TiskarnaLjudske pravice v Ljubljani. "Učenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Blisk: Ponoven referendum o združitvi s Panonijo 17. aprila bodo Bliskov i delavci na referendumu ponovno glasovali o združitvi s Panonijo. 1ih0 Ca *° bile v naših tozdih, delovnih skupnostih in enovitih delov-(,^n'žacijah volitve v organe upravljanja. Volilna udeležba je bila PtaVj „bra, saj je v vsem IMP-ju oddalo glasovnice 7.481 delavcev, se ^v$kih 0<*stotka volilnih upravičencev. Do danes se je večina de-'Oujtj *vetov tozdov, delovnih skupnosti in delovnih organizacij že S “'rala, sozdov delavski svet pa bo imel prvo sejo v novem man-Slj|( °bdobju 18. aprla. 10. aprila seje sestal koordinacijski odbor v sozdu IMP ter pripravil predlog za nosilca vodilnih funkcij 0(lbOr v.e,tl delavskem svetu. Za predsednika predlaga koordinacijski Prt(jS(|.s,ri'likata Livarjevega delegata Iztoka Muniha, namestnik Hljc, ni^a pa naj bi bil iz Klime Celje, s tem da so predlagali Kliinini n' konferenci, naj določi kandidata. Vabilivtoz(lih Elektromontaža, Ten-Energetika,Ten-Tele-^•ih s kat'le in Inženiring tudi ponovni referendumi o samoupravnih !*kti. ^<>Zc*a. Tudi na teh referendumih niso bili povsod sprejeti vsi I' sPl'ea1J>r®n,enibe Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd, ■ e Sozdovega statuta in spremembe Temeljnega samou- i vsP°razuma o združevanju sredstev sta zavrnila tozda Elek- if 'uhia aza in Ten-Energetika, Spremembe samoupravnega spora- - rd*li samoupravne akte, o katerih so glasovali. I‘ l°i(lill0^ružitvi v Interno banko pa samo tozd Elektromontaža. V ihu Dni^i ^elekomunikacije in Inženiring so delavci na referenci Na Vo»tve v 1 in F. K.) Ogrevanje-vodovodu in Panoniji. Ko sem \prušal direktorja tozda Blisk Jožeta Koutra (od začetka aprila je v Blisku ukinjen ukrep družbenega varst\ a in delavski svet, ki se je na novo konstituiral je po opravljenem razpisu dotedanjega prisilnega upravitelja imenoval za direktorja), kaj bo združitev prinesla Bli-skovim delavcem, je bil kratek: »Socialno varnost«. Pri tem pa Kouter ne misli, da bo združitev s Panonijo kot močnim proizvajalcem kmetijske opreme, po kateri je na trgu veliko povpraševanje, koristna samo za Bliskovc proizvodnjo. Nasprotno, trdno je prepričan, da bo združitev enako pomembna za nadaljnji razvoj Bliskov e montažne dejavnosti. Njegovo razmišljanje je preprosto in jasno: »Ugotavljamo, da za montažo nimamo dovolj dela, - oziroma smo prisiljeni podpisovati pogodbe po izredpo nizkih cenah. Zakaj? Res so ob- -jektivne razmere težke, toda prepričan sem, da bi nam uspelo pridobiti za montažo več dela in pod boljšimi pogoji, če bi imeli več sposobnih kadrov za prodajo montažnih storitev. V okviru sanacijskega programa smo si zastavili tudi kadrovsko krepitev tozda, vendar nismo bili dovolj uspešni. Prepričan sem, da bomo skupaj s Panonijo mnogo lažje ustanovili ustrezno službo.« Pa ne le prodajo montažnih storitev, skupaj s Panonijo bodo lahko okrepili tudi druge službe; prodajo izdelkov, nabavo, razvoj in vse ostale strokovne službe. Naslednji pomemben element so proizvodni programi. V elaboratu o združitvi s Panonijo je konkretno navedeno, kaj bo delal Blisk. Za to pa bo potreboval nove stroje in pripravljen je tudi investicijski elaborat v višini 65 milijonov dinarjev. »To so s® «e ■\cli\l Na » °bravn I’ sveta Počitniške skupnosti, kjer so )kiipn av_ali analizo poslovanja Počitniške ''kupn°s,‘, za lansko leto, informacija o planu -tei*ah z$t| Za *etos’ problematiki letovanj in stih na J e*°šnjo počitniško sezono, o možno-§0rj j uPa počitniških prostorov v Kranjski v»tije aa Goriški planini, investicijsko vzdrže-ltišnje i anskem letu in plan združevanja za lestev ,jr V* *n Potrditev nakupa osnovnih sred-%rav° ne8a inventarja je bila najbolj živahna' Anai:a cen in regresiranja. *>°roča| y Poslovanja za lansko leto, o kateri je ukleto ^orze> kaže dobre rezultate. l *'tnišitS 6 Pret*videno, da bodo skupni stroški k?t |an- o skupim^ za okoli 46 odstotkov večji Nujejo ’ .r'aj*>°lj se bo podražila hrana — oce-a°do ,.a za okoli 70 odstotkov. Precej dražje , Plaisf zak“P"ine. ^^'jevp0De^?nomska cena letovanj v okviru H?tfdil ni °^‘tn‘ške skupnosti, ki jo je 4. aprila ;,,na«iev Jen svet’ bo za IMP-jeve delavce 980 .°*kov ko bo za tuje goste 25 od- ■ l°h pa . ia> Plan ekonomske cene za polpen-S^_^H50dinarjev. o bomo letoval i O cenah letovanja so člani sveta Počitniške skupnosti precej razpravljali in sicer je bilo rečeno, da so bile že lani za marsikoga preveč zasoljene. Namen je, da bi čim več delavcev letovalo v okviru Počitniške skupnosti, pri sedanjih cenah pa je videti, da jih bo letovalo vedno manj. Glede regresiranja razlike v ceni delavcev, ki bodo letovali prek Počitniške skupnosti, so nekateri menili, da bi najbolj pomagali tistim delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke in manj ali pa nič tistim z visokimi osebnimi dohodki. Glede na to, da precej IMP-jevih tozdov ne bo sposobnih dodatno regresirati dopusta svojim delavcem, ker sp na meji rentabilnosti, je lim Sui ligoj iz TIO Idrija smatral, naj bi našli druge možnosti, kajti skupne porabe tozdov ni mogoče več obremenjevati. Glede dodatnega regresiranja delavcev je menil član iz Klime Celja, da se najbrž večji del delavcev, ki nikoli ne gredo na morje, ne bo strinjal z regresiranjem dopustov. Razpis za letovanje objavljamo na zadnji strani. MARIJA PRIMC samo stroji, nobenega vlaganja \ zidave ni,« poudarja Kouter. Denar ne bo problem, saj naložbo podpira murskosoboški izvršni svet, pa tudi Pomurska banka — pogoj pa je integracija s Panonijo, kajti gre za usklajen načrt: tudi Panonija ima pripravljen investicijski program, oba pa se dopolnjujeta in skupaj tvorita celoto. Skratka, z načrtov ano naložbo ho Blisk močno okrepil svojo strojno opremo, obenem pa pridobil tudi precejšen obseg dela, kar je drugi temeljni kamen socialne varnosti njegovih delavcev. Če bo investicijska suša še hujša, se bodo monterji preusmerili v proizvodnjo, »Toda to je le izhod v skrajni sili,« poudarja Kouter. »Osebno sem proti temu, da silimo ljudi, naj pustijo poklic, za katerega so se usposobili, razen če niso za to zares neizogibni razlogi. Toda najprej je treba narediti zares vse za pridobitev montažnih del.« Montažna dejavnost ni torej ob načrtovani povezavi prav nič zapostavljena. Dokaz: V letošnjem letu so predvidena tudi določena sredstva za nakup opreme za montažno dejavnost. To je Tozdi slabo obveščajo svoje delavce v Iraku Mnogi naši tozdi, delovne skupnosti in enovite delovne organizacije še vedno ne pošiljajo zapisnikov delavskih svetov in samoupravnih komisij svojim delavcem, ki so na delu v Iraku. Mislimo, da bi morale prizadete organizacije in delovne skupnosti to zadevo takoj uredili. Zavedati bi se morali, da so delavcem toliko tisoč kilometrov od doma informacije dosti bolj dragocene. Zanje je to stik z domovino, pa tudi zaradi vrnitve je nujno, da so tekoče obveščeni o vseh novostih v domovini. j Zavedati pa se moramo (vsi, ki smo v domovini), da so naši delavci v Iraku člani naših kolektivov in imajo povsem enake pravice kot delavci doma. Da pa bi to pravico lahko imeli, morajo biti seveda najprej obveščeni o vsem, kar se doma dogaja. Zapisniki so res osnovna stvar, ki jo morajo prejemati. Mi pa se na delavce v Iraku spomnimo predvsem, kadar so pred \rati referendumi ali volitve. ko jim pošiljamo vsa potrebna gradiv a, da bi bili izidi glasovanja čim boljši. Toda tudi delavski sveti in drugi organi sprejemajo mnoge odločitve, ki naše ljudi v Iraku zanimajo. Zamisliti bi se morali nad izjavami delavcev v Iraku, da se čutijo nekako odrinjene in pozabljene! To je ena od ugotov itev iz poročila sindikalnih organizacij o življenju in delu v Iraku. Poročilo objavljamo na 6. strani. napor, da bi se Bliskova montaža razvijala in uspešneje delala. »Vodstvo tozda in bodoča delovna organizacija se bosta morala v največji možni meri angažirati, da bo montaža primerno oskrbljena z delom. To usmeritev podpirata tudi sozd in občinski izvršni svet. Prepričan sem, da bo po letih investicijske suše prišel čas, ko se bo spet gradilo,« meni Kouter. »Tudi za občino bi bila takrat škoda, če bi zaradi današnjih težav pustili našo montažo zamreti.« Takšne so razmere. Ne gre tudi prezreti dejstva, da zunanji dejavniki sozd IMP. občinski izvršni svet in Ljubljanska banka — Pomurska banka nedvoumno podpirajo združitev. Njihova beseda je jasna: Posojila za investicijski program in za potrebna obratna sredstva bo Blisk dobil le, če se bo pridružil Panoniji. Vzrok takšitega pogoja je jasen: Brez združitve ostane Blisk tudi brez programa, kako uporabiti načrtovano opremo. Danes pač niso več časi, ko bi si lahko privoščili nakup strojev in šele nato začeli razmišljati, kaj bomo delali z njimi. In če združitve ne bo? »Ocenjujem, da Blisk v tem primeru ne bi mogel že letošnjega zaključiti pozitivno. V montaži imamo že zdaj težave, če ne bo združitve, se bodo pojavile še v proizvodnji. Izguba bo neizbežna posledica,« je dejal Jože Kouter. In to je razlog, da je na začetno vprašanje, kaj bo Blisk pridobil z združitvijo, odgovoril tako kratko: »Socialno varnost.« Več o Bliskovem poslovanju in o ukinitvi ukrepa družbenega varstva na 2. strani. lojze Javornik Pospešiti delo na novem sistemu nagrajevanja Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose načrtuje, da bo sredi aprila obravnavala gradivo o novem sistemu osebnih dohodkov v našem sozdu. Predosnutek ključnih materialov (to je Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, metodologija za analitsko oceno in katalog tipičnih del, ki naj bi bila v vsem sozdu enotno ocenjena) je bil od lanskega poletja v strokovni razpravi. Toda ta razprava ni dala novih spodbud, niti pripomb. Komisija je torej imenovala ožjo delovno skupino, naj predosnutke dopolni, da bodo primerni za širšo obravnavo. Prva obravnava bo na seji Komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose. Tam bodo presodili, kako naj tečejo nadaljnji postopki. Člani komisije so se strinjali, da zdaj ne kaže več odlašati, čeprav so akti, ki opredeljujejo sistem osebnih dohodkov, seveda zelo kočljiva zadeva, še zlasti v tako heterogeni organizaciji kot je IMP. Zelo težko bo namreč narediti metodologijo, ki bo uporabna tako za monterje kot za vse večje naše proizvodnje. Če delovni skupini ne bo uspelo že v prvi fazi ponuditi dovolj prožne metodologije za analitsko oceno del in nalog, bodo najprej posredovali v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma in šele nartffudi osnutke drugih aktov. L. J. wees3Biee*6 IZ VSEBINE • Panonijini ukrepi za rešitev nelikvidnosti, str. 2 V tozdu Elektrokovinar so sprejeli sanacijski načrt, str. 3 Pripravljen je investicijski program za drugo fazo računalniško podprtega informacijskega sistema, str. 4 Objekti, ki jih gradimo: Polnilnica mineralne vode v Bijelem polju, str. 4 • Kaj lahko naredijo naši delegati? str. 5 Kaj dela in kako je organiziran sindikat v Iraku, str. 6 • Razpis za letovanje v Počitniški skupnosti, str. 8 • Planinske novice, str. 8 ae.vsamnsmK Odprto pismo Čimprej pripraviti skupne osnove Že od ustanovitve sozda IMP v letu 1977, ko se je razsul enotni sistem delitve sredstev za OD bivše DO IMP, se v okviru delovnih organizacij v njeni sestavi trudimo vsak po svojih močeh za izdelavo idealnega sistema delitve sredstev za OD. Glede na nedodelanost te tematike v splošnem družbenem smislu ter številnost modelov, ki se najdejo na tržišču so uspehi zelo različni, prav tako pa tudi njihove izvedbe. Taka raznolikost modelov pa skupaj z različnimi gospodarskimi rezultati povzroča močno različne osebne dohodke po posameznih delovnih organizacijah. Ti pomenijo na eni strani različna izhodišča za gospodarjenje, na drugi strani pa veliko nesoglasij, nerazumevanja in nezadovoljstva med delavci, ki na skupnih objektih ali tovariških srečanjih primerjajo svoje OD. Tako situacijo lahko rešijo samo usklajena merila in skupne osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo celotne sestavljene organizacije. V okviru takega sistema je potrebno urediti zadeve ločeno po področjih montaže, proizvodnje in intelektualnih storitev. V ta sistem je potrebno tudi vpeti izhodišča za enotno vrednost RR-1 ali vsaj čimbolj zmanjšati razpon v vrednostih teh RR. Jeseni 1983 je delovna skupina na nivoju sozda IMP izdelala delovni osnutek skupnih osnov in meril ... za delitev sredstev za OD in SP. Osnutek so obravnavali strokovni krogi ter dali nanj nekaj bolj načelnih pripomb. Nato ga je obravnavala tudi s strani delavskega sveta sozda imenovana komisija na svoji prvi seji. Mnenje članov je bilo, da je potrebno osnutek dodelati, da bi bil sposoben za poprejšnjo obravnavo. Menili so, da je potrebno v osnutek vključiti predvsem večjo delitev po branžah, določila zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter prav tedaj došle strokovne podlage, ki sta jih izdala Gospodarska zbornica SR Slovenije in Republiški svet ZS. Možno je, da so bili objektivni razlogi tisti, ki so za\ rl i delo omenjene komisije. Smatramo pa, da je tematika tako pereča in rešitev tako nujna, da komisija mora nemudoma nadaljevati delo ter ga do pričetka letnih dopustov 1984 zaključiti z osnutkom, sposobnim za poprejšnjo obravnavo. To je zahteva, ki zatava najosnovnejše interese delavcem na poslovnem sistemu IMP. Pozivamo samoupravne organe, individualni poslovodni organ, družbenopolitične or-ganizcije in strokovne delavce sozda IMP, da našo zahtevo podpro ter dosežejo takojšnje nadaljevanje dela komisije za sestavo skupnih osnov in meril ... delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Akcijska konferenca Z K DO EMOND Delavski svet DO EMOND Pripis: Emondova akcijska konferenca ZK in delavski svet nista osamljena v prepričanju, da je treba pospešiti dela na novem sistemu osebnih dohodkov. Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose je na seji 7. marca imenovala delovno skupino, ki mora do sredine aprila pripraviti gradivo. Torej lahko v kratkem pričakujemo javno razpravo. Glej tudi članek na 1. strani! Panonija skuša pridobiti dolgoročno posojilo za obratna sredstva ^e/, Rešitev nelikvidnosti Delovna organizacija IMP — Panonija že vrsto let uspešno širi obseg svoje proizvodnje, vendar pa ta rast ne daje ustreznih rezultatov pri dohodku in osebnih dohodkih Panonijinih. delavcev. Tako je, ker Panonija ni imela dovolj denarja za obratna sredstva, zato jo stalno muči nelikvidnost. V planu za letošnje leto so si zato kot eno osrednjih nalog zastavili rešitev vprašanja nelikvidnosti in zagotovitev obratnih sredstev. materiale ne sprejemajo men* pač pa zahtevajo gotovino. c gotovine nimaš, so dobave mat?" riala manj zanesljive. V PanonU so zaradi pomanjkanja materi* Da bi res,h ta problem, so zaprosili Ljubljansko banko — Pomursko banko za 100 milijonov dinarjev dolgoročnega posojila za obratna sredstva in za konverzijo kratkoročnih posojil v dolgoročne, kar je nadaljnjih 80 milijonov dinarjev. Po dosedanjih pogovorih v banki, katere pristojni organi o tej zadevi sicer še niso odločali, \ Panoniji pričakujejo, da bodo s prošnjo uspeli — če ne v celoti, pa bodo dobili vsaj večji del potrebne vsote. Pričakujejo posojilo za obdobje petih let z začetkom odplačevanja v letu 1986. Obresti bodo visoke — \ višini sedanje splošne obrestne mere ali še višje, če se bo z medbančnimi dogovori splošna obrestna mera še povečala, kar lahko pričakujemo. Torej bo odplačevanje tega posojila kar hudo breme, toda direktorica Panonijine finanč- V Blisku so lani dosegli dober rezultat in presegli zastavljene cilje Konec družbenega varstva Tozd Blisk je lansko leto zaključil dobro. Načrtovani celotni prihodek je presegel za 3 odstotke, dohodek za 21 odstotkov, čisti dohodek za 10 odstotkov in dosegel 18 milijonov dinarjev ostanka dohodka, kar je za 39 odstotkov več, kot so načrtovali. Tudi osebne dohodke so precej povečali. Takšno doseganje in preseganje zastavljenih ciljev je v sedanjih težkih gospodarskih razmerah že samo po sebi lep dosežek. Toda ne smemo pozabiti, da je Blisk leto 1982 zaključil z izgubo in da je zbor združenega dela murskosoboške občinske skupš-. čine konec lanskega marca v tem tozdu zaradi motenj v samoupravnih odnosih in poslovanju uvedel začasni ukrep družbenega varstva. Leto dni je trajal ta ukrep družbenega varstva in Bliskovi delavci imajo danes kaj pokazati. Spomnimo se, koliko je delovnih organizacij v- Sloveniji, kjer se motnje v poslovanju vlečejo iz leta v leto kljub sprejetim sanacijskim programom. V Blisku pa so v letu dni dosegli očitne rezultate, kar je potrdil tudi zbor združenega dela murskosoboške občinske skupščine, ko je 9. marca 1984 obravnaval poročilo o izvajanju začasnih ukrepov v tozdu Blisk. Zbor združenega dela ugotavlja, da so bili v času ukrepa družbenega varstva doseženi pozitivni premiki, ki se'Itiražajo predvsem v odpravi motenj \ samoupravnih odnosih, izboljšanju delovne discipline in odnosu do dela, povečanju odgovornosti delavcev, do dela in družbenih sredstev, boljši izrabi delovnega časa, odpravi najpomembnejših pomanjkljivosti pri evidenci in poslovanju z materiali, povečanju produktivnosti, izboljšanju notranje organiziranosti ter doseganju planskih nalog za leto 1983. Z združevanjem določenih sredstev in premostitvenih kreditov delavcev v SOZD IMP ter ostalih družbenih dejavnikov so bile premoščene finančne težave in dosežen pozitivni finančni rezultat v letu 1983. Toda takoj v naslednji točki je zbor združenega dela sprejel naslednjo ugotovitev: »V času ukrepa družbenega varstva ni prišlo do dolgoročnih, trajnih rešitev za izboljšanje poslovanja, zlasti do potrebnih preusmeritev proizvodnih programov, ki so bili zastavljeni s sanacijo. To je delno tudi razlog *a še vedno težaven položaj TOZD Blisk, ki ima v tem trenutku slabo zasedene montažne zmogljivosti, novih programov pa še nimajo uvedenih v proizvodnjo. Gb tem se srečuje tudi s pomanjk:, m sredstev za investicije in ikvidnostnimi težavami.« Zato ie zbor združenega dela podpri,...daljnjapi izadevanja/a združitev Bliska in Panonije in sprejel sklep, naj se v Blisku ponovno razpiše referendum, ki mora biti temeljito pripravljen in Bliskovi delavci podrobno seznanjeni z gospodarskim položajem tozda, s prednostmi združitve in z vsemi podrobnostmi, ki jih zanimajo. Zbor združenega dela je tudi sprejel ugotovitveni sklep, da je s 1. aprilom ukrep družbenega varstva v Blisku prenehal (sprejet je bil namreč za leto dni). Čemu lahko pripišemo Bliskov solidni poslovni rezultat? V prvi vrsti seveda Bliskovim delavcem, saj tako murskosoboški izvršni "svet kot sanacijska komisija ugotavljata učinkovitejše delo, povečano storilnost, boljšo disciplino in tudi boljšo organiziranost tozda. Začasni poslovodni organ je v okviru svojih pooblastil posegel tudi po disciplinskih ukrepih in izrekel 3 opomine, 4 javne opomine, 2 ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja in 8 prenehanj delovnega razmerja. Vendar pa ti disciplinski ukrepi zanesljivo niso sami prinesli preobrata. Vsekakor je Bliskov kolektiv dokazal, da zna delati tudi v težavnih razmerah. Uvedli so tudi stimulativnejše nagrajevanje proizvodnih in režijskih delavcev. Pristaviti pa je treba, da je bil Blisk deležen tudi pomoči. Tako je Blisk dobil od Interne banke posojila za izboljšanje likvidnosti. Težavo zaradi pomanjkanja dela za montažo je blažila vključitev Bliska v izvajanje del v Iraku (konec marca je bilo tam 54 Bliskovih monterjev) in v dela, ki jih izvajajo drugi IMP-jevi tozdi. Zaradi pomanjkanja del je Blisk prevzel od Panonije proizvodnjo visokonapetostnih aparatov (TSN program) in pričel delati za Panonijo tudi nekatere druge proizvode. Za to proizvodnjo je nabavil tudi najnujnejšo strojno opremo, vredno 60 milijonov dinarjev. So pa ugotovili, da zaradi disparitet v cenah s TSN programom niso ustvarili ustreznega dohodka. Ob teh dosežkih sc človek vpraša, zakaj sanacijska komisija opozarja, da Bliskovi rezultati še ne pomenijo dolgoročne sanacije. Glavni vzrok je, da Blisk nima jasno izoblikovanega proizvodnega programa, s katerim bi se -čvrsto usidral na tržišču. V lanskem letu Blisk svojih drobilcev ni uspel prodajati v na-črtovanem-obsegu. Tovarna stikalnih naprav je napovedala, da v letu 1985 namerava sama prev -zeti proizvodnjo visokonapetostnih aparatov. Bliskov a livarna dela v neprimernih prostorih z zastarelo opremo, zato ima težave s kvaliteto izdelkov. Pri montaži pa sta problepi tako pridobivanje del kot cene. Strojna montaža je lani plan presegla za 10 odstotkov in naredila za 10 odstotkov več kot leta 1982. Elektromontaža je lani za svojim ciljem zaostala za 14 odstotkov in dosegla 19 odstotkov manj prihodka kot predlanskim. Proizvodnja pa je lani svoj plan presegla za 2 odstotka in ustvarila kar 64 odstotkov več prihodka kot v letu 1982. Toda direktorja tozda Jožeta Koutra še bolj skrbijo cene, pod katerimi so prisiljeni podpisovati pogodbe. Zaradi podražitev z iz- kupičkom komaj še pokrivajo materiale in direktne osebne dohodke monterjev. Skratka, Bliskov a montaža je prisiljena prevzemati delo pod izredno neugodnimi pogoji. Povejmo pri tem, da je Bli-skova kalkulativna ura precej cenejša od ure, ki jo zaračunavajo naši ljubljanski montažni tozdi! Toda Blisk se pri pridobivanju del omejuje na Pomurje, kjer trenutno ni večjih objektov , manjše pa so zasebniki ali manjše organizacije pripravljene prevzeti po izredno nizkih cenah. Edina perspektiva je torej v iskanju proizvodnega programa, ki ga bo tržišče sprejemalo. Takšno usmeritev pa ponuja elaborat o združitvi s Panonijo. LOJZE JAVORNIK no-računovodske službe Gizela Horvat pravi, da bodo koristi v sekakor v ečje od negativ nih posledic. Panonija zdaj namreč kupuje potrebni material s kratkoročnimi krediti ali z menicami. Obresti na kratkoročne kredite in menice pa so višje, kot bodo obresti za dolgoročni kredit. Z drugimi besedami: Kredit za obratna sredstva ne bo zastonj, a še vedno bo cenejši, kot če bi še naprej delali tako kot doslej. Samo za primerjavo: V letu 1982 je Panonija plačala 42 milijonov dinarjev obresti, lani pa že 98 milijonov dinarjev. Stalno povečanje obresti pa Panoniji slabša gospodarske rezultate in lahko vse manjši delež zalog pokrivajo z lastnim denarjem. V letu 1982 so jih pokrili le 15 odstotkov, lani komaj 4 odstotke. Pri tem dodajamo, da imajo v Panoniji boljši koeficient obračanja zalog od. IMP-jevega povprečja. Pridobitev dolgoročnega posojila za zaloge materiala pa je tudi korak k uresničevanju določil Zakona o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, ki je v pripravi za sprejem v Zvezni skupščini. Ta zakon bo zahteval, da delovne organizacije krijejo zaloge z lastnim denarjem ali dolgoročnimi krediti. Tudi, če bo Panonija dobila zaprošeno posojilo, pravi Gizela Horvat, ne bo imela zalog, v celoti pokritih na predpisani način. Še naprej si bodo morali namreč delno pomagati tudi z izdajanjem menic. Če pa bo zakonodajalec, kot nekateri predlagajo, določil petletno obdobje, v katerem naj delovne organizacije postopno dosežejo zastavljeni cilj, bo to za Panonijo uresničljiva naloga. Predvsem pa vodja Panoniji-nega računovodstva pričakuje, da bo posojilo za obratna sredstva omogočilo boljšo nabavo in s tem tudi boljše organiziranje proizvodnje. Zdaj se dogaja, da nekateri dobavitelji za kritične morali že večkrat poslati delav°£ p * na prisilne dopuste. Še huje je’ p^ nepričakovan^ sve(| inih času kadar zaradi dobav ne morejo ob pravem ča*u El^, končati strojev in jih izroči %, kupcem. Kmetijski stroji pa s° sezonsko blago in zgodi se, da B potem več mesecev čakajo n prodajo, s tem pa vezan denar,» ga Panoniji tako primanjkuj6: Posojilo bo torej tej delovd organizaciji omogočilo boljj0 nabavo in s tem učinkovitejša proizvodnjo. To priložnost ramo izkoristiti za večjo akutna lacijo, da postavimo svoje posl° vanje na zdrave temelje in pote1" tudi odplačevanje ne bo prehu problem, pravi Gizela Horval’ Za Panonijino likvidnost pa j? , .u|; izredno pomembna tudi pome6 Prej Interne banke IMP in sicer z od' *kUr H* "tve C'isk, *otd H Slavi Slav *ato . El "»aj %t Proi; kupom menic, ki jih Panonij3 Nr sprejema od svojih kupcev. Na *3 ■3,1 - • , ur- iall '*< način je Interna banka daj* v r‘ Panoniji finačne injekcije, d gtan likvidnost ni nikoli zdrknila p°fl (V Od, Pili kritično točko. Samo želimo 5 ■ da bi imela Interna banka še na prej tak posluh, je poudarila O1 joii žela Horvat. tl/ ^ LOJZE JAVORNIK > kov Pojasnilo V zvezi s člankom o zboru 1°. terne banke v marčevski števil*1 IMP Glasnika vam dajemo sl deče pojasnilo: Skupni dohodek Intefd banke v letu 1983 je bil 31,581.672,30 in je bil razdelF na TOZD. Iz tako ustvarjenj k«o tisti lev Pro skupnega dohodka pa so TOZj7 dolžne združevati v rezerv1 sklad in sklad osnovnih sredsl6 Interne banke (ca 30'i). Skupni dohodek se razd6 med vse združevalke in upor3 niče združenih sredstev po krit6 riju iz SS o združitvi v IB in si<^ tako, da so K Ele Pro dat ’aži v vse da Pie 1 "je »o osnova za deli16' id skupnega dohodka plačane prejete obresti, pri čemer se P1 čane obresti TOZD (za naj kredite, eskont menic) up°*te vajo v polovični višini. . VILJEM SEMOLIČ, dipl- Fakturirana realizacija — februar 1984 Real. Plan (v 10 din Izvršitev Indeks izvršitve <1 N" 1984 za 2 ries. febr. februar 2 mes.8 4 2 me s. 19 8 4 1 letni plan plan za 2 mes. Plan o'A TOZD 1 2 3 4 5 6 7 | 8 9 _j 1 . ov 1.505.400 244.778 125.249 56.818.743 100.362.953 127.162.638 • 7 ! 41 45 79 g7 2 . KM 647.500 105.283 53.372 32.588.577 52.461.264 60.317.460 | 8 50 60 gl 3. MK 682.450 110.967 56.730 27.501.122 54.109.135 66.621.120 i 8 49 48 ij5 - SD 8.457 1.385 669 707.753 1.411.547 1.128.341 ! 17 102 ■106 A* g2 PRCM37T 2.843.807 ' 462.413 236.570 117.616.195 208.344.949 255.229.559 7 45 50 155 4. MM 1.147.500 149.400 79.500 97.042.206 191.122.903 123.471.004 17 128 122 134 ilO 5. IB 42.400 7.000 3.500 2.899.001 6.035.602 4.499.250 14 86 83 6. PROJ 51.800 6.740 3.630 3.754.159 5.847.067 5.297.604 11 87 103 lJ.75 . BLISK 580.000 78.300 42.200 29.294.488 63.409.626 36.269.965 11 81 69 1.49 . EKO 573.000 94.700 46.000 46.939.488 76.532.615 51.197.606 13 81 102 l$5 PMI 2.395.100 336.140 174.830 179.929.342 342.947.818 220.735.429 14 102 103 98 . EM 970.000 136.900 67.200 51.162.475 116.898.471 129.563.687 12 85 76 ]flO - brez.bi.izv. 910.000 128.400 63.000 47.765.924 102.471.891 102.743.180 11 80 76 l6\ lOfl 10. DVIG 391.700 55.100 27.100 20.314.684 41.505.983 25.864.007 11 75 75 11. TEN-E 695.000 98.100 48.100 53.492.U0 90.650.836 84.307.242 13 92 1U 2l1 .2. TEN-T 580.000 81.900 40.200 41.793.754 87.432.858 40.274.973 15 107 104 p1 13. ISO 414.400 58.500 28.700 29.506.717 47.355.888 37.240.373 Tl 81 103 74 - CK 70.198 9.900 4.900 3.700.130 5.023.271 5 37 ... 12° BOND 3.121.298 440.400 216.200 196.269.740 387.544.166 322.273.553 12 88 91 23a KLIMAT 850.000 115.000 63.000 64.182.272 116.362.203 50.289.668 14 101 102 114 TIO 900.000 125.000 72.000 38.917.225 70.279.781 61.792.503 8 56 54 po PANONIJA 2.303.997 398.136 250.148 188.064.473 306.990.073 180.800.780 13 77 75 14.TRATA-A 600.000 83.400 45.600 73.987.793 $23.608.044 78.488.839 21 148 162 172 15.TRATV-Č 550.000 82.500 44.000 60.017.459 82.384.439 48.010.504 15 100 136 141 16. ITAK 315.000 51.975 26.775 30.569.348 56.583.498 40.201.250 18 109 114 95 17. SKIP 611.000 80.600 41.500 39.401651 70.710.569 75.103.329 12 88 95 26° 1 8. IPKO 528.000 85.148 42.574 53.969.625 121.311.608 45.558.061 23 142 127 15J IKD 2.604.000 383.623 200.449 257.945.776 454.598.158 287.361.983 17 119 129 13° 19. ISNL 1.152.560 165.000 84.500 85.095.597 165.819.586 119.971.639 13 101 101 1.77 < 20. TV 504.000 72.000 37.000 35.052.833 70.117.252 39.6U.451 ■» 97 95 19° 21. VIPO 175.300 26.190 14.320 15.925.444 29.088.587 15.110.652 1 17 111 lil 17 135 2. LBK 360.000 44.489 23.606 23.870.687 44.837.465 25.225.959 i 12 101 101 LIVAR 2.191.860 307.679 159.426 159.944.561 309.862.890 199.919.701 14 101 100 ' ^ - Real Plan (v 10Jdin 1 Izvršitev | Indeks izvršitve i 1984 za 2 mes. februai februar 2mes.84 2 mes.1983 letni plan. plan zal pla,‘ 7 mes. ! f^$J- 23. n> 873.000 134.440 67.220 76.297.100 142.574.991 95.278.311 16 106 24. MP i 548.500 84.460 43.965 44.784.752 85.607.345 61.817.198 16 101 KLIMA '1.-421.500 j 218.900 111.185 121.081.852 228.182.336 157.095.509 16 104 25. INŽ 186.771 i 31.000 15.000 5.427.364 9 9 26. MARK , 131.984 22.000 11.000 11.210.071 22.485.293 9.217.513 17 102 27. PB 180.613 29.900 14.500 1.534.672 7.617.292 15.329.835 4 25 28. TEHNCM. 233.940 j 38.700 18.800 12.822.995 28.520.487 41.566.073 12 74 29. AICH 250.000 1 26.000 16.000 13.162.414 21.746.610 16.345.698 9 84 30. IC 29.500 4.130 1.920 1.914.807 3.744.802 3.536.066 13 91 IZIP 1.012.808 151.730 77.220 40.644.959 84.114.479 91.422.549 8 55 - PD 30.244 1.500 500 500.100 1.592.487 139.082 5 106 IMP 19.674.614 12.940.521 J 1.5.61 ,52F 1.365.096.496 2.510.819.340 1.827.060.31f . 13 85 ^'lavski svet tozda Elektrokovinar je sprejel sanacijski program Programsko čiščenje in boljša organizacija dela p '»rek, 27. marca je delavski svet tozda Elektrokovinar sprejel sanacijski p,e^rar') tega tozda. Razprava na seji delavskega sveta je bila precej45urna in SV(. **kšne so bile predhodne razprave, na katerih so se delegati delavskega (j? Posvetovali s svojimi sodelavci. Sprejeti sanacijski program bo namreč za okovinarja pomenil korenite spremembe, česar se vsi delavci zavedajo, v. °n' čudno, da so imeli delegati delavskega sveta precej vprašanj in opozoril ^cijski program pa so nazadnje soglasno sprejeli. . ®ODOČA PROGRAMSKA USMERITEV ^Očiščevanje programske usme-tj: 5ie v Elektrokovinarjevem sana-ProSramu opredeljeno šele na ,°ruga faza aktivnosti in je precej j, Koncil elaborata (predzadnje po-gl'!e)- V razpravi pa je prav to po-;a, le zbudilo največ pozornosti, p Začnimo tudi poročilo s to temo. i i^ektrok. Uo Pomisleke in resne skrbi zaradi k ^Ovitv^ v oraHivn* »Ohstmpni ovinarjevi monterji gradivu: »Obstoječi pr !;v°dni in montažni program je aku lr°*t" neustrezen in premalo l^olativen, da bi zagotavljal nor-?a[n° UsPešnost in razvoj tozda.« |a |° je potrebno zmanjševati insta-v Js*° dejavnost in usmeriti vse sile gtg^v°j novega proizvodnega pro-Orl a naprav za izkoriščanje vode. Pili m°ntažc je zapisano, naj bi kre-lz°lacijsko dejavnost za potrebe troj sozda IMF in ohranjali elek-o^s^laterstvo v približno enakem d0_ Su. Delavski svet je sprejel še lU nil° sanacijskega programa in |(0vCriCl zapisal, da bo imel Elektrode J'lar tudi montažo instalacij za C,*!* pripravo vode in montažo lCv naprav, saj je oboje dopolni-pr fektrokovinarjevih proizvodnih »•kniov, Kaj PA STROJNA Ne . MONTAŽA? Eljkj i° prav tisti, ki so trdili, da je Ptoo ^ovinar s tem sanacijskim darj am°m »prodal« svoje vodovodi 'n kurjavarje mariborski Mon-v ^ ede programske usmeritve ni vSebj°ac'jskem programu nobene dg S(;ns*e odločitve, pač pa le naloga. P1cl naredi podrobnejše in kom-% ne programe na treh področjih: nje _ a?vojna programa proizvod-iznk Prav za tehnologijo vode in aci)ske dejavnosti. • Program postopnega prenosa strojnih instalacij v mariborsko Montažo. Razen odločitve, da bodo izdelali navedene tri programe, sta navedeni še dve nalogi: krepitev komercialne in razvojne službe v delovni organizaciji PMI in realizacija dogovora, da bo Elektrokovinar zares prevzel izvajanje izolacij za vse potrebe v sozdu IMP. V elaboratu torej piše. da je treba šele narediti program za prehod strojnih instalacij iz Elektrokovi-narja v Montažo Maribor. Ta program bo moral pokazati, kaj bo prenos pomenil za enega in drugega partnerja in šele s temi podatki \ rokah se bo odločalo.o tej zadevi. So pa imeli Elektrokovinarjevi delavci čisto prav, ko so se ob tem vprašanju ustavili bolj, kot bi bilo potrebno zgolj za sklep o izdelavi nekega programa in ekonomske ocene. Komisija, ki je pripravila sanacijski program namreč očitno navija za prenos strojne montaže v Maribor. Lahko bi rekli, da tudi to ni nič posebno novega, saj je vendar v temeljnih samoupravnih aktih delovne organizacije mariborska Montaža opredeljena kot nosilec montaže strojnih instalacij, medtem ko naj bi Elektrokovinar te dejavnosti ne imel. V delovni organizaciji in tudi v tozdu so že večkrat govorili o tem. Toda dosedanji sklepi so bili pavšalni, niso upoštevali vsega, kar takšna preselitev terja. Zdaj pa je odločeno, da je treba narediti program —- rečeno lahko »samo program«, a tak, da bo problem prenosa strojnih instalacij obdelal res celovito in to nalogo tudi finančno ovrednostii. Kakšni so razlogi za prenos? Lahko bi jih razdelili v dve skupini: ^Jjjjnje predstavnikov OOZK in sindikata klavci ne delajo slabo, organizacija je slaba Po? razmerah v Elektrokovinarju in sanacijskem programu sem se Na' afja* tl|di s sekretarjem OO ZK Janezom Zemljaričem. Itriz fej je opozoril še na en element, ki je tudi povzročil in zaostril Prvaa nesoglasja med vodilnimi; »OO ZK je bila pri nas verjetno vod’ K' je začela reševati notranje razmere. Čutili smo, da je med •udi' n'm' trenje, zato smo sklicali več sestankov,pomagal nam je Zatjp^činski komite ZK, in nazadnje smo direktorju izrekli ne- ?^Vzr°kih slabosti je rekel: *u|t a^' delavci menijo, da ne delajo tako slabo. Vzrok slabih režam °v ie slaba organiziranost našega tozda, pa tudi delovne or- v ?c,'ie pmi.« žad_. e)°vni organizaciji PMI je res precej problemov, saj navse-jere,llm.arno celo komisijo, ki zdaj skuša urediti odnose. Toda ali njj ^?n° reči, da so za vaše slabe rezultate pretežno krivi zuna- ha n?e(^no sem bil proti temu, da smo kazali samo, ali v glavnem, v e]e(Pa^e> nismo pa se obrnili v lastno neorganiziranost, ki je zdaj *)r°ble°ratu dobro prikazana. Naša napaka doslej je bila, da smo tein i.rne reševa!i kratkoročno od trimesečja do trimesečja, med-oL 0 smo dolgoročne naloge s,roin i Pričakuje Janez. Zemljarič predvsem pri prenosu Montaže. *nien s eJ sta bila narejena že dva takšna programa, dva spiska •o pil(j|0nteriev> ki naj bi se preselili v drug tozd. Toda obakrat je SVoje 0W V.v°do, ker imamo opravka z ljudmi, ki so navezani na ?ade\. na svojo zemljo in je takšna preselitev zanje težka saj 0st‘' Mislim celo, da z monterji niti ne bi bil tako hud problem, t° prij..^0 na gradbiščih, pa če so v tem ali drugem tozdu. Bolj je In še h 6 ° režijske delavce, ki so vezani na strojno montažo.« »prv--Ve Pomanjkljivosti sanacijskega programa vidi Zemljarič: 'ahko nC(jna^ ljudje niso povsem prepričani, da ho proizvodnja tih instp°-nadda prihodek, ki ga bomo izgubili s prenosom stroj-fjepjg d aciJ- In drugič se nam zdi v sanacijskem programu podce-vam0 ;r,e|avnost elektroinstalacij 1 in L ■ "v'al v-MCMrumsiaiacij, kjer Kjer so po mojem možnosti za razvoj.« sanacijskem programu podce-Montažo ne prekri- »Gl Sindikat bo ščitil ljudi |r.anta ho-l. na'°8a sindikata pri uresničevanju sanacijskega prečki delav*"°tOV't' s°cialno varnost delavcev. Zlasti starejši in re-i.° lUdi su ,Cl se bojijo, da je ogrožena njihova eksistenca. Sindikat > n a od j j.zauveljavljanje določila," da starejši monterji ne de-‘llhe 0r a|jenih gradbiščih.« Tako je rekel predsednik lO sindi- Tako je rekel predsednik IO sindi ,x ;-'iSe -j- v Elektrokovinarju Franc Šegula. uJejo,.,1amzdi.daso Alis“r8anizacije Kj takšno^' ^a so v sanacijskem programu določila, ki opravi- llsri|ževaigd X Pr?8ramu ne piše. Toda vemo, da se bodo službe d^?nav|ia|_n 'o ljudi skrbi, čeprav po drugi strani piše, da se bodo e0 m o nove službe, kjer jih potrebujemo. Torej mislim, U, e Pravi' h.° za vsakogar našli delo.« aj8he prj^ d Program ni sporen, ampak dopuščate možnost, da Pri°SteVa k-iJs*1 'zvedbi do napak, da se na kraju pozabi ali se ne javljen n|n Posebnih razmer? In v takih primerih je sindikat ha’vSeVP°sredovati? akor bomo ščitili ljudi.« • Načelni: V. D. direktorja tozda Janez Lah je opozoril, da tudi Zakon o združenem delu ne predvideva, da bi imel tozd toliko različnih • dejavnosti. Predvsem pa je nevzdržno, da se Elektrokovinar na programskem področju ne drži samoupravnih aktov delovne organizacije. Razmišljanje gre v tole smer: V delovni organizaciji PMI je precej neurejenih zadev. Elektrokovinar marsikdaj potegne krajši konec zaradi neuveljavljenih določil samoupravnih aktov in neuresničenih dogovorov. Janez Lah je menil, da se bo treba bolj odločno boriti za doslednost pri uresničevanju dogovorov, zato morajo najprej sami nekaj narediti za rešitev tega kamna spotike, sicer bi najbrž težko terjali doslednost od drugih. • Gospodarski: Vodja računovodske službe Velinka Čoki je rekla: »Sprijazniti se moramo, da s toliko različnih dejavnosti ne moremo živeti, posebej ker kot siromašen tozd nimamo osnove, da bi jih vzdrževali.« Vsaka dejavnost namreč, terja svoje orodje, pa svoj material, ph delavce v režiji — se pravi denar in kadre, nc enega ne drugega pa Elektrokovinar nima. Tehnični direktor montaže Janez Ekart je rekel: »Težavno je voditi toliko dejavnosti. Vemo. dti je komerciala v Mariboru in da imamo programsko prekrivanje. Zato je borba za delo utrudljiv a. Čutim se nesposobnega, da bi obdržali dosedanji koncept dela in ostali v PMl-ju.« V razmišljanju so se dotaknili tudi alternative — da bi poskusili organizirati enovito delovno organizacijo— in videli, da ni mogoče. Če torej ugotavljamo, da Elektrokovinar nima niti denarja, niti opreme, niti dovolj strokovnih kadrov, pa tudi ne dela za vse svoje dejavnosti, je potem sklep o preselitvi strojne montaže logičen. Toda to naj bo rešeno kompleksno, pravijo v Elektrokovinarju, pa tudi sozd jih v tem podpira. Zato delajo program, v katerem bo zajeta selitev neposrednih izvajalcev (monterji, vodilni monterji, kle-parna, delavci v predpripravi) in re-žijcev (od vodij montaž do tistih računovodskih delavcev, ki delajo za montažo), zraven pa še prenos orodja, materiala in vseh drugih osnovnih in obratnih sredstev, za kar naj bi Montaža Maribor dala primerno odškodnino in še dodatno pomoč Elektrokovinarju za osvajanje novega programa. Skratka: Elektrokovinar naj bi strojno montažo oddal bolj usposobljenemu nosilcu, v zameno pa dobil določena sredstva, ki jih bo lahko vložil v razvoj drugih dejavnosti. Kaj mislijo v Montaži Maribor, lahko rečemo le po izjavah na delavskem svetu, kjer ni bilo nobenega predstavnika iz Maribora. Vemo le to, da je montaža ta prenos že dav no zahtevala, da je na delovni skupini, ki skuša najti rešitve za organizacijske dopolnitve delovne organizacije PMI tudi postavila rok za ta prenos: 30. junij, kar pa verjetno ne bo realno. Menda so Mariborčani takoj pripravljeni prevzeti Elektrokovinar-jeve monterje vode in ogrevanja, vodje montaž in delavce iz priprave, ne pa tudi režijcev, ki so vezani na ta dela. To pa je za Elektrokovinarja nesprejemljivo, saj ima že tako preveliko in obenem premalo strokovno režijo. Prane Zatler, ki sodeluje v sanacijski komisiji kot predstavnik sozda, je na delavskem svetu obljubil, da bo sozcksodelov al pri dogov ar-janju o prenosu m bo tudi skrbel, da ne bo pri tem noben partner oškodo- KAJ PA LJUDJE? »Seveda mora program prenosa odgovoriti na vsa človeška vprašanja, namreč točno navesti, kdo se preseli v Montažo, kje bo delal in v se drugo, da se bodo ljudje lahko odločali,« je rekel predstavnik sozda Franc Zatler in še dodal: »Upam si trditi, da bodo imeli ysi tisti, ki bodo šli v Montažo, vsaj dobro socialno varnost kot v Elektrokovinarju, če ne še boljše.« Janez Ekart je med drugim menil: »Nikjer ne piše, da morajo prav vsi monterji v Maribor. Imeli bomo rezervo. da jih lahko porabimo za določena dela pri montaži opreme za kemično pripravo vode in čistilnih naprav. Zlasti starejših delavcev ne bi smeli siliti, naj gredo v Montažo, v kolikor tega ne bodo želeli sami.« Tudi v. d. direktorja Janez Lah je obljubil, da bo prenos postopen in bodo skrbeli, da ne bi ljudem povzročali nepotrebnih težav. Franc Zatler, ki je sodelov al pri pisanju sanacijskega programa in je Eletkrokovinarjevo poslovanje natančno pregledal, je zatrdil: »Prepričan sem, da je prenos dobra rešitev. Za monterje bo boljše, kot če bi ostali v Elektrokovinarju.« SE IZOLACIJE IZPLAČAJO? Če bodo strojne izolacije prenesli, ostanejo Elektrokovinarju še tri programske usmeritve: elektromontaža, izolacije in proizvodnja. Le elektromontaža v tem trenutku ni problematična. razen da-so bolj slabo založeni z delom. Toda pri ostalih dveh vejah so še hujše dileme. lzolaterstvo so včasih Elektrokovinarju prikazovali kot nekakšno zlato jamo. Vprašanje pa je, koliko bodo to potrdile raziskave tržišča. Franc Zatler je rekel: »Ocenjuje se, da so kapacitete za izolacije v Jugoslaviji za 50 odstotkov prevelike. Izvajalci si na vso moč prizadevajo dobiti posle v tujini, a niso kdo ve kako uspešni. Večina proizvajalcev izolacijskih materialov postavlja kupcu kot pogoj za dobav o, to da jim zaupa tudi izvajanje. Možno bi bilo, da bi Elektrokov inar prevzel vse delo za IMP. Toda ali bi bilo to stalno delo, ali pa samo občasno? To bomo v okviru sanacijskega programa še ocenili in potem dali dokončen odgovor o izolacijah.« Janez Lah je opozoril, da ima Elektrokovinar le dva izolaterja, druge monterje izolacij so prekvalificirali s področja ogrevanja in klime. Skratka, če bo ugotovljeno, da so izolacije perspektivna usmeritev, bodo potrebovali nove kadre in morali organizirati dodatno-usposabljanje, da bodo organizirali to dejavnost, kot je treba. Pri tem so trije problemi: 1. Sanacijska komisija je ugotovila! da v Elektrokovinarju sploh nimajo podatkov, da bi lahko ocenili, kateri izdelek in programi so donosni in kateri ne. 2. Za prodajo proizvodnega programa imajo samo enega prodajnega referenta, ki zagotovi okrog 200 milijonov dinarjev realizacije, kar je mnogo nad povprečjem. Če bi prodajo bolje organizirali, je prepričan Janez Lah, bi našli dovolj kupcev, da bi lahko v proizvodnji uvedli drugo izmeno in bi bila polno zasedena. 3. Elektrokovinar ima slabo opremo. To je tudi eden od vzrokov, zakaj tako počasi napreduje program opreme za tehnologijo vode in v proizvodnji še vedno prevladujejo klasične posode. Posode, zlasti večje, so izdelki z velikim deležem materiala, ki pa ga je danes težko dobiti. Zato so si zastavili načrt, da bodo razv ijali opremo za tehnologijo v ode. kjer je vloženega več znanja in dela. Toda ta program je že zelo slabo obdelan. Sanacijska komisija je pogledala elaborat o opremi za tehnologijo vode, ki so ga pred leti naredili v PMP-ju, in ugotovila, da je zelo pomanjkljiv. Zato so zdaj v sanacijskem programu predvideli, da je treba narediti kompleten elaborat s tržno analizo, tehnološkim postopkom, potrebnimi delavci, potrebnimi naložbami pa do ocene gospodarskih rezultatov. Rok je L september 1984. Janez Lah je rekel, da bodo na tej osnovi skušali pridobiti 40 do 50 milijonov dinarjev posojila za uvajanje nove proizvodnje. To bo prvi korak v posodabljanje Elektrokovi-narjeve tehnologije. IZBOLJŠANJE PRODAJE Pri ukrepih za izboljšanje prodaje je mišljena krepitev prodajne funkcije na ravni delovne organizacije PMI. Omenil sem že. da je za prodajo proizvodnega programa en sam referent. V Inženirskih birojih je en sam delavec z izobrazbo v elektrotehniški smeri, nobenega pa ni z izkušnjami na področju izolacij — zato najbrž ni čudno, da ti dve dejavnosti tako slabo prodajajo. V Elektrokovinarju menijo, da je nastalo mnogo težav tudi. ker ni bilo meril za delitev dela. To občutljivo nalogo ima svet Inženirskih birojev. Elektrokovinar lani — 5,7 milijona dinarjev izgube TOZD Elektrokovinar je Cansko leto končal s 5,7 milijona dinarjev izgube, ki so jo sicer pokrili z denarjem iz svojega rezervnega sklada. Toda skladi so ostali prazni, tudi sklad skupne porabe, tako da nimajo niti^denarja za malice niti za letni dopust. Pri tem pa moramo reči, da so v Elektrokovinarju krepko zadržali osebne dohodke, da ne bi bila izguba še večja, za osebne dohodke so izplačali 10 odstotkov manj, kot so bili planirali. S povprečnim osebnim dohodkom 14.600 dinarjev na zaposlenega so sicer nekoliko prehiteli Panonijo in Blisk, so pa precej za sozdovim povprečjem 21.072 dinarjev. Podrobneje pa je rezultat naslednji: Ustvarili so 484 milijone dinarjev celotnega prihodka-(za okrog 20 več kot leta 1982), od tega pa so porabili 367,5 milijona (povečanje za 27 odstotkov). Ker so porabljena sredstva rasla mnogo hitreje kot prihodek, so dohodek povečali le za nekaj več kot odstotek — 116,7 milijona dinarjev. V sanacijskem programu ocenjujejo, da tozdu letos za uspešno poslovanje manjka okrog 80 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo 35 milijonov dobili sami s predplačili kupcev, dodatno morajo pridobiti 45 milijonov dinarjev dolgoročnih posojil, kjer računajo na pomoč občinskega sklada skupnih rezerv, banke, sozda in delovne organizacije PMI. V okviru sozda bodo zaprosili tudi za 4,6 milijona dinarjev solidarnostne pomoči za sklad skupne porabe,'da bodo lahko nudili malice režijskim delavcem in plačali regres za letni dopust. V Elektrokovinarju dokazujejo, da so bili vedno slabše zasedeni kot Montaža Maribor, obenem pa so dobivali manjše objekte, se pravi, da je bilo več naporov z organizacijo dela in manjši izkupiček. Ob tem pa je treba reči tudi to, da v Elektrokovinarju priznavajo, da je mariborska Montaža bolje opremljena in organizirana, torej tudi bolje usposobljena za večje, zahtevnejše objekte. Vendar to ne spreminja dejstva, da se je delo na svetu Inženirskih birojev delilo brez jasnih meril. To, kako je posamezen tozd zaseden, na delitev dela sploh ni imelo vpliva, je povedal Lah in dodal, da bi se morali ravnati predvsem po tem. Iz Elektrokovinarja pošiljajo v Inženirske biroje podatke o zasedenosti posameznih dejavnosti in pričakujejo, da bo prodaja skušala za vse zagotoviti dovolj dela. Lah je še povedal, da je na svetu Inženirskih birojev odločno zahteval, naj sprejmejo merila za delitev del in da bodo o tem razpravljali na naslednji seji. Upa tudi, da bo komisija, ki analizira odnose v IMP-ju oblikovala učinkovite predloge za rešitev tega roblema. NEKATERE SLUŽBE POTROJENE — DRUGIH SPLOH NI Ko je sanacijska komisija pregledovala vzroke elektrokovinarjevih težav, je ugotovila, da je delo prav neverjetno slabo organizirano. Začne se s tem, da so službe slabo organizirane — na primer podvajanje tehničnih sektorjev za montažo in proizvodnjo, medtem ko je operativna priprava dela prešibka. Med posameznimi službami je bilo sodelovanje slabo, dela v montaži niso bila normirana in je prihajalo do ve-Jikih prekoračitev, nič bolje pa ni bilo niti v proizvodnji, ki je delala z zelo pomanjkljivo dokumentacijo in brez pravih normativov za porabo časa in materiala. Komisija je ugotovila, da so monterji zaradi raznih zastojev dobili v povprečju 45 odstotkov ur plačanih po režijski postavki, pri čemer je član sanacijske komisije Franc Zajc iz tozda Inženiring opozoril, da že 10 odstotkov režijskih ur pomeni, da nisi konkurenčen pri pridobivanju del. Sanacijska komisija je zato napravila natančen program ukrepov, kako izboljšati organizacijo. Predvidena je združitev nekaterih služb, pa tudi ukrepi na drugih področjih: uvedba planiranja in kontroliranja delovnih procesov, izdelava dokumentacije, opredelitev načina dela, ukrepi za boljšo disciplino, dopolnitev sistema osebnih dohodkov (precizirali bodo opise in izpolnili nagrajevanje po delu) in kadrovska sanacija (iskanje predvsem strokovnjakov z v isoko izobrazbo ter prerazporeditev delavcev iz podvojenih in potrjenih služb na dela, ki jih doslej niso imeli organiziranih). Razen tega. da bodo službe dru- gače organizirali, jih bodo tudi preselili. Vse tehnične službe za proizvodnjo iti montažo bodo združili v stavbi poleg tovarne na Rogozniški ulici. Zato pa bodo morali računovodstvo m komercialo preseliti na Zadružni trg, saj za te delavce ni nujno, da so tudi lokacijsko poleg tovarne. Imajo pa tudi načrt, da bi upravno stavbo na Rogozniški cesti dvignili in zgradili za 340 kv metrov pisarn, tako da bi lahko združili v eni hiši vse službe. Za to bodo potrebovali 12 do 15 milijonov dinarjev, računajo pa na pomoč ptujskega sklada skupnih rezerv, banke in sozda. Člani delavskega sveta so podvomili ali je pravično kot prvo naložbo za sanacijo načrtovati ravno gradnjo pisarn. Janez Lah je menil, da je v njihovem primeru to gotovo upravičeno. Elektrokovinar ima službe na treh krajih in bi z njihovo združitvijo dosegli precej direktnih prihrankov: vratarji (2 milijona letno), telefonska centrala, prispevki za zemljišče itd., stroški energije in še marsikaj. Skratka Lah je zatrdil, da bi po približnem računu pri raznih izdatkih že v letu dni prihranili vsoto, ki bo potrebna za nadzidek. Ce prištejemo še boljšo organizacijo dela, ki tudi mora dati korist, čeprav jo je teže izračunati, se zdi to koristen predlog. Nadzidek bi jim tudi omogočil izprazniti svoje prostore na Zadruž nem trgu, ki bi jih prodali in z izku pičkom zgradili halo za skladišče iv» montažno pripravo dela, tako da hi bil končno ves tozd združen na enerr kraju. VZDUŠJE Več del^atov delavskega sveta je na seji povedalo, da so sodelavci pri obravnavi sanacijskega programa rekli: »Lah je bil zraven, ko se je program delal, Lah ga naj tudi izpelje.« Ljudje so ob tem tudi opozorili, da so prej direktorji v Elektrokovinarju prihajali in odhajali, medtem, , ko so problemi ostali nerešeni. Razpis za novega direktorja je opredeljen kot naloga v sanacijskem programu. Eden od pogojev je, da kandidat pripravi delovni program na osnovi sanacijskega programa. Janez Lah je ob tem še dodal, da on sam vsekakor namerava ostati v tozdu in prevzeti svoj delež nalog pri uresničevanju sanacijskega programa. Seveda bodo morali svoje naloge dosledno opraviti vsi, tako kot določa program. Se mi pa zdi ta epizoda na sestanku pomembna. Oktobra lani, ko je bila sprejeta odločitev, da je treba v Elektrokovinarju napraviti sanacijski program, so delavci jasno pokazali, da svojemu vodstvu ne zaupajo. Prejšnji direktor tozda je dal ostavko, ko mu je OO ZK izrekla nezaupnico. Novo vodstvo si je zdaj očitno pridobilo podporo in zaupanje delavcev. To pa je tudi gotovo pomembno dejstvo v spopadu z nalogami. ki čakajo ta tozd. LOJZE JAVORNIK Ce ne razumeš, vprašaj, če se ne strinjaš, povej! Molčanje te izključuje iz družbe Včas'h smo rekli: tmu je:ik dolg ko krovu rep!Po navsezadnje ni to pomenilo nič hudega, da le ni šavsnil čez čast koga, ali debelo lagal, ali se preveč hvalil, kajti ljudje te poznamo neke meje. C e se ozremo nekaj let nazaj, priznajmo, so jeziki na raznih sestankih, sejah in zborih dosti bolj opletali. In čeprav je bilo marsikaj laično izrečenega so se luščila tudi dobra zrna iz življenjskega plevela. Možje pogumnih besed, posebej kadar so bile izrečene v imenu toliko drugih, ki so jih tudi imeli na jeziku, so bili deležni odobravajočega trepljanja po ramah. Zdaj so se govorne navade pri mnogih spremenile, češ, kaj bi govoril, saj nič ne pomaga, če kakšne zineš, samo zaserješ se pri nekaterih, kar se ti potem marsikje pozna, tudi v žepu. Toda k takim in podobnim razmišljanjem se moramo tako ali drugače ponovno vračati iz prepričanja, da je ČLO VEK tisti, ki ima največjo vlogo na zemlji. Ker pa brez medsebojnega sodelovanja ni razvoja, potem mora najti svoje mesto tudi BESEDA, da vsemogočna moč človeka, kiz njo odkriva moč. Obenem pa je beseda silno občutljiva zadeva, ker besede lahko ljudje tudi različno interpretirajo, jih preoblikujejo, jim vzamejo pravi smisel in namen. Zato pa pride tudi do tega, da se mnogi ljudje odločijo za — MOLK. FRAN VODNIK Pred drugo fazo izgradnje računalniško podprtega informacijskega sistema Izredno koristna naložba V sozdu IMP se pripravljamo na drugo fazo izgradnje računalniško podprtega sistema. Investicija bo precejšnja, saj je ocenjeno, da bo treba v IMP za gradbena dela, opremo in projekte združiti 283,14 milijona dinarjev. Narejeni pa so tudi izračuni koristi, oziroma prihrankov, ki jih bo v poslovanju omogočil sodoben računalniško podprti informacijski sistem. Ti izračuni kažejo, da bo nakup računalniške opreme zelo pametna naložba, saj bo ta oprema omogočila ogromne prihranke v poslovanju. Lani so v IMP v okviru prve faze izgradnje računalniškega sistema že vgradili sistem delta — 4780 s štirimi megabyti centralnega spomina, procesorjem, šestimi tiskovnimi enotami, dvema tiskalnikoma, 31 videoterminali in tremi tiskalniškimi terminali. • Da bi tozdom in delovnim organizacijam v vsakem hipu omogočili neposredno delo na sistemu z odzivnim časom največ 5 sekund, potrebujemo 164 terminalov in 34 tiskalnikov. • Za razvoj obdelav je potrebnih 24 terminalov in 2 tiskalnika. • Za operativno vodenje dela — 2 terminala in 2 tiskalnika. • Za razvojno dejavnost in raziskave — 14 terminalov in 5 tiskalnikov. • Za projektivno delo 14 terminalov in 5 tiskalnikov. • Skupaj torej 218 terminalov in 48 tiskalnikov. Da bi sistem s tako velikim številom terminalov lahko deloval in da bi učinkovito varovali vse podatke v primeru izpadov tako ali okvar, je potrebnih 5400 megabyta spomina na diskovnih enotah. Potrebno pa bo razširiti tudi centralni spomin obstoječega računalnika s štirih na osem me-gabytov spomina in kupiti še en procesor tudi z osmimi megabyti centralnega spomina. Za delovanje sistema pa bo pomembna tudi posebna enota za upravljanje z diskovnimi enotami, ki bo oba procesorja in di-kovne enote povezala v enoten sistem. To se pravi, da bo lahko uporabnik preko vsakega od procesorjev dobil podatke s katere koli diskovne enote (na to upravljalno enoto bo lahko priključenih največ 24 diskovnih enot in 15 računalnikov). Se pravi, da nam bo ta upravljalna enota omogočila uporabljati samo eno podatkovno bazo kadar bo treba, bomo zmogljivosti za shranjevanje podatkov dokaj enostavno širili. Osnovna načela pri izgradnji našega računalniško podprtega informacijskega sistema so: da temelji na enotno zasnovani banki podatkov, da omogoča interaktivno delo, da je približan končenemu uporabniku, da zahteva poenotenje postopkov in klasifikacij za posamezna funkcionalna področja in da je sestav -ljen iz več informacijskih podsistemov, ki so povezani v celovit poslovni informacijski sistem. Izgradnja računalniško podprtega informacijskega sistema je v temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 opredeljena kot investicija skupnega pomena za sozd IMP. V elaboratu je poudarjeno, da je to izrazito proizvodno usmerjena naložba. Glede na značaj naših izdelkov — tehnološko so na razmeroma visokem nivoju, obenem pa pretežno neserijski ali maloserijski, je v proizvodnem procesu nujno mnogo komuniciranja in koordiniranja aktivnosti med- posameznimi službami in delavci. To komuniciranje je drago in dolgoročno ga lahko pocenimo le z uvedbo računalnika, kar je potrdila tudi praksa v industrijsko razvitih državah. Računalnik dela v dveh izmenah od julija lani in na njem intenzivno razvijajo nove aplikacije. Od začetka letošnjega leta pa že poskusno tečejo tudi obdelave za tozde in delovno skupnost delovne organizacije IKO, ki ima na Trati tudi terminale, povezane z računalnikom v Službi za elektronsko obdelavo podatkav na Titovi cesti. V okviru %prve faze nam bo Iskra-Delta dobavila še dodatne videotermi-nale in tiskalnike in sicer predvsem za delo v tozdih, tako da bo imel sistem takrat 54 terminalov in 9 tiskalnikov. Prihranki, ki jih bo omogočil računalnik, bodo neposredni in posredni. Zdaj pa poglejmo, kakšno opremonaj bi imel naš računalniški sistem, ko bo končana 2. faza: V elaboratu je posebej poudarjeno, da bo izgradnja našega računalniškega sistema omogočila tudi devizne učinke, saj bomo z njim dosegli dvoje. • Z uporabo mrežnega planiranja bomo zmanjšali stroške investicijskih del v tujini in torej dosegli boljše učinke. • Računalnik pa bo omogočil tudi boljše pridobivanje del, še posebej v tujini. Zagotavljal nam bo hitre in natančne kalkulacije in pokalkulacije, s temi pa bomo skrajšali čas, v katerem naše in-ženirinške in projektantske ekipe reagirajo na mednarodne čase, kar je v sedanji ostri konkurenci nujno. Izračun gospodarskih rezultatov novega računalniškega sistema je naredila Služba za planiranje investicij. Seveda velja za vsa področja, kjer bodo uvedene računalniške obdelave ugotovitev, da bo računalnik omogočil dosti hitrejše in boljše infomaci-je. To je gotovo prispevalo k boljšemu poslovanju in bo omogočilo finančne učinke, ki pa so jih izračunavali le za tista področja, kjer so na voljo oprijemljivi podatki. Finančnih učinkov računalniških obdelav na področju finančno računovodskega podsistema tako sploh niso izračunavali, čeprav je jasno, da hitri in točni računovodski podatki morajo omogočiti boljše poslovne odločitve, toda ker ni natančnih meril, so to pustili odprto. Nesporno pa bo računalnik pri obdelavi glavne knjige s.saldakonti kupcev in dobaviteljev, obračunu osebnega dohodka, vodenju knjigovodstva osnovnih sredstev in materialnega poslovanja, pri obračunu proizvodnje, stroškov in pri izdelavi kalkulacij in pokalkulacij opravil ogromno rutinskega dela, torej bo za ta dela potrebnih manj ljudi (računajo da vsaj 2,5 povprečno v vsakem IMP tozdu) Seveda teh ljudi ne bomo postavili na cesto, pač pa se bodo s prekvalifikacijami preusmerili na kreativnejša dela. Bolj izračunljivi so prihranki na področju proizvodnega podsistema, to je vodenje informacij o proizvodnem procesu. Zlasti pri montažnih delih bo računalniško vodenje dela omogočilo natač-nejše planiranje in predvsem izvajanje plana, torej koordinirano delo nabave in vseh izvajalcev. Tako se da izračunati znatne prihranke pri izvajanju del v tujini in doma. Podobno velja za nabavni podsistem, kjer bo računalnik omogočil zmanjšanje zalog na optimum, obenem bo opozarjal na pravočasno nabavljanje kritičnih materialov in s tem preprečeval zastoje v proizvodnji, natančno bo tudi pokazal vse ne-kurantne zaloge in ker bo to enoten, povezan sistem, bo vsak tozd v skrajnem Slučaju enostavno iskal pomoč drugih tozdov v okviru IMP. Tu imamo spet vrsto koristnih učinkov, ki jih je težko meriti. Ekonomisti so ocenili, da bi lahko z uporabo računalnika zmanjšali zaloge v vsem IMP vsaj z 10 odstotkov letno, kar pomeni 204,6 milijona dinarjev letno. Boris Šefman meni, da je ta številka povsem realna, saj so v literaturi podatki, da so zahodna podjetja dosegla z uporabo računalnika v nabavni službi zmanjšanje zalog za 30 in celo. več odstotkov. kjer bo poleg stalnega vpogleda v finančne tokove omogočil tudi ažurno in točno obračunavanje meničnih.obresti, česar,delavke pri sedanjem obsegu poslovanja ne zmorejo več v celoti in to bo tudi neposreden finančni učinek. Prav tako bodti računalnik uporabili pri projektantskem delu. Računalnik pa bo seveda omogočil tudi boljšo in hitrejšo izdelavo ponudb. Na vseh navedenih področjih, pa tudi na kadrovskem, bo računalnik omogočil zmanjšanje zaposlenih in sicer v glavnem tako, da bo prevzel določena opravila namesto ljudi, medtem ko bo računalniški podsistem proizvodnje z boljšim planiranjem omogočil tudi skrajšanje časa montažnih del, oziroma manjše število zaposlenih. 1. Neposredni prihranki avtomatizacije delovnega procesa bodo v tem, da bo podatke pripravljalo manj ljudi, obenem pa bodo ti podatki prihajali k uporabnikom hitreje in bodo bolj točni. 2. Posredno pa bo računalnik omogočil prihranke, da bo z natančnejšimi podatki omogočil učinkovitejše načrtovanje in vodenje raziskovalne in razvojne dejavnosti in s tem, da bo službe tehnološke^priprave sprostil rutinskega dela in jim omogočil razmah inovacijskega procesa. Seveda so pri nas drugačne razmere, vendar Šefman meni, da bi vsaj tretjino njihovega učinka morali doseči tudi mi — verjetno pa ga bomo še več. Najotiplivejša korist prodajnega informacijskega sistema bo zmanjšanje neplačane realizacije, kar bo omogočil računalnik s sprotnimi podatki. Ekonomisti računajo, da se bo neplačana realizacija zmanjšala vsaj za 10 odstotkov, pri čemer se tudi sklicujejo na izkušnje podjetij, ki so računalnik že uvedla. Bo pa računalnik seveda omogočil hitrejše reagiranje na tržne spremembe in boljše načrtovanje razvojne dejavnosti, saj bomo imeli zanesljive analize o prodaji posameznih proizvodov. Naj ob koncu spomnim, da je študija o uvedbi računalniško podprtega informacijskega sistema pokazala, da bomo imeli leta 1986 v vsem sozdu 9,7 milijona poslovnih dogodkov. Ta številka iz leta v leto vrtoglavo raste. Obvladovanje takšne naraščajoče množice podatkov je seveda možno le z računalnikom. Pa še podatki iz terminskega plana: Začetek gradbenih del je predviden 1. maja, dobava in montaža opreme od 1. oktobra letos do 1. aprila 1985, začetek poskunega obratovanja 1. februarja 1985 in redno obratovanje od 15. maja 1985. Računalnik bomo uporabili tudi v poslovanju Interne banke, Republiška komisija za presojo investicij je svoje soglasje k investicijskemu programu za postavitev druge faze računalniško podprtega informacijskega sistema že dala. LOJZE JAVORNIK Z objekta v Bijelem polju: Zunanjost, hidroantracitni filter v P' , niči mineralne vode, skupina monterjev mariborske Montaže- < (j! M. P.) Objekti, ki jih gradimo: Polnilnica mineralne vode v Bijelem polju 27 milijonov litrov letno Ob reki Lim, na pol poti glavne ceste od Beograda na morje, leži pod goro Bjelašico črnogorsko mesto Bijelo Polje, kjer je prav zdaj zrasla sodobna polnilnica mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Monterji z mariborskega tozda Montaža so v tej tovarni montirali tehnološko opremo za pripravo mineralne vode in sadnih sokov. Zanimivo je, da imena za mineralno vodo in novo polnilnico še niso izbrali, čeprav je zdravilni učinek vode že dobro preizkušen. Tri kilometre od Bijelega Polja je Turistično naselje »Kis-jele vode«, kjer izvira mineralna voda, ki pomaga pri boleznih želodca, črevesja, žolča, jeter, presnove. in prebave, srca, krvi. Zdravilno vrednost te mineralne vode je raziskal Fiziološkrtnšti-tut beograjske Medicinske fakultete. Investitor gradnje tega objekta je Poljoprivredni industrijski kombinat Bjelasica, sovlagatelj pri gradnji objekta, ki se je gradil na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, pa je tudi Radenska (sporazum je sklenjen med PIK Bjelasica in Radenska). Ostala sredstva za gradnjo tovarne, ki bo stala okoli 300 milijonov dinarjev so bančni komercialni krediti. To je prva črnogorska tovarna, ki je zgrajena na osnovi združevanja dela in sredstev med Črno goro in Slovenijo. Objekt, na katerem so bili izvajalci del Gradis Maribor, Radnik Bijelo Polje, Projekt Maribor od IMP pa Montaža Maribor in EKO Ptuj, so začeli graditi \ lanskem januarju. Predvideno je bilo, da bo zgrajen že konec lanskega septembra, a se je zaradi zamud proizvajalcev opreme zaključek gradnje zavlekel za pol leta — to je do konca marca letos. Z dobavo opreme sta precej zamujala IMP in Radenska. Zmogljivost tovarne bo v prvem letu obratovanja 21 milijonov litrov mineralne vode in sokov, v tretjem pa 27 milijonov litrov mineralne vode ter 5.400.000 litrov sokov tipa stil in sv ing. V novi tovarni, kjer je pretežno domača oprema in nekaj uvožene iz Avstrije in Nemčije, bodo zaposlili okoli 100 delavcev. ■ Del mineralne vode, bodo izvažali na Bližnji vzhod. Pri proizvodnji tovarne bo pomagala Radenska, ki bo za delo v proizvodnji izobrazila tudi kadre. Za novo tovarno so predložili tehnologijo strokovni delavci iz Radenske. Vodja montaže iz tozda Montaže Maribor je bil Janez Lah, vodilni monter pa Maks Vrbnjak. Na gradbišču je bilo povprečno 6 monterjev iz tega tozda, ki so se vključili v gradnjo na tem objektu 10. januarja lani, mpdtem, ko so določeni material že prej vozili na gradbišče. Kot sta mi povedala Lah in Vrbnjak, je po fizičnem in materialnem obsegu, to doslej največji objekt, kjer so vgrajevali opremo za pripravo mineralne vode in sokov. V ".s material, ki so ga vgrajevali monterji iz mariborske Montaže, je iz prokroma, ki je v glavnem uvožen. Izkušnje za vgrajevanje take opreme, so povedali, so si pridobili na podobnih a manjših objektih. V rednost del tozda Montaža je okoli 45 milijonov dinarjev. Dela na tem objektu so bila precej zahtevna, posebno kar zadeva izdelavo centralnega izpi-ralnega sistema, pasterizatorja in Hauke dozirne črpalke. Posebni problemi so bili z dobavo materiala iz IMP tozda, ki izdeluje to opremo in z uvoženimi izdelki ter uvozom, saj so morali zaradi prepogostega spreminjanja uvoznih predpisov dvakrat zaprositi za uvozno dovoljenje. o* J i 'Oz, tuji "tis Je« Hek j $0 ■ 'k h;|i f: In? Montažni monterji so u, . J ž gradbišču sami, ker so druid ^ | jalci svoja dela na gradbišč11 1 j učili’ že pred njimi, sa] j0šlL}: pogoj za postavitev tehit°,oS opreme. .. ,b s« Delali so vsak dan tudi j j botah po 10 ur, višek i,r potem kompenzirali. Mo11 . [,ji j stanovali v hotelu, ker 11 0}\ rial|Cj druge možnosti. Toplo 1 dobivali v investitorjevi J blizu gradbišča. Ostale 0 ^f hrane pa so dobili v hotelu ^ so si kupovali suho hrano' »1 vini. Domov k družini s° 0 -p<\! tedaj, ko zaradi pomam (, i De materiala niso pomaK . ,, mogli del^: ^ prostem času, ki so ga 1 g a. 10-urnem delavniku inj^ki ^ a,!; vi! glavnem preživeli sobah so igrali šah, čitalj počivali. Na gradbišče sos z avtobusom. Kot sta povedala i; Od, Lah . ter Vrbnjak, bo poizkusni P°^ (/ kJ varne v začetku maja. , ga bodo Montažini skupaj z Radensko. !er Vodja gradnje s, Janjuševič pa je dejaL p f bi voljni smo z disciplino * |j„i k zadov lavcev, nismo pa <--- , r._ roki izvršenih del.« polM ;J MARIJA 10 /'V"AyyV“^wW\AAA/‘7\AAAAAAA/'yV'yW-- Bijelo polje: zgodovinsko Črnogorsko mesto Bijelo Polje ima okoli 15.000 prebivalcev, bijelopoljska občina 65.000. V občini je zaposlenih okoli 10 tisoč prebivalcev v gospodarstvu in negospodarstvu. Precej ohranjenih kulturnozgodovinskih spomenikov govori, da je tu cvetela stara srbska fevdalna kultura. V cerkvi svetega Petra so bili v 12. stoletju odkrili posmrtni ostanki kneza Miroslava Nemaniča. V njej se nahajajo ostanki fresk iz 13. stoletja. V njej so našli prvi pisani dokument južnih Slovanov Miroslav Evangelij, ki se nahaja v Narodnem muzeju v Beogradu. Bijelo Polje, ki je najbolj nerazvita črnogorska občina, ima tekstilno in strojno industrijo, gradbena podjetja in industrijski kombinat za predelavo lesa. Z občino Bijelo Polje je pobratena ljubljanska občina Center. Misli t Delo tehta človekovo vrednost. Kdor ne dela, ali dela slabo, naj bi vsaj uS' imel. Delo je dobro zrcalo človeka. ^ V delu je zadovoljstvo, nedelo prinaša raz° ™nje. Delo mobilizira, nedelovnost škodljivo P žira. ^ Z delom pridobljena trda skoraj kruha, je ^ od zastonjskega kolača. I to \ 80 : $ti J de , da ! Ža i do ! *a i os | St; i v0 ; In ’ ka : sp 'AAy‘y,yA/'Ay»AAAAwwvw'. je[d hubljana- Bežigrad | o t. enn predsednik IS občine KAJ LAHKO NAREDIJO NAŠI DELEGATI? # KAJ LAHKO NAREDIJO NAŠI DELEGATI? KAV | UC4,lgr UU j Novo občinsko vodstvo T©zkO |6 (JdriGS biti d©l©Q3t »I jc n°vem mandatnem obdobju iSl a Za krmilom izvršnega sveta I i\,t'čine občine Bežigrad spet 1 pr, • 20- -marca so zbori beži-* Jske skupščine na skupnem Na ■ ■ ,^-anju izvolili za predsednika 3a,er za predsednika izvršnega reta - - skupščine Vlada Bez- a Aleša Čerina, dosedanjega l0n'°čnika generalnega direk-psozda. Izvoljeni so bili tudi ro^sedniki in namestniki zbo-_ pt občinske skupščine, pod-jijl^dniki izvršnega sveta ter pni.izvršnega sveta, med kate-dosedanji pravni referent *LO Marko Drobež. 'Kovanje Janez Sterniša ^ direktor DO PMI 4$? t HT telti N* so dobili novega di nn..0ria Janeza Sternišo Mariborski delovni organi-pMl so dobili novega di-rJa Janeza Sternišo. Ime-or - ga je delavski svet delovne N gani; ^»""izacije na svoji redni seji i;jpl' Marca. Janez Sterniša je di-lk m;ran inženir strojništva. IvN je bil 26. novembra 1932 | Kam°rnj’^ Pirničah, stanuje pa v linici. Prišel je z republiškega svetaČkjer je bil pred-I gjj0 'k komisije za jedrsko ener- že^0i° dolžnost v PMI je prev-'■ aprila. Ko se je v svojem govoru ob izvolitvi novi predsednik zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano z izvolitvijo, je poudaril, da bo stalnica aktivnosti izvršnega sveta pogled na jutri, na bodoči razvoj občine Ljubljana-Beži-grad. »Delo v zvezi z dokumenti, ki opredeljujejo nadaljnji družbeni, gospodarski, prostorski in sploh celotni razvoj občine, je že zastavljeno in ga bomo nadaljevali, pri čemer bomo vztrajali na rešitvah, ki bodo imele trdno strokovno podlago in zdravo družbeno in gospodarsko osnovo. Tu mislim posebej na načrt uresničevanja dolgoročnega , programa gospodarske stabilizacije v občini in na družbeni plan občine v obdobju 1986 -1990.« Poudaril je tudi, da bodo prizadevanja izvršnega sveta v zvezi' z njegovim delom in z delom občinskih upravnih organov in strokovne službe usmerjena posebej k dvema ciljema — to je k stalni krepitvi strokovnosti, družbene in življenjske smiselnosti in racionalnosti opravljanja nalog, za katere so zadolženi, pa tudi k pomoči organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim, drugim družbenim organizacijam in skupnostim ter občanom pri njihovem delu, poslovanju in življenju. M. P. V naši samoupravni socialistični družbi je upravljanje z dobrinami skupnega pomena urejeno z delegatskim sistemom, ki se vertikalno in horizontalno povezuje med posameznimi področji. Torej baza, to smo mi, delovni sko. Šele nato bi lahko delagati rganizacija deviznega oddelka Zdaj v Interni banki pejiN februarja letošnjega leta se je delovni skupnosti Interne banke dev iuč>l tudi devizni oddelek Inženiringa, v katerem je zaposlenih J. ,et delavk. V delovno skupnost IB je bil ta sprejet za nazaj, to je, od IPT ij984 dalje. j s|( 'Mni oddelek za investicij-l^iiti 3 v tujini je bil pred krat-Iom, v organizacijski strukturi tujina 'nženiring, ker vsa dela v je lQ' Potekajo prek tega tozda in irhet'J inženiring tisti, ki mora te^1 evidenco nad temi deli. O k H q ie treba cel devizni odde-Sq Premestiti v Interno banko, i leta N razmišljati že v začetku ske,). | 2. V drugi polovici lan-f: ItižL- ,*a so odgovorni v tozdu -V1 ^j.MMg sestavili novo organi-tern p 7,°. strukturo tozda in pri ; ,l ''"ključih devizni oddelek. Po šHtij «•! lek Inženiringa sprejet v Interno -banko po hitrem postopku in sicer retrogradno, kar pomeni preprosto za nazaj, od 1. 1. 1984 dalje. Vsem zadregam navkljub, ki so se okoli tega pojavljale, pa so se dekleta v deviznem oddelku primerno oddolžila sodelavcem svojega bivšega tozda in priredile skromno slovesnost, saj sedem let dobrega sodelovanja konec koncev le ni tako majhna doba, da bi jo bilo treba kar tako zanemariti. METKA BAJDA i f °d||0(ja. tleviznega oddelka so priredila skromno slovesnost ob P-. U lz tozda Inženiring. (Foto: M. B.) # ,.;,Nh I ljudje,.združeni v temeljnih organizacijah združenega dela, se v naših delegacijah »dogovarjamo, obravnavamo, predlagamo, sklepamo« o tekočih problemih družbe. Naši delegati, obogateni s stališči svoje baze, gredo na zbore samoupravnih interesnih skupnosti, ti prenašajo mnenja in stališča svoje baze in s pooblastilom usklajujejo mnenja in stališča svoje baze in s pooblastilom usklajujejo mnenja in stališča z ostalimi delegacijami, ki sestavljajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev določene interesne skupnosti. Tako se naprej združujejo potrebe, dogovori in odločitve na ravni mesta, regije, republike, federacije. To je na zelo poenostavljen način interpretirana oblika delegatskega sistema naše družbe. Toda ali je stanje resnično tako? Pa začnimo z bazo, to je z nami, delovnimi ljudmi, v temeljnih organizacijah združenega dela. Poiščimo odgovor na to, kakšen je naš odnos do problemov družbe? Zelo indiferenten. Vendar če analiziramo, zakaj je tako, bomo ugotovili, da zato, ker imamo z delegatskim sistemom vsako leto slabše izkušnje. Pritrdili mi bodo vsi tisti, ki so imeli dolžnost in pravico, da za: stopajo svoje sodelavce na'zbo-rih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Kaj je tisto, kar nas delegate moti, da imamo občutek, da smo le nekakšen glasovalni stroji in kaj v nas vzbuja odpor do obravnavanja problemov v delegatski bazi? Prvič je to preobsežnost gradiv, preobsežnost področij, da bi delegati zmogli zavestno in pravično zastopati svoje sodelavce. Ljudje imamo omejene5zmogljivosti in ne moremo biti hkrati -strokovnjaki za vsa področja družbenega življenj, poleg tega, da je primarna naloga, posameznika kvalitetna in gospodarno opravljanje delovne zadolžitve v temeljni organizaciji združenega dela. Večina delegatov ima družine, večina prostega časa je namenjena njim in ni dvoma, da se je potrebno posvetiti otrokom, kajti družina je najmanjša celica družbe, kvalitetni odnosi v družini pa oblikujejo obnašanje bodočih nosilcev družbenih gibanj. (Vzgoja otrok v družinskem krogu je ravno tako prispevala k družbenemu življenju in ni samo osebno dejanje). Drugič, gradiva, ki jih dobimo, so suhoparna, mrtva, od delegata zahtevajo, da bi imel najmanj ekonomsko, pravno, pa še kakšno drugo znanje in to vrhun- v'li, d;letih dela so tako ugotovi : r 'u, j, |Pad;} a devizni oddelek ne Mženirin y*r organizacije tozda i Nelek ? 'n Predlagali, da se ta ,|C erne , sPrejme v strukturo In- 'A . I>ri te "ke' ■ono,da! ka pa je bilo do2o- i k;,Ne banke13 Sprejme v okvir I : nN’ brez hrk!ni sestavi’ ; Nemki kakšnih posebnih kit ko se • J toki?- izteklj6oVse ,skuPaj dokaj ]ega let ' Sredi februarja le-aJe bil devizni odde- V Livarju smo poiskali za pogovor Zdravka Štegra, ki je kot delegat zbora združenega dela Skupščine občine Grosuplje delegiran v zbor združenega dela republiške skupščine. V zvezi s to delegatsko funkcijo je povedal, da je, če mu čas dopušča in če ni odsoten zaradi službenih potovanj, prisoten na vseh sejah občinske skupščine. »Če se le da, se seje udeležim, to mi omogoča tudi Livar,« je dejal Šteger, »s tem, da tudi aktivno sodelujem na razpravah zbora združenega dela občinske skupščine in iz delovne organizacije prenašam mnenja. Na sejah oblikujemo skupna stališča do vprašanj, ki so na dnevnem redu sej zbora združenega dela republiške skupščine in ki jih zastopa delegat zbora združenega dela občinske skupščine. Za nekatere zadeve z gospodarskega področja v delovni organizaciji pripravimo stališča, ki jih potem posredujem delegatom zbora združenega dela občinske skupščine. Delegirani delegat pa potem isto stališče zastopa v republiški skupščini.'Mi- diskutirali o problemih v svojih delegatskih bazah in o problemih zavzeli pravilna stališča in sklepe. Delegati nismo roboti, smo ljudje in tako se večina nas zanima le za tista področja, kjer ima probleme na primer varstvo otrok, stanovanjski problemi, nezaposlenost v družini, šolajoči otroci itd. Tretjič, čedalje večkrat se dogaja, da dobimo delegati obvestilo na zborih sisov, da moramc za to in to točko tako in tako glasovati, ne glede na to, koliko ugovorov imamo. Le redki delegati so dovolj strokovno podkovani, da lahko v trenutku poiščejo prave besede in argumente, da se uprejo delegiranemu glasovanju. Velikokrat- se dogaja, da je delegat zavrnjen, češ da njegovi pomisleki ne spadajo v določeno temo, da zbor sisov ni kraj za samogovore, niti kraj za besedne dialoge. Pa velikokrat le na ta.način delegati zvemo, kaj se v resnici dogaja na določene.m področju družbenega življenja. Četrtič, smo se delegati pri vseh naših človeških napakah le zavzeli in delegatskih bazah razpravljali, obravnavali in sprejemali stališča in mnenja o problemih zdravstva in pokojninsko invalidskega zavarovanja. Da ne bom pisala tako na splošno, bom na teh dveh primerih povedala, kako je potekal postopek, da so bili sprejeti sklepi in zakon, čeprav so vse strukture odločanja od temeljnih delegatskih baz najprej nasprotovala predlaganim stališčem. Najprej o ponosu naše samoupravne socialistične družbe — -brezplačnem zdravstvenem varstvu; kakšno je stanje, ve vsak posameznik, ko mu je potreben zdravnik in zdravila. Torej bi po principu nagrajevanja po delu morale biti v Sloveniji najbolje urejene skupne socialne, zdravstvene, pokojninske, izobraževalne itd. zadeve. Da pa ni tako vemo vsi. Ne razumem pa tega, da sami sebi postavljamo rigorozne zakone, statute, samoupravne sporazume itd. Da nismo niti na povprečju ostalih republik in avtonomnih pokrajin. Vsi smo bili proti participacijam v zdravstvu. Prispevna stopnja naj bi bila za toliko odstotkov večja, da bi pokrila zneske participacij! S tem bi razbremenili tudi administracijo v zdravstvu, da bi se zdravstveno osebje lahko bolje posvečalo bolnikom kot papirjem. Naše zdravstvo je v največjem deficitu povojnih let, razlog zanj so neporavnane fakture zdravstvenih sisov drugih republik (tu ne deluje zakon o zavarovanju plačil med uporab-niki družbenih sredstev). Pokojninsko invalidski zakon se je pripravljal več let, naš je glede na ostalo Jugoslavijo najbolj rigorozen. Na vprašanje, zakaj so pri nas največji odbitni procenti za predčasno upokojitev, smo dobili pojasnilo, da se itak invalidsko največ upokojijo deficitarni delavci (v tekstilni, kuharji) in da Slovenija ne bi zmogla finančnega bremena, če bi pospešil množičen predčasen odhod v pokoj. Kako pa to zmorejo druge republike z bistveno manjšim družbenim produktom? Na vseh nivojih delegatskega sistema smo se odločali proti pokojninsko invalidskem zakonu, pa je nazadnje le bil sprejet. Gre skozi nekakšna usklajevanja, kjer delegate zmedejo, da niti sami ne vedo, kdaj postanejo glasovalni stroj. Kako je pri.nas urejena so- Družbeni proizv. Narodni dohodek na prebivalca ___________na prebivalca cialna varnost mater — delavk? V Srbiji so matere doma 270 dni. Na Hrvaškem so matere — delavke doma do otrokovega prvega leta starosti. Pri nas v Sloveniji pa so doma le 246 dni. Ali smo manj vredne? Vendar izgleda, da se v Sloveniji ne bo nič popravilo v prid materam — delavkam v prihodnosti. Kaj bi lahko storili, da bi delegatski sistem bolje deloval? Verjetno bi se moral v delegaciji nekdo polprofesionalno ukvarjati z vsemi perečimi problemi družbe, jih po potrebi posredovati zborom delovnih ljudi, delavskemu svetu in nato te odločitve in sklepe posredovati naprej na občinskih interesnih skupnostih. Da pa bi moral biti ta delegat - - zastopnik zelo široko razgledan ni potrebno posebej poudarjati. Tudi sam sistem samoupravnih interesnih skupnosti po občinah ni prestal preizkušnje, ker je povlekel za seboj preveč administracije, pa tudi mnogi delavci so zaposleni v eni občini, doma so v drugi, zdravstvene pravice pa uveljavljajo v tretji. Zato bi se morale na nivoju republike združevati vse potrebe po programih in po dejanskem izvrševanju nalog, te potrebe pa financirati iz republiškega zbirnega računa. S tem bi se poenostavili sistem obračuna OD, obračuna dohodka podjetja, itd., kajti od brutto OD bi se odbil dogovorjeni procent in bi bil za celo Slovenijo enak. Morda je to korak nazaj, toda lahko je dober, učinkovit in koristen. Iz združenih sredstev se vedno lahko več ustvari, kot iz več manjših zneskov. ki sami zase ne zmorejo investicij, tako da se akumulacija iz leta v leto izničuje. VLASTA KODELA Delež družbenega proizvoda • Strukt. prchiv. % din (SFRJ - 100) din indeks (SFRJ - 100) (SFRJ - 100) indeks 6 : 1 SFRJ 100 98.405 1 100 89.298 100 100 100 SR BiH 18,4 68.079 69,2 61.511 68,9 12,7 69 SR Črna gora 2,6 79.502 80,8 69.692 78,0 2,1 81 SR Hrvatska 20,5 126.136 128,2 113.880 127,5 26,3 128 SR Makedonija 8,6 63.447 64,5 57.591 64,5 5,5 67 SR Slovenija 8,4 177.177 180,0 158.846 177,9 15,4 183 SR Srbija (skupaj) 41,5 . 90.007 91,5 82.634 92,5 38,8 92 SR Srbija brez SAP 25,3 93.192 .94,7 85.850 96,1 24,1 95 SAP Kosovo 7,1 33.126 33,7. 29.684 33.2 2,3 32 SAP Vojvodina 9,1 125.388 127,4 114.863 128,6 11,6 127 Osma kolona nam nazorno prikazuje razmerje deleža družbenega proizvoda SRS v skupnem družbenem proizvodu glede na število prebivalcev. SR BiH SR Čr. g. SR Hrv. SR Mak. SR Slov. SR Srb. Ožja Srb. SAP Kos SAP Voj SR BiH SR Čr. g. SR Hrv. SR Mak. SR Slov. SR' Srb. Ožja Srb. SAP Kos. SAP Vojvod. 100 117,4 185,5 92,8 265,2 133,3 137,7 46,4 184,1 85,2 100 158,0 79,0 225,9 113,6 117,3 39,5 156,8 53,9 63,28 100 50 143,0 71,8 74,2 25,0 99,2 107,8 126,6 200 100 285,9 143,7- 148,4 50 198,4 37,7 44,3 69,9 100 50,2 51,9 17,5 17,5 69,4 75,0 88,0 139,1 69,9 198,9 100 103,3 34,7 138,0 72,6 85,3 134,7 67,4 192,6 96,8 100 33,6 133,6 215,6 253,1 400,0 200,0 571,8 287,5 296,8 100 396,8 54,3 63,7 100,7 50,3 144,0 72,4 74,8 25,2 100 Ta tabela nam prikazuje, da ima Slovenija največji delež družbenega proizvoda na prebivalca. Vrstica 5 nam kaže procentualni delež glede na Slovenijo, kolona 5 pa kolikokrat je delež Slovenije večji od ostalih republik in avtonomnih pokrajin. slim, da sem bil doslej na petih sejah skupščine SRS. Dvakrat sem javno prebral stališča zbora združenega dela skupščine občine Grosuplje. Sodelujem pri glasovanju, pri sprejemanju aktov, ki so v domeni republiške skupščine na osnovi poprejšnjih stališč zbora združenega dela skupščine občine Grosuplje.« Glede na trenutno gospodarsko situacijo v SFRJ in glede na nujnost sprejemanja nekaterih ukrepov po hitrem postopku meni, da so v nekaterih vprašanjih premalo upoštevana mnenja delegatov občinskih delegacij, prav tako je delegatom oteženo-posvetovanje z delegatsko bazo v primeru sprejemanja predpisov, za katere dobivajo delegati gra-■ divo v obliki strogo zaupnih dokumentov šele na seji zbora združenega dela skupščine SRS. Na sejah večina delegatov posebno v zadnjem času aktivno sodeluje, kar dokazuje interes združenega dela do odločanja in kreiranja gospodarske politike in do družbenih vprašanj v celoti. M. P. Kdor bere, si postilja za prihodnost Suhoparna gradiva odločajo o življenju » Več ko bereš, več veš!« je te clol^o znanci resnica. Vendar pa ne moremo Irdtli0da tako tudi delamo z mislijo na namene, ker se bere tudi marsikaj takega, kar je le za zabavo. Da lehutlokdo bere materiale o naših družbenih dogajanjih in samoupravne akte, smo lepo lahko videli junija lani, ko je v neki pisarni obležal IMF Glasnik s prilogo »Samoupravni spora-zuin-o-fcizporejanju delavcev na delovišča v tujini, čeprav je to vprašanje tudi življenjsko važno za naše vsakodnevno delo in dohodek. Kes je pri tem tudi to, da če nisi kandidat za tisto smer, se ti že ob branju naslova ustavi zanimanje, če seveda tozadevni zapisi ne obležijo kje na kupu. Tudi decembra lani smo dobili ob pripravah na referendum v posebni številki (ilasnika štiri predloge o spremembah in dopolnitvah... Pozneje smo ugotovili, da jih kar precej ni glasovalo za te predloge iz različnih razlogov, toda dejstvo ji, da je bil ta material najmanj bran, čeravno je zajemal tudi živi jensko bistvene stvari. Da bo zadeva še manj jasna, tudi na zboru ljudi smo sliša- li, da v gradivu piše o... razlage členov, pa so bile skope vprašanj pa kajpak tudi ne. Vse je bilo ljudem bolj slabo znano, tudi ob glasovanju. Verjetno bi na prste lahko prešteli tiste, ki so te spremembe in dopolnitve nesli domov in jih prebrali, da bi stoodstotno vedeli, za kaj se bodo na referendumu izjasnili. Zato bi lahko rekli, da je osebno zanimanje za samoupravne akte in tudi mnoge druge informacije o delu in življenju kolektiva še precej v povojih. Toda spremljati te informacije je nekako tako, kot si postiljati za življenje. Se pravi, da boš pozna! vse, kar ti meri delo in uspehe, potem bo tudi veliko lažje razumeti razne probleme in težave, ker to če sto udarja po listih, ki nočejo biti informirani, temveč reagirajo šele potem, ko je že pozno in seveda na svoj način: »Glejte, kakšni so, kako slabo delajo... da imamo slabe plače, pa ni lega, pa onega.« Marsikaj od teh pripomb bo odpadlo, ko bomo brali zadeve iz naše sredine. FRAN VODNIK Kako je organiziran in kako deluje sindikat v Iraku Tudi v Iraku cene rastejo Kako se imajo naši sodelavci, ki delajo v Iraku? Priznati moramo, da o njihovem življenju in delu pišemo v Glasniku bolj poredko. Zato je tem bolj dobrodošlo poročilo o dejavnosti sindikata v delovni enoti Irak, saj se ne omejuje zgolj na ožjo sindikalno aktivnost, pač pa obravnav a tudi razmere na deloviščih v Iraku in in probleme, s katerimi se tam srečujejo naši delavci. 1. Način organiziranja sindikata v Delovni enoti Irak: V delovni enoti Irak se delavci združujejo v tri osnovne organizacije sindikata. Dva večja projekta imata svoji organizaciji, delavci v Bagdadu in na okoliških projektih pa imajo skupno organizacijo. 2. Program dela organizacije sindikata v Delovni enoti Irak: Delavci, ki se nahajajo na začasnem delu v Iraku, delajo v posebnih žiuvljenjskih in delovnih pogojih. Ločeni so od svojih družin, delajo v drugačnih klimatskih in družbenih razmerah v drugače razporejenem delovnem času, drugačnem načinu.prehranjevanja, kakvtr tudi drugačnem načinu družbenopolitičnega, kulturno zabavnega in športnega udejstvovanja, kakor v domovini. Zaradi navedenih razlogov si organizacija sindikata prizadeva ustvariti pogoje, ki bi bili podobni delovnim in družbenim pogojem doma, obenem pa to prilagoditi razmeram . v Iraku. Sindikalna organizacija je svoje delovanje usmerila posebej na: a) Spremljanje rezultatov poslovanja in doseganja planiranih rezultatov na posameznih projektih. Predstavniki sindikata, so sodelovali na pomembnejših operativnih sestankih ter bili obvezno prisotni na mesečnih sejah svetov delovnih enot, ki so podobno obravnavale periodično delo na projektih in dosežene finančne rezultate. b) Vključevanje v proces samoupravnega odločanja V skladu s sprejetimi samoupravnimi akti o razporejanju delavcev v tujino so pristojnosti odločanja prenešene na posamezne IMP-jeve tozde. Sveti posameznih delovnih enot obravnavajo vse vloge, ki jih delavci naslavljajo predvsem na komisije za delovna razmerja glede razporeditev na druga dela in naloge. Posamezne vloge sveti ob sodelovanju sindikalne organizacije pretehtajo in sprejmejo stališče, da se delavec razporedi na druga dela in naloge, ali pa ostane razporejen na istih delih in nalogah. Skupaj z mnenjem sveta delovne enote in sindikalne organizacije, vlogo posredujemo matičnemu tozdu v domovino, ki v večini primerov upošteva mnenje sveta delovne enote in sprejme ustrezen sklep o razporeditvi delavca na druga dela in naloge — v večini primerov so to razporeditve na višje ovrednotena delovna mesta. Organizacija sindikata aktivno sodeluje v obravnavah za sprejem samoupravnih aktov. V decembru 1983 je v DE Irak tekla obširna akcija za spremembo samoupravnih aktov sozda IMP in Interne banke, obenem pa so posamezne DO in TOZD spreminjale svoje interne samou-’ pravne akte. Akcijo za obravnavo teh samoupravnih aktov je bilo sorazmerno težko izpeljati, saj so delavci posameznih tozdov razmeščeni po vseh projektih, to pa praktično pomeni po celem Iraku. Akcija je kljub temu uspešno izvedena in je zaradi aktivne udeležbe sindikalne organizacije dala dobre rezultate, saj so se delavci ugodno izrekli glede sprememb samoupravnih aktov. c) Dograjevanje samoupravnih odnosov in varovanje usta-novnosti. Delavci v Iraku so sorazmerno oddaljeni od domovine, kljub temu pa so poslovno in osebno zelo navezani tako na Jugoslavijo kot na Slovenijo in dogajanja v domovini. Da zemljepisna oddaljenost ne bi vplivala na zmanjšane spoštovanje zakonitosti, kakor tudi izvajanja samoupravnih aktov, sveti delov- nih enot mesečno obravnavajo najnovejša dogajanja v domovini v IMP, kakor tudi v širši družbeni skupnosti in obenem o aktivni udeležbi predstavnikov sindikata ugotavljajo ali se delavci v DE Irak prilagajajo samoupravnemu in poslovnemu delovanju IMP-ju ter spoštovanju zakonitosti. d) Finančna pomoč posameznikom pri pokrivanju stroškov prometnih nesreč. Delavci na začasnem delu v Iraku so izpostavljeni posebnim nevarnostim, ki se v domovini ne pojavljajo. Ena takih nevarnosti je vožnja z avtomobilom. Ker so posamezni projekti med seboj oddaljeni tudi do 600 km, med projekti pa ni telefonske ali te-leksne zveze, so operativni delavci prisiljeni, da skoraj vsak dan sedejo v avtomobil in se vključujejo v promet na iraških cestah. Ta promet pa ima nekaj svojih zakonitosti, ki se dostikrat izkažejo za neprijetne pri prometnih nesrečah ali manjših prometnih prekrških. Zaradi posebnih kulturnih in zgodovinskih razmer v Iraku so naši delavci v taki situaciji prisiljeni, da na mestu nesreče izplačajo udeležencem v takih situacijah določeno vsoto denarja, da bi si zagotovili prostost ali se izognili še drugim neprijetnostim. Dostikrat morajo ta denar izplačati, čeprav sploh niso krivi za nesrečo ali prekršek. Da pa delavci, katerih delo je neposredno vezano na vožnjo z avtomobilom, ne bi bili prepuščeni sami sebi in sami nosili tovrstnih stroškov, je organizacija sindikata že pred časom sprožila akcijo za solidarnostno pokrivanje takšnih škod. Vsak delavec na začasnem delu združuje v Iraku po en iraški dinar mesečno v solidarnostni sklad za pokrivanje tovrstnih materialnih škod. Petčlanska komisija, ki se sestaja po potrebi, obravnava pisne vloge posameznih delavcev, ki so utrpeli škodo zaradi vožnje z motornimi vozili ali druge slične škode. Po ustaljenih kriterijih glede na krivdo posameznega udeleženca odloči, kolikšen del škode bo pokril iz svojega žepa, ostalo pa se pokrije iz solidarnostnega sklada. Že večkrat so delavci sindikalno organizacijo v Iraku opozorili, da šepa informiranje o dogajanjih v posameznih tozdih in delovnih organizacijah v sestavi IMP. Tu mislimo predvsem na delovanje samoupravnih organov, kot so delavski sveti, komisije za delovna razmerja in stanovanjske komisije. Januarja 1984 je v DE Irak na začasnem delu v tujini 723 delavcev IMP iz 17-tih tozdov, delovnih skupnosti oz. enovitih DO IMP. Delavci so na delu v tujini dlje časa in v kolikor niso redno obveščeni o dogajanjih v njihovem matičnem tozdu, sčasoma izgubijo občutek povezave z njim. Nujno je zagotoviti, da bodo vsi tozdi, delovne skupnosti in enovite delovne organizacije, ki so razporedile svoje delavce na delo v Iraku, redno pošiljale tudi zapisnike delavskih svetov, komisij za delovna razmerja in stanovanjskih komisij. Ti zapisniki bodo obveščeni na oglasne deske po posameznih projektih, kjer delajo delavci določenega tozda. Organizacija sindikata je v letu 1983 veliko svojega dela posvetila spremembi osebnih dohodkov delavcev, ki so razporejeni na začasno delo v Irak. V letu 1983 je bilo nekaj sprememb osebnih dohodkov, ki so imele namen zagotoviti tako izplačevanje osebnih dohodkov, ki bo sorazmerno poslovnim uspehom na gradbiščih v tujini, poslovnim uspehom v IMP-ju v domov ini ter splošni gospodarski Panonija Proslava dneva žena situaciji v Jugoslaviji in v svetu. Delavci v Iraku so kljub manjšim negodovanjem razumeli in sprejeli take spremembe osebnih dohodkov. Ob sedanjem obravnavanju stanja v Iraku, kjer cene nezadržno rastejo, kakor tudi ob nedavnih podražitvah v domovini, pa je bilo izraženo mnenje, da se morajo tudi osebni dohodki delavcev v Iraku prilagoditi tem podražitvam in v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti redno korigirati glede na višino povprečnega RR v sozdu IMP. Organizacija sindikata si prizadeva, da delavcem v Iraku zagotovi vsaj nekaj kulturnega in športnega udejstvovanja. V naselju Abu Graib deluje amatersko kulturno umetniško društvo ŠOTOR, ki se je v letu 1983 izkazalo z odličnimi predstavami. IMP je na sv ojih projektih zagotovil tudi nastop Ribniškega okteta, ki je navdušil vse delavce. Športna aktivnost delavcev IMP je odvisna od razpoložljivih športnih objektov na posameznih projektih, ki med seboj tudi tekmujejo v okviru posebne lige, najboljše ekipe pa sodelujejo tudi v mednarodni ligi, kjer so udeleženi tudi delavci drugih narodnosti. ki so na začasnem delu v Iraku. Podrobnejše poročilo p športni aktivnosti je bilo že objavljeno v januarski številki Glasnika IMP. Želja vseh delavcev IMP, ki so na začasnem delu v Iraku je. da bi vzpostavili čim tesnejše stike z domovino, z delavci v svojih matičnih tozdih in DO, kakor tudi z drugimi delavci in z vsemi družbeno političnimi in drugimi organizacijami v domovini. Za sindikalno organizacijo MARKO SMOLEJ Zgoraj: Srečanje upokojenk oh dnevu žena v tozdu TEN —- J tika Spodaj: V tozdu TEN — Telekomunikacije sta upokoje1"^ < < lavkam voščila predsednik delavskega sveta Anton Bezjak < splošno kadrovske službe Jože Kovač (Foto: M. P.) Osnovna organizacija IMP-Panonija je ob dnevu žena pri- Dan žena v; obeh Tenih in v delovni skupnosti sozda |X K pravila proslavo v prostorih gasilskega doma v Murski Soboti. Panonijinim delavkam je spregovoril predsednik OO/.S Ladislav Abraham. V kulturnem programu so nastopili Panonijini mladinci z recitatorji, ritmična skupina in učenci murskosoboške osnovne šole 11 s skeči. Proslavi je sledila skromna pogostitev. frktt Spomnili so se upokojenk Letošnji dan žena smo kot vsako leto različno praznovale. Marsikateri ženi je to edini dan v letu, ko je kdo pozoren do nje. Za zaposlene žene za ta dan poskrbi sindikat s čestitkami, z da- rili ali darilnimi boni, s cvetjem ali z zakusko. Dan žena v Iraku Kaj pa za upokojenke ali kdo poskrbi? Nekateri ozdi so enako pozorni do njih, kot do zaposlenih žena. jev. Nekatere delavke pa j! odrekle darilnim bonom jr poklonile bolnim in soo1 J I ki m upokojenim lMP-jeV' M jpokojenim lavkam. e) Skrb za obveščanje delavcev: Delavci v Iraku so zaradi odmaknjenosti od domovine v položaju, da ne morejo vsakodnevno spremljati dogajanja v domovini in v svetu. Dvakrat tedensko prejemajo BILTEN, ki ga v srbohrvaščini izdaja.Ambasada SFRJ v Baghdadu. BILTEN izhaja na štirih do petih tipkanih straneh in posreduje le kratke in najvažnejše vesti iz domovine, sveta in Iraka. Sindikalna organizacija je takoj po pričetku izvajanja del v Iraku sprožila akcijo, da se zagotovi delavcem sprotno informiranje z dostavo dnevnega časopisja. Tako vsak četrtek delavci dobijo dnevne časopise predvsem Delo, Večer in Sportske novosti, ter tedenske publikacije kot so Teleks. Jana in pa mesečne publikacije kot so Ždravje in Življenje in tehnika. Žarza-radi velikih stroškov ne more vsak delavec dobiti svojega izvoda, zato si časopise med seboj izposojajo. Ko časopis prebere en delavec, ga odstopi drugemu. Redno mesečno dobivajo delavci v Iraku po en izvod IMP Glasnika. To glasilo prebiramo z zanimanjem, saj nam predstavlja stik s celotnim IM P-je m in dogajanjem v domovini. Sindikalna organizacija pa ugotavlja, da je premalo storila pri obveščanju delavcev v domovini o življenjskih in delovnih pogojih, kakor tudi rezultatih poslovanja delavcev v Iraku. V ta namen bo v bodoče več pozornosti namenila pošiljanju člankov in poročil v IMP Glasnik iz Iraka. Prisrčna proslava, a nekatere nezadovoljne V Iraku smo tako kot vsako leto doslej tudi letos praznovali larec — dan žena. Praznovanje se je na Abu Ghraihu začelo na praznični dan že zgodaj zjutraj z okrasitvijo Trimo hale in z aranžiranjem daril za naše tovarišice. Oh 16.30 se je začela proslava. Vodja IMP DE Irak Vladimir Ulčar je najprej pozdravil vse prisotne in spregovoril o pomenu osmega marca. Za naše iraške tovarišice je enako govoril tov. Munibari. Nato je sledil program, v katerem so nastopili otroci naših delavcev, zaposlenih v Iraku. Po simpatičnem nastopu malčkov je bil na vrsti najUdfj svečan trenutek — obdaritev naših žena. Štiridesetim tovarišicam je sindikalna organizacija namenila lep okusen album za slike s posvetilom in spominom na dneve, prebite v Iraku. Poskrbeli smo tudi za rože in ena sveža vrtnica na vsakem albumu je simbolizirala našo pozornost in ljubezen do lepšega spola. Zakuska in zabava, ki je sledila za tem, je marsikoga razveselila in sprostila. Slavje je trajalo do poznih večernih ur, saj je letošnji osmi marec bil v četrtek, torej dan pred prostim dnevom v Iraku. Vsi na žalost niso mogli ostati, kolikor so želeli. Kuhinja je namreč normalno delala, zato je dvema tovarišicama osmi marec potekal praktično brez praznovanja, kljub temu sta bili veseli in izredno zadovoljni. Čeprav je sama zamisel proslave, kakor tudi sam potek bil izredno lep, so praznično razpoloženje pokvarile nekatere tovarišice, kerse prireditve sploh niso udeležile. Ene so bile jezne tudi na delov ni dan, ker so pač dopoldan morale biti na delu. Vseh vrst ljudi je na svetu, bi rekli in to resnično tudi drži. Nekateri ne znajo, ali nočejo spoštovati truda drugih, skrbi za dobro počutje,' vedno hočejo kaj več. Razumemo, da te lahko edino bolezen ali kakšen nepričakovan šok preprečita, da sc ne udeležiš proslave, toda ignorantsko obnašanje in ogovarjanje ne smeta ftiti prisotna v nas. Kaže, da smo se preveč razvadili, nikoli nismo vsi zadovoljni, ne moremo najti skupnega jezika in biti enotni. KOL-7 na primer je tudi letos imel prireditev posebej, ne da bi se s komerkoli pomenil o tem, kako naj bi proslava potekala in kakšna darila naj bi kupili. Zato smo mi na bagdadskih projektih skupaj s P.202-D/3 bili tokrat precej previdni in poskušali upoštevati želje naših žena,' ker nismo hoteli spet poslušati, kako je lanskoletno darilo bilo preveč skromno. Zato upamo, da letos ne bo pripomb: »Zakaj smo me dobile skromen plet, nekatere pa zvočne albume za slike?« Kadrovska služba IMP DE Irak V tozdu TEN Energetika so ob Dnevu žena pogostili delavke in upokojenke in vsaki dali vrednostni bon za 500 dinarjev ter nagelj. Bolnim delavkam in upokojenkam pa so šli predstavniki tozda čestitat domov ter jim izročili darilni bon in šopek. Prav tako so tudi vjtozdu TEN Telekomunikacije pogostili za dan žena delavke in upokojenke ter jih obdarili z dvema brisačama, s šamponom in z rožami. Tako so predstavnic6 kata petim upokojenkam^ h na domu darilne bone gnAiri 2000 dinarjev in čestitke-teh težko bolnih 'nv‘jcjAlcn upokojenk je ginjeno ^ ^#0^ »To mi pomeni več, kot c li.p. k bila milijone. Upokojena delavka, Delavke delovne skupnosti sozda so dobile za ta praznik čestitko in darilni bon za 500 dinar- obiskali se nam je tudi P • zahvalila in izrazila pr ,|j ^ nje, ker smo se je spomn L j zapuščen in bolan. Alojz Kamin se je upokojil d p * Ob koncu leta smo se delavci delovne skupnosti s*4U,P'l'1j’na, k'k' P IKO zbrali in se prisrčno poslovili od tovariša Alojza Ka z3 n a r* ip nričpl V I NA P nrprl 70 lp.tl. . , upokojil. Slavljenec je prišel k IMP pred 20 leti. ®PraVi .jpe. as* dolžnosti, nazadnje je bil direktor piansko-analitske s ofu 0 Direktor DO IKO tov. Rudi Bukovac je v krajšem nICE — POLPENZION ^ani kolektiva in ožji svojci brez lastn doh. °*j' svojci z lastnim doh. ?a otroke članov kolektiv.a od 2—10 let 650.00 450,00 750.00 600,00 500.00 ' 400,00 540.00 640.00 430.00 (ARan f|ani kol cktiva in ožji svojci ' otr«ci od 2—10 let ^EL,kA PLANINA ^'Ca dnevno n4 osebo V°JSKo ' °dRasli "5 H) * ' °TRoci 500.00 400.00 500,00 30,00 720.00 (SEZONA OD 15. 11.—15. 4.) 620.00 (PRED IN POSEZ. 16. 4. DO 14. 11.) 620.00 (SEZONA) 500.00 (PRED IN POSEZ.) SKc> EKONOMSKA CENA 980din. ANSko ni/nvinvr«ir A PFM A POT PF SKO EKONOMSKA CENA POLPENZIONA 850 din. Razmišljanje ob podatku, da imamo 60 odstotkov opreme odpisane Danes moramo misliti na jutri Predrto smo stopili v leto 1984, so nas kar nekam ohromile težave, ki smo jih imeli v preteklem letu, bili samo nekako, kot se za nas spodobi, dobre volje, v pomočjo vinčka, seveda, ki je utopilo tudi mnoge senčne odnose med ljudmi, pa če so se ti »ostrili« službeno ali pa kar tako. In ko smo sedaj že dobro utečeni v ritem nadaljnjega življenja in dela, se kajpak, tudi nehote oblagamo s skrbmi, seveda ne vsi enako, saj eni gledajo le do jutri, drugi pa malo dalj. Ker pa smo si dolžni postavljati letne načrte, v tem primeru za proizvodnjo, je še kako pomembno, kako sleherni od nas sprejme te obveznosti. Če smo odkriti, so med nami številni, ki skoraj neprizadeto opravljajo svoje delo. Od kod delo izvira, kakšen je njegov namen, če odmislimo kvaliteto, pa jim je čisto tuje, čeravno podzavestno morda vedo, da bi morali svoje delo gledati tudi malce širše in sodelovati. Tako pri svojih delovnih sredstvih kar spregledamo, če so že blizu dotrajanosti, zastarelosti ali celo uničenja. Še preveč je pri mnogih razširjen flegmatičen odnos, ki ga pa seveda nekateri ne spregledajo, ker se zavedajo, da je prihodnost enako pomembna kot sedanjost. In zakaj tole trkanje na našo zavest, ko pa imamo, vsaj mislimo tako, lepo razdeljene dolžnosti, ki naj bi jih seveda vsak čim bolje opravil, kar pa je še često bolj iluzija? Ta malce raztegnjeni uvod izhaja iz obvestila, da imamo kar 60 odstotkov opreme za odpis. Razlogi so zelo številni, eno pa je jasno, da se proizvodna tehnologija kar naprej izpolnjuje. In če bomo hoteli naše izdelke uspešno prodajati (to pa je smisel našega dela v tovarni) moramo vedeti, kaj nam ne služi več, kot je treba. Če si postavljamo pred oči in razum tudi nujo, da imamo delovna sredstva v redu, na nivoju časovne zahtevnosti, potem je čjpto odveč in škodljivo tisto obnašanje zmernega ali pod zmožnostjo opravljanja dela, ki ne da^ pravih učinkov za realen dohodek. Seveda pa lahko od de-lavca\zahtevamo popoln izdelek le, če so nam delovna sredstva res v optimalnem koristno-proizvodnem učinku, ki ne navrže samo denarja za takoče obveznosti, ampak tudi dobiček, s katerim bomo za nove, boljše stroje in opremo. To pa naj vsak želi.” FRAN VODNIK Kulturno srečanje bo septembra Kmalu bo objavljen razpis Letošnje, šesto kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije v Mariboru, kjer bo tudi zvezno srečanje gradbincev. Program kulturnega srečanja bo enak kot doslej torej nastop literatov, likovnikov in revija pevskih zborov. Kot smo poročali, je imel IMP zadnja leta na kulturnih srečanjih gradbincev Slovenije kar lepa zastopstva. Upajmo, da bo tako tudi letos. Razpis za šesto kulturno srečanje še ni bil objavljen, lahko pa pričakujemo v kratkem, ko bo Kulturna komisija pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije opredelila še zadnje organizacijske podrobnosti. l J programu Počitniške skupnosti Albin Miklič o svojih šestintridesetih letih pri IMP Letos bomo lahko kovali tudi v Punatu na Krku viruS k^do IMP-jev i delavci v 9 4viru _......... j Aq | Počitniške skupnosti ie ?ya.l' ne le v Fiesi, Aeitl ošinju, Vodicah, Rabu, !špa 'nodolskem, Ankara-Ak 'eda na_Veliki planini in '"Ni’1: torej v krajih, ki jih že e® v Pan prejšnjih let, pač pa ^ jun>a,u na otoku Krku od Casebnih avLusla- kjer je t)ei. s°bah najetih 20 le-jšifNtu ; 'T*' ki bodo letovali v rfpnih v,c odo stanovali v zabiti p. a*L se bodo h Amili v 'Stan' Privatne hiše, kjer ,|:Nute ?\al' so blizu morja, le V>at °d Plaze. °*U Krč6 turistični kraj na ° ikartij U v zab'u, ki je obdan ’ Str*okvami, vinogradi. »Kako je direktor Krumpak znal zaropotati!« Zahvala „ lzSubi ljubega Sda se°C?tU Le°P°lda ' lUjemn skreno zahva-" 'Mp , ? vsem 'šteti- ,uh*jana števil' Soža'je Shn0oPo^oviliod njega. L.erbu uvala general- delavcem . ki so nam in se tako El1ulvo nudeno brektor;Se zabvaljujemo Spet, °zda TEN inž. posl,, "! lov. Tomšiču 'n,eIHl 0v'lne besede udi D Mndikata. P! pomoč. v Hvala za občutene ■,ef nmbulantnemu $ "hoe. za vso nudeno Žena Olga in otroci z družinami s peščenimi in skalnatimi plažami. Sredi zaliva je ptoček Košljun, kjer je benediktinski samostan in cerkev iz 1 L stoletja, frančiškanski samostan in cerkev iz 15. stoletja, etnografski muzej, knjižnica in znana dela likovnih umetnikov. Na severni strani zaliva je cerkvica Svetega Dunata iz 9. stoletja, ki je najstarejši hr-vatski kulturni spomenik. Zaliv je primeren za veslanje, smučanje na vodi in jadranje. Tu pa je tudi kopališče. V tozdu Trata Avtomatika dela honorarno po 4 ure dnevno Trptin 70-letni upokojenec Albin Miklič, ki je po pripovedovanju delavcev čez vse vesten in prizadeven. V tozdu opravlja ključavničarska in strugarska dela. V IMP-ju pa je že 36 let. Po poklicu je strojni ključav- prirobnice. Sprva smo naredili ničar. K IMP-ju je prišel leta mesečno povprečno 30 do 40 1948 od zasebnika Borislava L.i- črpalk. Ko smo prišli v prakso in karja, katerega delavnico so leta , začeli dobivati prva naročila, je 1947 podržav ili. Prv i dve leti je proizvodnja stekla taico, da nam bil Miklič na Trati obratovodja, je zasebnik očital, da smo mu | " i Marca so Panonijini delavci Vlado Janbor, MičoTotič, Martin Mer-tuk in Franc Vogrinec, ki se v prostem času ukvarjajo s slikarstvom, predstavili svoja dela sodelavcem. Razstavo v Panonijini jedilnici so organizirali Kulturna animatorka Olga Gorčan ter osnov ni organizaciji sindikata in ZSMS. Večina motivov je bila krajinskih. Razstavo so nato prenesli še v prostore sosednje Mure, s katero Panonija že dalj časa uspešno sodeluje na kulturnem področju, (foto: Frku) V spomin Ivanu Farkašu Njegov življenjski korak pred dobrimi tremi leti, ki ga je napravil v spremstvu svojih staršev je bil usmejen v pošteno delo za življenjski kruh. Zavedal se je pravilne odločitve, zato je iz dneva v dan skrbno nabiral izkušnje in izločal napake. Ta skrbnost ga je pripeljala do zaključnega izpita, ki ga je s ponosom branil s svojim nadaljnim delom. Bil je resen in dela ni odklanjal in za vse smo nfu hvaležni. Zavedal se je da je postal člen družbe v gradnji za boljši jutri. Pogrešamo ga v naši sredini in ostal nam bo v lepem spominu. Sodelavci DO KL1MAT potem pa je šel na željo direktorja Krumpaka na enoletno prakso za obtočne črpalke k zasebniku Milanu Grašičarju. Po v rnitvi je na Trati prev zel mojstrstvo obdelovalnice, kjer je bil 16 let. Potem pa je postal mojster vzdrževanja orodja v skladišču orodja, kjer je ostal do upokojitve leta 1975. Takole pripoveduje: »Ko sem prišel v IMP, nas je bilo na Trati 16, potem pa je kolektiv nenehno naraščal, posebno z gradnjo delavnice (ključavničarska, pločevinama in del strugarne). V kolektivu je bilo vedno lepo in je težko reči, katera obdobja so bila najlepša. S sodelavci sem se vedno dobro razumel in se še sedaj. Najbolj neprijetni trenutki pa so bili tedaj, ko me je kregal direktor Krumpak, če kaj ni bilo narejeno v roku. Veste, to je bilo tako: Ko mi je direktor nekaj naročil, naj opravim, si seveda tega nisem zapisal in sem pri ogromnem delu pozabil. Pa je prišel direktor pogledat, če je delo, ki si ga je zapisal v svojo beležko opravljeno. Ko je ugotovil, da ni. je ropotalo. Seveda je bilo upravičeno, da je-v takih primerih ropotal.« Ko sem prišel od privatnika, kjer sem bil na praksi za obtočne črpalke, smo na Trati začeli delati črpalke. V začetku je šlo težko, ker smo morali vsako stvar prilagoditi. Predvsem motorji so bili različnih tipov in je bilo treba zanje posebej delati ukradli patent. On je sicer črpalke še vedno delal, vendar pa jih glede na potrebe tržišča ni mogel dovolj narediti. Poleg črpalk smo tedaj delali na Trati tudi nizkotlačne zasune, reduktorje za tovorna dvigala za pepel itd. Delam še vedno rad. V mladosti sem se fiavadil delati, pa se dela nikoli ne branim. Moja želja je, da bi delal na Trati vse dokler bom mogel.« Povprašala sem ga, kako je ohranil tako mladostni in zdrav videz, če se je morda veliko ukvarjal *s športom, pa je povedal, da se s športom ni ukvarjal. »Imel sem sanke in drsalke, ki so bile najcenejši športni rekvizit. Kupoval pa sem jih v Komisijski trgovini na Starem trgu. Smuči pa nisem imel, ker zanje ni bilo denarja.« MARIJA PRIMC Naša skrb za red Škoda, da ministri ne pridejo večkrat Mnoge naše delovne enote so že globoko pod standardi urejenosti delovnega mesta. Stiska s prostori, slaba svetloba in drugo že kar ogrožajo varnost. Letne delovne zahteve pa se mnotijo tudi zato, ker se pač mora več narediti. Toda, če je že nam vseeno, v kakšnih prostorih delamo, bi morali pomislili na vtis, ki ga naredimo na obiskovalce poslovne partnerje in druge. Res je, kjer se dela, ne more biti popoln red, toda marsikje je urejenost pod vsako znosno mejo, pa čeprav se samo smeti tiče. Ko je nedavno prišla na Trato delegacija slovenskega izvršnega sveta, je po tovarni kar završalo, češ, treba je pospravili. No, take komande pridejo, enkrat, dvakrat letno, čeprav imamo skoraj vsak teden razne obiske, ki pa minejo brez posebnega pompa in akcije. Tudi delavce, ki se javljajo na naše razpise, vodimo po tako neurejenih prostorih — češ, naj vidijo, v kakšnem okolju bodo delali. Če pa bi vsak dan vsaj malo ■ pomislili na red, bi videli, da sploh ni tako težko sproti odnašati navlako in drugo kramo, kise nam nabira pod nogami. FRAN VODNIK ZAHVALI Ob boleči izgubi svo- Ob boleči izgubi svoje jega očeta Antona Toma- drage mame Pentek Hele- žina se iskreno zahvalju- ne, se iskreno zahvaljujem jem vsem sodelavcem iz vsem sodelavcem ter tozda Skip za izrečena so- Osnovni organizaciji sin- žalja, podarjeno cvetje in dikata v delovni skupnosti spremstvo na njegovi zad- DO Promont, za izraze nji poti. sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji Andrej poti. in ostali domači Magda Može 'v: - ' v:.:-;" -.r " . SOZD IMP, o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 Ljubljana, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST ROK ZA PRIJAVO 30.4. 1984 Prijava za letovanje v Počitniškem domu Podpisani................................zaposlen v DS, oz. TOZD . od leta........................., stanujoč v...................... se prijavljam za letovanje v počitniškem domu: *....................................................................................... v času od...........do. 2 ......................f................................................._.............. v času od..........do. 3 ....................................................................................... v času od..........do . Razen mene bodo letovali člani moje družine: PRIIMEK IN IME Leto roj. za otroke Sorodstveno razmerje Zaposlen V IMP DA —NE L 2. 3. 4. 5. Če glede na razpoložljive kapacitete v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripravljen po vašem obvestilu spremeniti čas letovanja. S to prijavo se obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času, oziroma ga bom v primeru objektivnih zadržkov odpovedal vsaj 14 dni pred predvidenim časom koriščenja, v nasprotnem primeru pa se obvezujem počitniški skupnosti poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpovedi. Prav tako se obvezujem, da bom obveznosti poravnal ob prvem naslednjem izplačilu OD, oziroma se mi te lahko odtegnejo od osebnih dohodkov. dne. 1984 (lastnoročni podpis) Izpolnjene prijavnice bodo sprejemale kadrovske službe od 15. 4. 1984 do 30. 4. 1984. Prijav po telefonu in tudi pomanjkljivo izpolnjenih pisnih prijav strokovna služba počitniške skupnosti ne bo upoštevala. SOZD IMP, o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 LJUBLJANA, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST Tov. DS oz. TOZD Potrjipjem prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložljiv kapacitete smo vašo prijavo upoštevali za čas 1984 v počitniškem domu . N *Gl S Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate; za primer, da se z njo ne strinjate, pa vas prosimo, dase oglasite v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD. o £ Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvignite napotnico v kadrovski službi vaše DO oz. TOZP' V Ljubljani,..................... 1984 Za počitniško skupn°st Ne Naj |fde TOo, '6 sc IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O POČITNIŠKI SKUPNOSTI SOZD IMP Člen 34 % s Nil felov, Člen 35 - Storitve počitniških domov imajo pravico uživati: 1. člani delovnega kolektiva 2. družinski člani pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo 3. upokojenci IMP — za člane družine se šteje: žena, mož, otroci, starši in posvojenci - Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske člane 10 dni v koledarskem letu ; hi® niit" >1 N Nji K % Na Člen 36 — Prednost pri letovanju v počitniških domovih imajo vsi člani kolektiva s šoloobvezni^ jj/ci otroki, dalje člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih L"fl ^ in končno tuji gostje, če so proste kapacitete, vendar plačajo polno ekonomsko-planS*i0 K? ceno 980,00 din - |VTC N Ni Izleti Planinskega društva Ob žici okupirane Ljubljane I udi letos se bo naše Planinsko društvo z ostalimi IMP-jevimi organizacijami udeležilo Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, ki bo 12. maja. Vabljeni so vsi planinci in člani kolektiva. Zbirališče je na Trgu revolucije na avtobusni postaji oh 7. atri zjutraj. Spominski pohod na Blegoš V nedeljo, 13. maja ho PD IMP Ljubljana s pomočjo M DO Ljubljana organiziralo pohod na Blegoš (1562 m). Ta pohod je posvečen dnevu zmage. Zbirališče je v Dvoržakovi ulici pred Planinsko zvezo Slovenije. - Odhod avtobusa je ob 7. uri zjutraj. Cena izleta je 350,00 din. Prijave prejema tov. Robert Kastelic tozd Trata-avtomatika-servis do 5. 5. 1984. Vabljeni! Izlet v Slovenske gorice Planinsko društvo IMP bo 26. maja 1984 priredilo enodnevni izlet v vzhodne Slovenske goricd*z najvišjim vrhom Jeruzalem (347 m) sredi vinorodnih gričev. Izpred upravne zgradbe na Titovi 37 se bomo ob 6.30 odpeljali z avtobusom. Po treh urah vožnje bomo prispeli v Ormož, odkoder bomo naredili krajšo turo (1,5 do 2 uri zmerne hoje) po sončni vinogradniški pokrajini na Jeruzalem. Pot nas bo vodila skozi idilično vas Svetinje. Na vrhu Jeruzalema se nam ho oh lepem vremenu nudil lep razgled proti Medmurju na vzhodu, proti Prekmurju na severu, na zahodu bomo v daljavi videli temno gmoto Pohorja. Na jugu se nam bo oko ustavilo na Donački gori in Boču. Lakoto in žejo pa bomo lahko potešili v gostišču na Jeruzalemu. Ce bomo pri volji, bomo lahko naredili še krajšo turo v Ljutomer središče tako imenovane Prlekije. V popoldanskih urah se bomo po dogovoru vračali v Ljubljano. Cena prevoza znaša po osebi 350 din, ki jo naj vsak izletnik vplača pri področnem poverjeniku do 7. maja. da bomo pravočasno organizirali prevoz. LOJZE KOSI Nekaj utrinkov s šestih zimskih iger IMF Tekme v snegu in vetru . A je\ j c najprej pozdravil 'sC y- I žence 6. zimskih iger iMM^i: imele največje število udcRL^iU'^. Zahvalil se je vsem sode predvsem tekmovalcem. P11 .jim dikalnim organizacijam in k^(jr cijskemu odboru sindikatu ^ Tretjega marca letos so bile v Kranjski gori šeste zimske športne igre IMP-ja. Rezultate ste lahko prebrali že v prejšnji številki našega Glasnika. Rada pa bi vam opisala tudi vzdušje na smučišču, kako so se znašli organizatorji in kakšne probleme so morali premostiti, da so tekmovanje lahko sploh izpeljali. Z velikim navdušenjem sem se iger udeležila tudi sama. Nisem ravno tekmovala, kajti tisto soboto sem pi v ič stala na smučeh, kaj to pomeni, si seveda prej nisem znala predstavljati. Vendar o tem kasneje. V petek, dan pred samim tekmovanjem je v Kranjsko goro odšel organizacijski odbor, člani delovne organizacije IZIP, ki je bila letos organizatorica zimskih športnih iger, med njimi so bili: Janez Miklavc, pa Grom Radoslav, Rudi Mozetič, Dušan Hol-zhauer. Ksenja Godec, Nevenka Janko. tov. Rudi Ceršak. Pavle Dornik. Bojan Koželj in drugi, seveda skupaj okoli petindvajset ljudi. Sama sem se jim pridružila v petek popoldan in sicer z nalogo, da kasneje poročam o poteku tekmovanja in s seboj prinesem tudi nekaj posnetkov za objavo v Glasniku. Skoraj v se delo na smučišču je bilo že opravljeno. S smučarskim klubom Novinar je bilo že dogovorjeno, kje bo postavljena proga, in kdaj se tekme pričnejo. Pripravljene so bile tudi tekaške proge. Zvečer je bilo treba urediti samo še štartne številke za 451 udeležencev športnih iger. Dogovorili so se še o nekaterih po- Uganke s Zakaj nekateri ne morejo delati, če mojstra ni v bližini? Je mojstrov hrbet zavesa, za katero se počiva? V dilemi smo! Ati malica trikrat v 8 urah, ali le pol ure enkrat? Kje je vzrok, da še nimamo kadrov za ugotavljanje, koliko kdo dnevno lahko ali mora narediti? So ribari je med posamezniki koristne za proizvodnjo? Kdo plača branje športnih vesti med delovnim časom? Kdaj in koliko bi delali, ako bi si to sami določali? Kdo lahko ob koncu delovnega časa vzklikne: Danes sem pa pridno delal! Rešitve: V logičnem sklepanju bralca. FRAN VODNIK > v/VNKAAAb »Predvsem ni lahko 'se V noD' ,-organizirati, da ne bi h'^ ^it** j napak in spodrsljaje' rtriCrt| večjih tekmah, kakor so sf j O I& i ■ samo na Sarajevo in težavi n()Iii* torjev, ki so jih imeli z v re ^ Jii% kadar jo vreme /ag«de’., ;e dosti pomagati. Tako Gnut' k/1 tudi nam v Kranjski g°rL ji umi nam v istanjs*. e- u s'-izbornemu slabemu 'rern s|al°NN nrvčtavih - Podkorenu postavi" - tci, progo z dvaindvajsetim^ s(0pinJU[A> peratura je bila okoli j ob dU> *-L"........ ‘mn /* Jtef- ),%. tek tekmovanje smo ža stih dopoldne. Zaradi NjialoN/jtip ' ,'fnrič«1 j' Si mnogi tekmovali ■ -£v. ^ tekih, se je start /a tekeT pr0g V dveh popoldan. Tekasku^gtf^^ ženske je bila dolga - .a „• moške 4, Sicer menim. ^p-JvA B Livar iz Ivančne nj .4j pripravljene. Imeli so tztfzzsggsrii n