Štajerski TEDNIK Aktualno Slovenija  Neurja z vso silo udarila že pred poletjem torek, 7. 6. 2022 Podjetništvo Kidričevo  Obvoznica šele naslednje leto  Stran 2 COLOR CMYK stran 1 {e  dni Ptuj, 18. junij 2022 18 www.poli.si w  Stran 3 Letnik LXXV  št. 43  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 7. junija 2022 Podravje, Ptuj  Čalapinkarije družbe Radio-Tednik povezale tisoče obiskovalcev Največja zabava otrok z dobrim namenom Aktualno Ptuj  Brez uspeha pri iskanju najemnika za lokal na tržnici Tretji junij je bil poseben dan. Pri Qcentru je v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s številnimi sponzorji potekala največja dobrodelna prireditev za otroke. Izmenjalo se je neverjetnih 5.000 obiskovalcev, ki jih je razvajala brezplačna sladka in zabavna ter tudi poučna vsebina. Vse pa je povezal dober namen, saj je ves izkupiček namenjen za otroke iz socialno šibkih družin in otroke s posebnimi potrebami, ki še niso bili na morju ali v planinah. Več na straneh 5 do 8.  Stran 2 Turizem Ormož  Lani spet več domačih gostov  Stran 9  Stran 17 Kronika Ormož  Mestno pokopališče s klavrno podobo torkova izdaja  Stran 24 Foto: ČG Borl  Sojenje Drevenšku  Skala pod gradom ne miruje, nameščajo dodatne zaščitne mreže Pred ptujskim sodiščem ponovno Lešnikovi podporniki  Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 24 www.tednik.si Ljudje in dogodki Podravje  »Vsak najbolje ve, kaj je prispeval za boljše življenje živali« Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 7. junija 2022 Slovenija, Hrvaška, Avstrija z Neurja z vso silo udarila že pred poletjem Z neba padala toča v velikosti tenis žogic Poletje se ni niti še prav začelo, pa sta se nad vzhodnim delom Slovenije razbesneli že dve hudi nevihti z orkanskim vetrom, silovitimi nalivi in predvsem zelo debelo točo. V četrtek se je vreme zneslo nad koroško, savinjsko in dolenjsko regijo, kjer je padala toča velikosti jajca in tenis žogic, medtem ko sta pred dobrim tednom veter in toča klestila v Prekmurju. V Avstriji so imeli v roku enega tedna tri uničujoča neurja s točo. Dejstvo je, da se je vreme spemenilo, pa če uradne institucije to priznavajo ali ne. Današnji vremenski pojavi so bistveno drugačni od tistih izpred dveh desetletij. Ledena zrnca toče niso za poletni čas nič nenavadnega, neurja s točo so se občasno pojavljala tudi v preteklosti. A toča ni padala tako pogosto kot zadnja leta, ko skorajda ne mine teden, da ne bi prizadela katerega od območij v Evropi. Nekoč je toča klestila sredi poletja, recimo julija ali v začetku avgusta, ko so bile temperature najvišje. Za spomladni ali zgodnjepoletni čas ni bila toliko značilna. Enako je z vetrovi, ki so prerasli v orkane, ter silovitimi nalivi, ko meteorna voda zaliva objekte in naselja, povzroča erozijo in plazove. Pozimi med snežnim viharjem padajo snežinke, podobne stiroporu, iz saharskega peska, ki da ga je letos spomladi iz ozračja spiral dež, pa je nastala rumena brozga, ki je plavala na površju vode, so znali povedati tisti, ki zbirajo deževnico. Če bi bil pesek, bi se udesel na dno, so še razmišljali. Ljudje so vedno bolj prepričani, da se z ozračjem nekaj dogaja. Aktivirali zimsko službo Četrtkova ujma se je razbesnela čez območje treh držav, od Avstri- Foto: Občina Sevnica /M24 Vreme je za zdaj Podravju prizaneslo. Pomurci, Korošci, Savinjčani in Dolenjci, pa tudi sosedje v Avstriji in na Hrvaškem, te sreče niso imeli. Neurja in toča so povzročili ogromno škode, ki jo že po prvih preliminarnih ogledih ocenjujejo v milijonih evrov. je, nad Slovenijo in Hrvaško. Na vseh lokacijah, kjer so se razvile nevihtne celice, se je zgodil približno enak scenarij: z neba je padala toča velikosti od oreha do jajca in tenis Včasih toča v velikosti koruznega zrna, danes kot orehi in jajca Brane Gregorčič iz Urada za meteorologijo in hidrologijo je pojasnil, da je debela toča pri nas padala tudi nekoč, vendar se informacije o vremenskih pojavih niso širile tako hitro in v takšnem obsegu, kot je to danes. Debela toča nastane, ker zrna primrzujejo eno k drugemu ali pa se zrno debeli, ker pobira podhlajene vodne kapljice. Na rast ledenih kroglic toče vplivajo tudi vertikalne hitrosti v nevihtnem oblaku in število ciklov kroženja zrn znotraj oblaka. „Žal pa drži tudi to, da je v toplejšem ozračju lahko več vodne pare in s tem potencialno več energije za vremenske procese,“ je dodal sogovornik. Foto: Neurje.si Toča v Zagrebu žogice ter za seboj pustila apokaliptično opustošenje: prazna polja in vrtove, gola in potolčena drevesa v sadovnjakih, trte v vinogradih, poškodovane strehe in fasade na objektih. Orkanski veter je ruval in lomil drevesa, meteorna voda je zalivala objekte, ogromno škode je na avtomobilih. Ponekod je padlo toliko toče, da je pobelila pokrajino kot zimski sneg, zato so za čiščenje cest aktivirali enote zimske službe, med drugim tudi v dolenjski občini Mokronog-Trebelno. V Kumrovcu zameti toče do 70 cm Podravski konec je v dveh letošnjih hudih neurjih k sreči ni skupil, čeprav so bili nevihtni točonosni oblaki zelo blizu, tik ob južni državni meji. Haloze je neurje zaobšlo dobesedno za las, je pa zelo prizadelo hrvaško Zagorje in območje severno od Zagreba. Župan občine Kumrovec Robert Šplajt je razmere opisal kot katastrofalne: „Huje ne more biti. Česa takega v življenju še nisem doživel. Polja in vinogradi so povsem uničeni. Toča v velikosti lešnika do oreha je padala okoli deset minut. Na nekaterih območjih je je naneslo tudi do 70 centimetrov. S ceste smo jo čistili s snežnimi plugi.“ Foto: Reco/M24 Hitrost padanja toče proti tlom glede na velikost zrn • • • Drobna 1 do 2 cm: od 50 do 70 km/h Srednje debela, 3 do 5 cm: od 80 do 120 km/h Zelo debela, 6 do 10 cm: od 120 do 150 km/h Protitočno letalo na tleh, letos niso leteli še niti enkrat Vodja protitočne obrambe pri Letalskem centru (LC) Maribor Darko Kralj je ocenil, da posebne nevarnosti za točo v četrtek v podravskem koncu ni bilo. Ker (še vedno) nimajo sklenjene pogodbe z državo, letos kljub nevihtam s točo niso leteli niti enkrat. „Mariboru je v četrtek sicer pretil en oblak, ki pa bi ga bilo treba posipati že v Avstriji. Računali smo, da se bo neurje premikalo severno od Slovenije, a se je nad Celovcem obrnilo v Slove- Vir: ARSO nijo in šlo čez Slovenj Gradec proti hrvaški meji. Tam so bile nevihte silovite, padala je toča velikosti tenis žogice.“ Kralj je novoimenovano vlado pozval, naj področje protitočne obrambe čim prej uredi. „Da ne bo tako kot v minulih 20 letih, ko vsako leto zadeve stojijo zaradi tajkunskih pritiskov in zasebnih interesov. Upam, da bomo pogodbo sklenili čim prej. Če bo to takoj, bi lahko obrambo pred točo začeli izvajati okoli 10. junija. Mi smo pripravljeni od 1. maja, svoje smo naredili, medtem ko prejšnja vlada dane besede ni udejanjila.“ Mojca Zemljarič Ptuj z Brez uspeha z iskanjem najemnika za lokal na tržnici Poziv gostincem bodo ponovili Te dni minevata dve leti od začetka obratovanja Ptujske kavarne na mestni tržnici. Doslej jo je upravljalo občinsko podjetje Javne službe Ptuj, a so se odločili za spremembo. Prvi poskus iskanja novega najemnika, gostinca, ki bi oživil ta prostor, je spodletel. „Ponudb na javni razpis za oddajo poslovnega prostora na mestni tržnici nismo prejeli. Razpis bomo v kratkem ponovili,« so potrdili na MO Ptuj. Poziv za zbiranje ponudb je občina objavila sredi maja, rok za prijavo se je iztekel minuli ponedeljek. Minimalna oziroma izhodiščna ponudba najemnine za poslovni prostor v skupni izmeri 85 m2 je znašala 620 evrov neto mesečno. V ta znesek je zajet najem gostinskega lokala, prostorov za zaposlene, dva skladiščna prostora ter pisarne. Ni pa v tej najnižji pri- čakovani ceni vštet najem gostinske opreme. Ta je last občinskega podjetja, kar bi najemnika dodatno stalo okrog 170 evrov mesečno. Skupaj bi torej mesečna najemnina znašala 790 evrov. Ponujena je bila sicer tudi možnost prodaje tako opreme kot drobnega inventarja, miz, stolov ... Po prvotnem razpisu bi bila pogodba med novim najemnikom in občino petletna. Prva sprememba, ki jo (najbrž) lahko pričakujemo na ponovljenem pozivu za oddajo ponudb, je nižja izhodiščna cena. Dokler ne najdejo novega na- jemnika, lokal še vedno obratuje pod okriljem občinskega podjetja, ki se bo z uspešno oddajo povsem umaknilo iz gostinske dejavnosti. Prav o tem, kako prazna je ptujska mestna tržnica in koliko napak je bilo pri njenem projektiranju, je v zadnjem času veliko govora. Svojemu prvotnemu namenu, prodaji, že več mesecev ne služi. Je pa v zadnjih tednih vsaj lep prireditveni prostor. Koliko je funkcionalen, je sicer druga zgodba. A pomemben del tega območja, ki predstavlja srce mesta, je tudi sam gostinski lokal, ki je lepo urejen in na dobri Foto: ČG Lokal na mestni tržnici še vedno nima novega najemnika. lokaciji. Nekdo, ki mu bo znal vdahniti tudi vsebino, bi gotovo lahko to zgodbo pomembno nadgradil. A z iskanjem tovrstnih partnerjev imamo na Ptuju precej težav. Še vedno ne deluje niti nov gostinski lokal v parku Ljudski vrt, neuspešnih pa je bilo tudi več po- skusov iskanja novega najemnika za grajsko kavarno, ki jo upravlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek  7. junija 2022 3 Cirkulane, Borl  Zaradi sanacije grajske brežine na cesti ponovno semafor Skala pod gradom ne miruje, nameščajo dodatne zaščitne mreže Promet na regionalni cesti proti Zavrču, pod gradom Borl, je s semaforji že nekaj časa urejen izmenično enosmerno. Razlog so dela na skalni brežini pod gradom, naročnica del je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). „Pričvrstili bomo visoko natezno mrežo s sidranjem s paličnimi sidri na površini približno 1.000 m². Vrednost celotnega predvidenega posega znaša 291.000 evrov, izvajalec del je podjetje Monterra. Dela bodo predvidoma končana julija, ko bodo odstranili tudi začasno prometno ureditev ceste,“ so povedali na DRSI. Deset let od dneva, ko se je skalna stena „utrgala“ Medtem ko država na skalo pod gradom Borl namešča nove metre zaščitne mreže, ki bo cesto in udeležence v prometu ščitila pred kamenjem, ki bi se morebiti luščilo s skalne stene, bo ta mesec minilo točno deset let, odkar je na regionalno cesto pod borslkim gradom zgrmela gora skal in kamenja. Sreča v nesreči je bila, da skale niso nikogar pokopale ali poškodovale, saj gre za cesto, ki je prometno precej obremenjena in ena glavnih povezav Podravja s Hrvaško. Zaradi skalnega podora je bila regionalna cesta za promet zaprta mesec dni. Obvoz za osebna vozila je bil čez lokalne ceste med haloškimi griči, medtem ko so ves tovorni promet preusmerjali na sosednje mejne prehode. DRSI je sanacijo ceste začela nemudoma, takoj za tem, ko je teren pregledal geolog. Cesto so za promet odprli mesec dni po nesreči, sanacija je državo stala dobrega pol milijona evrov. Ko se je na cesto zrušila grmada skal, so številni s strahom pogledovali proti grajskemu očaku, da tudi ta ne bi zgrmel v globel proti Dravi. Statiki so ugotovili, da skalni podor gradu ni prizadel. Sanacija skalne brežine po šestih letih Temeljitejše sanacije in utrjevanja brežina se je DRSI lotila po šestih letih (2018). Dela so trajala dve leti, skalo so zaščitili s sidranjem in mrežo, zgradili so tudi podporne oboke. Dve leti je promet po regionalni cesti potekal izmenično enosmerno. Vzporedno s sanacijo brežine je ministrstvo za kulturo izvedlo arheološke raziskave na grajski terasi, ki so pripeljale do zavidljivih rezultatov. Našli so dokaze, da je bilo življenje na borlski grajski vzpetini že v obdobju bakrene dobe pred 5.000 leti, se pravi 3.000 let pred našim štetjem. Za sanacijo brežine in arheološke raziskave je država namenila 1,5 milijona evrov. Žal se je ob koncu del na gradbišču, decembra 2020, zgodila delovna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Smrtno se je ponesrečil delavec, ki je sodeloval pri demontaži žerjava. Obnovljeni borlski grad sameva Dela na Borlu je država medtem nadaljevala, in sicer pod taktirko ministrstva za kulturo, ki je lastnik gradu. Spomladi 2020 so začeli obnovo dela grajskega poslopja, uredili so približno tretjino gradu, to je 1.300 m2 površin, za kar so odšteli 1,4 milijona evrov. Na novo so uredili tlake in omete, v celoti obnovili instalacije, vgradili novo stavbno pohištvo in talne obloge, zidovi so Foto: SM Pogled na grmado skal in kamenja, ki so 12. junija 2012 zasuli regionalno cesto proti Zavrču. Cesta je bila mesec dni za promet zaprta, v tem času so jo počistili in sanirali, na brežino pa namestili zaščitne mreže. Sanacija je stala dobrega pol milijona evrov, kar je bil za tisti čas ogromen znesek (sicer je to veliko denarja še danes). dobili sveže opleske. Umaknili so zunanji zapuščeni bazen, na njegovem mestu pa uredili mokrišče, ki je danes le žalostna podoba samega sebe, saj je popolnoma zaraslo. Čeprav je izvajalec dela končal že lani pred poletjem, pa po letu dni grad še vedno ni odprl vrat za obiskovalce. Jasnega odgovora, kdaj bo to, v tem trenutku ni moč podati. Vprašanje je tudi, ali bo obveljala strategija financiranja obno- ve gradov, ki jo je lani konec leta potrdila vlada Janeza Janše in v katero je bilo vključeno nadaljevanje obnove gradu Borl v vrednosti dobrih pet milijonov evrov. Mojca Zemljarič Ptuj  Še o brezplačni oddaji občinskih prostorov Kidričevo  Izvajalec z dvema zahtevkoma Spor okrog propadajoče vlažne kleti Obvoznica šele naslednje leto Med najemniki, ki brezplačno uporabljajo poslovne prostore v lasti ptujske občine, je tudi založba Beletrina. Mestni svetnik Rajko Fajt je na eni izmed sej izrazil pomisleke okrog tega in dejal, da bi morali upravičence selekcionirati glede na njihovo dejavnost in proračun, s katerim razpolagajo. Iz Beletrine so Fajtove navedbe, da se „gredo biznisa“ in da so občino enkrat že peljali žejno čez vodo, označili kot zlonamerne. O prostorih, ki so jim jih namenili pa, da so popolnoma neprimerni in vlažni. Založba Beletrina je neprofitni zavod na področju kulture v javnem interesu, kar pomeni, da izpolnjujejo pogoj za brezplačni najem občinskih prostorov. Kljub temu pa so nekateri svetniki izrazili pomisleke okrog predloga, ki so ga obravnavali na seji mestnega sveta. Fajt je med drugim dejal, da se gre Beletrina biznisa, da obračajo velike denarje in da so jih enkrat že peljali žejne čez vodo. Miha Požgai je pripomnil, da od občine letno na razpisu prejmejo 40.000 evrov in bi si lahko privoščili plačilo najemnine. Šteger: »V resnici gre za propadajoče vlažno kletno skladišče s tlemi iz zemlje.« Na te navedbe se je odzval Aleš Šteger, programski direktor Beletrine in umetniški vodja festivala Dnevi poezije in vina. Zapisal je, da so šokirani in prizadeti, saj da so uspešno izvedli številne projekte, izključno v dobro javnosti: „Mednje sodi tudi mednarodni festival Dnevi poezije in vina, ki že več kot 25 let združuje vrhunske pesnike s celega sveta, ljubitelje poezije in žlahtne kapljice. Festival, ki je že leta učinkovit spodbujevalec kulturnega turizma, je doslej ponudil več kot 1.300 brezplačnih dogodkov, več kot 220 zbirk poezije, obiskalo ga je več kot 600 mednarodno prepoznavnih pesnikov, več kot 2.200 nastopajočih ustvarjalcev in preko 100.000 obiskovalcev. Ker potrebujemo za izvedbo festivala, v katerega vsako leto vložimo 200.000 evrov, primerne prostore za skladiščenje, smo MO Foto: ČG V Beletrini pravijo, da so prostori na Aškerčevi 8 popolnoma neprimerni, saj da gre za vlažno klet s tlemi iz zemlje. Gradnja kidričevske obvoznice se bo najverjetneje podražila in končala kasneje, kot je bilo načrtovano ob podpisu pogodbe z izbranimi izvajalci. Ptuj zaprosili za brezplačni najem prostorov. In kaj smo dobili? Poleg zlonamernih besed prostore, ki so za našo dejavnost povsem neprimerni, saj gre v Aškerčevi 8 po imenu sicer za poslovne prostore, v resnici pa za propadajoče vlažno kletno skladišče s tlemi iz zemlje.“ Fajt: »Ne gre za očitek Beletrini, bolj direktorju« Tudi po odzivu Beletrine Fajt vztraja pri svojem, a kot pravi, dopušča možnost, da se je napačno izrazil oz. ni dovolj pojasnil svojega stališča: »Bil sem zagovornik kandidature Ptuja za EPK, upal sem, da bo izkušeni ekipi, ki je bila za to zadolžena in zelo dobro plačana, to uspelo urediti. Ne vem, mogoče res občina ni dala svojega maksimuma, morda pa smo si tudi sami krivi. Dejstvo je, da nismo bili dovolj prodorni. Mitja Čander je direktor Beletrine, bil je tudi del ekipe, ki je pripravljala ptujsko kandidaturo, od tod moje dileme. Torej, ne gre za očitek na račun same Beletrine, pač pa direktorja in ekipo, ki smo jo najeli.« Svetniki so z večino glasov sicer potrdili brezplačni najem Beletrini, a le za leto dni, medtem ko so z drugimi upravičenci podpisali petletne pogodbe. Dženana Kmetec Foto: ČG Cesta bo po pojasnilu investitorja v uporabo predana v začetku 2023. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki je investitorka, je od izvajalca del prejela zahtevka za podaljšanje roka gradnje in spremembo pogodbene cene zaradi povišanja cen. „Oba zahtevka sta trenutno v preučevanju, odločitev o njuni vsebini še ni sprejeta,“ so pojasnili na DRSI in dodali, da se bo pogodbeni rok izgradnje najverjetneje premaknil v naslednje leto. „Obvoznica bo predana prometu predvidoma v začetku leta 2023.“ Zaključek je bil sicer predviden za letošnjo jesen, a kot kaže, ga bodo za pol leta zamaknili. Pogodbena vrednost za gradnjo štirikilometrskega odseka ceste, vključno s površinami za kolesarje in pešce ter traktorsko cesto, je 8,9 milijona evrov. Na trasi ceste bo šest križišč, zgradili so cestni podvoz pod železniškim tirom in podhod za živali. Gradnjo obvoznice sta prevzeli podjetji GP Krk (vodilni partner) in Trgograd, podizvajalci na projektu so podjetja Elektro Maribor, Cestno podjetje Ptuj, Tegar, Slemenšak, Komunala Slovenske gorice, Elektro novi sistemi, Proga in Geoinvest. Na trasi bodoče obvoznice sicer izvajajo zaključna dela. »Na večini trase so v teku pripravljalna dela pred asfaltiranjem. Na manjšem delu je treba izvesti še spodnji ustroj bodoče ceste, urediti del vzporednih cest za traktorski in kolesarski promet ter prestaviti daljnovod,“ so povedali na DRSI. MZ Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 7. junija 2022 Videm z 28 let obstoja in 16. občinski praznik Praznik proslavljajo z bogatim športnim in kulturnim programom Občina Videm, ki leži na južnem robu Dravskega polja, na obeh straneh Dravinje, kjer se Haloze približajo rokavom reke Drave, letos obeležuje 28 let obstoja in 16. občinski praznik. Osrednja svečanost s podelitvijo občinskih priznanj bo ta petek ob 18. uri pod prireditvenim šotorom. Investicijskega obdobja v Vidmu ne merijo od praznika do praznika, temveč skozi proračunsko leto. »V minulem obdobju smo kljub okoliščinam, ki so oteževale izpolnjevanje obveznosti, določenih v proračunu, cilje uspešno dosegali. Ključni cilji so razvidni iz vsakoletnega proračuna, zadevajo pa postavke, ki so tudi finančno najbolj izpostavljene,« so povedali na občini. Kot izhaja iz proračunov za leto 2021 in 2022, so letošnji odhodki za štiri milijone višji od lanskih, predvsem na račun predvidenih investi- cij. Nekaj čez milijon evrov bodo namenili za urejanje in letno vzdrževanje cest ter cestne razsvetljave, dobrih 750.000 evrov je predvidenih za izgradnjo kanalizacije po občini, nekaj manj kot 800.000 evrov za energetski obnovi osnovnih šol Sela in Leskovec, za energetsko obnovo občinske stavbe pa je namenjenih 180.879 evrov lastnih sredstev. Največji predvideni projekt v proračunu je dograditev in energetska sanacija vrtca Videm, ki je bil zgrajen leta 2008. »Investicije so v teku, pričakujemo pa, da jih bomo ob vseh težavah, ki so danes ob bistveno spremenjenih razmerah na trgu stalnica in težava vseh, tudi na izpostavljenih področjih, uresničili,« so odgovorili na občini. Občino Videm oblikujejo tri razvojna jedra: Leskovec, Videm in Sela, osem krajevnih skupnosti, prepletata se ravninski in strmejši del. Kako krmarijo med različnimi potrebami in zahtevami okolja? »Sama porazdelitev investicij in vzdrževanja infrastrukture so enakomerno porazdeljeni in tako omogočajo izboljšanje na celotnem Foto: Občina Videm Plaz Dravinjski Vrh območju občine. Vseh seveda ni mogoče izpolniti, saj lahko rešitve iščemo le v okvirju razpoložljivih finančnih sredstev.« Sicer pa v občini spodbujajo tudi društveno življenje. Za redno delovanje gasilskih društev namenjajo 48.000 evrov, za kulturna društva 30.000 evrov, za društva upokojencev 7.900 evrov, ob tem velja izpostaviti investicijo v kegljišče Videm v višini 25.000 evrov. Veliko pozornosti pa v Vidmu posvečajo tudi športu, za katerega so predvideli 160.000 evrov, od tega za delovanje društev 54.700 evrov, 73.000 evrov pa Šibila Mitja s.p. Tržec 46a, Videm pri Ptuju ISKREN IT E ČEST KE za ureditev športnih igrišč Leskovec in Tržec. O društvenem in družabnem življenju pa so na občini dejali: »Po tako dolgem obdobju, ko smo bili ljudje zaradi skrbi za lastno zdravje nekoliko bolj zadržani do družabnega angažiranja, z veseljem ugotavljamo, da se družabno življenje vrača in krepi na vseh ravneh in področjih.« In ta bogat nabor interesov, talentov, zanimanj, ki ga občani izražajo skozi delovanja društev, bo viden tudi v tem prazničnem obdobju, ko Občina Videm obeležuje 16. občinski praznik. »Praznovanje in druženje naših krajanov na območju občine bomo proslavili z bogatim športnim in kulturnim programom.« Mojca Vtič Lenart z Denar za gradnjo enote SVZ Hrastovec zagotovljen Podlehnik z Razvojna cona dočakala razpis Selitev načrtovana za začetek leta 2024 Brez pomoči države naložbe ne bo Minula vlada Janeza Janše je tik pred odhodom v načrt razvojnih programov 2022 do 2025 uvrstila tudi projekt izgradnje dislociranih bivalnih enot v Lenartu, v katerih bo na slabih 2.000 kvadratnih metrih prostora za 70 stanovalcev Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec. Kot je povedal direktor zavoda Aleksander Gungl, bodo sobe eno- in dvoposteljne z vzpostavljenimi sivimi in rdečimi conami ter ločenimi čistimi in nečistimi potmi, ki so se izkazale kot nujne v času epidemije novega koronavirusa in bodo služile tudi za vse potencialne druge nalezljive bolezni. »Prostori bodo prilagojeni invalidom in njihovim vozičkom, bivanje v novih enotah bo prijetno in varnejše, skratka stanovalci bodo imeli zagotovljen standard, kot v 21. stoletju pripada ranljivim skupinam.« Investicija ocenjena na več kot štiri milijone evrov Investicija je ocenjena na skoraj 4,2 milijona evrov, od tega bo SVZ Hrastovec prispeval 222.000 evrov lastnih sredstev, vse drugo pa bo z integralnimi sredstvi pokrila država. Gungl pravi, da so srečni, ker jim je uspelo pridobiti državno sofinanciranje, a da rezultat ni prišel sam od sebe, pač pa je trajalo kar nekaj časa, da jim je uspelo pridobiti vse potrebne načrte, gradbeno dokumentacijo, zlasti pa je bilo na- V Podlehniku imajo pripravljeno dokumentacijo za komunalno ureditev razvojne cone na levi in desni strani lokalne ceste Tržec–Podlehnik v skupni velikosti treh hektarjev. Foto: Občina Podlehnik Razvojna cona v Podlehniku zajema skupno tri hektarje zemljišč. Foto: Čuček arhitekti Dislocirana bivalna enota SVZ Hrastovec v Lenartu bo moderna, nizkoenergetska in pritlična, v eno- in dvoposteljnih sobah bo prostora za 70 stanovalcev. porno medresorsko usklajevanje, preden so dobili zeleno luč za sofinanciranje. Nekaj stanovalcev še ostaja v gradu Zdaj jih čaka izbira izvajalca, računajo, da bi lahko začeli graditi že 1. septembra in dela zaključili do konca prihodnjega leta, stanovalce iz depandans A in B ob gradu, kjer bivajo v večposteljnih sobah, pa nato v nove prostore preselili v začetku leta 2024. Kot je znano, ima trenutno tudi po 26 uporabnikov na voljo eno kopalnico in tri stranišča. »Že dolgo si prizadevamo, da bi lahko tudi iz gradu izselili stanovalce, a to za zdaj še ne bo povsem možno, saj bo po izgradnji lenarške enote v gradu ostalo še približno 20 oseb s težjimi motnjami. A tudi zanje intenzivno iščemo ustrezno novo lokacijo, saj si želimo grad v celoti izprazniti v naslednjih treh letih in stanovalcem omogočiti, da zaživijo med lokal- nim prebivalstvom.« Novi objekt socialnovarstvenega zavoda pa poleg izboljšanih bivalnih pogojev za uporabnike predstavlja tudi pridobitev za lokalno okolje, saj ponuja možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti in odpira nova delovna mesta, predvsem pa integracija invalidov v neko okolje odpravlja oziroma vsaj zmanjšuje njihovo diskriminacijo ter povečuje možnost medgeneracijskega sodelovanja in druženja. Senka Dreu S projektom se želijo prijaviti na razpis gospodarskega ministrstva, objavljen 1. junija. »Po hitrem pregledu pogojev kaže, da se bomo prijavili. Vsekakor pa moramo razpis še podrobneje preučiti,« je povedal župan Sebastian Toplak. Občina Podlehnik želi izkoristiti lego ob avtocesti in z razvojno cono ponuditi prostor podjetnikom. Zavedajo se namreč, da gospodarstvo in s tem delovna mesta pomenijo razvoj občine. V ta namen so pripravili projekt ureditve razvojne cone, ki je ocenjen na nekaj več kot 700.000 evrov. Nadejajo se, da bi okrog 74 % denarja pridobili na državnem razpisu, 186.000 pa naj bi v dveh letih prispevala občina. »Dokumentacijo imamo pripravljeno, čakamo še na gradbeno dovoljenje za izgradnjo komunalnih vodov, nato pa bomo videli, ali bomo projekt nadaljevali. Nadaljevanje je namreč odvisno od pridobitve sredstev,« je povedal župan Toplak. Kot je razvidno iz besedila javnega razpisa, bo država sofinancirala ureditev javne prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske infrastrukture na območju poslovnih con. Za vzhodno Slovenijo je namenjenih 4,7 milijona in za zahodno 3,2 milijona evrov. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek z 7. junija 2022 torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 5 Naše prireditve Podjetji ELEKTRO-KA in ELTEK, podjetji z več kot 20-letno tradicijo. Ponujamo rešitve s področja industrijske elektro montaže pretežno na evropskih trgih, na sedežu podjetja pa sestavljamo tudi elektro omare, zato v svoj kolektiv vabimo elektrikarje, ki bi delali v tujini ali na Ptuju, da se oglasijo v naših novih poslovnih prostorih na Vegovi 2b na Ptuju (bivša Metalka). Če iščete stabilnega in zanesljivega delodajalca, smo pravi naslov zate! Več informacij na info@eltek.si, 02 746 71 70, www.elektro-ka.si. 5 Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 6 stran 6 torek z 7. junija 2022 Ptuj z Čalapinkarije družbe Radio-Tednik Ptuj Največja zabava otrok z dobrim nam Tretji junij je bil poseben dan, pri Qcentru je potekala največja dobrodelna prireditev za otroke v Spodnjem Podravju družbe Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s sponzorji, podjetji Silkem, Eltek, Ilkos in donatorji. Pri izvedbi so pomagali tudi člani Rotaract kluba Ptuj in Rotary kluba Ptuj. Izmenjalo se je pet tisoč obiskovalcev, ki jih je razvajala brezplačna sladka in zabavna ter tudi poučna vsebina. Vse pa je povezal dober namen, saj so se tega dne lahko zabavali otroci iz Spodnjega Podravja, hkrati pa je to bila zabavna prireditev, ki se je izkazala s srčnostjo za otroke iz socialno šibkih družin in otroke s posebnimi potrebami, ki še niso bili na morju ali v planinah. Sredstva za njihovo letovanje je družba Radio-Tednik Ptuj zbirala v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana – Moste Polje. Obiskovalci so lahko darovali neposredno tudi v darilne skrinjice Čalapinkarije na sami prireditvi. Pred tem pa že s SMS-sporočili: nadlani in nadlani5. Slastne čalapinke je pekel Gastro. Mazali so jih z različnimi namazi: Viki kremo in Uwe marmelado, ki jo je podarila Petlja, ter marmelado brez sladkorja, ki jo je podaril Pajs brez obresti. Kurtoš obročke so pripravili v Couple Kurtoš. Sokove in slane prigrizke je podarilo podjetje Ahac s poslovno enoto v Središču ob Dravi, sladolede Alive Inplan trgovina. Lepe nagrade za vroče poletje (majice, blazine za vodo, kozarce, igralne karte) je podarilo podjetje Cedevita. Otroci so uživali na napihljivih igralih Safari Maribor in Arbadakarba. Matjaž iz Arbadakarbe se je na hoduljah pomešal tudi med obiskovalce in otroke razveselil še z različnimi umetnijami iz balonov. Potekalo je tudi tekmovanje v gumitwistu, podjetje Gumitwist je prav tako podarilo nekaj lepih nagrad. Na delavnice in ogled malih živali, zajčkov, je povabila Zabavna kmetija s Hajdine. Nadvse adrenalinska, zabavna in poučna za najmlajše je bila vožnja z baterijskimi avtomobilčki podjetja Mali vozniki. Ti avtomobilčki so odslej prisotni tudi v nakupovalnem središču Qcenter Ptuj. Otroci pa si lahko s pravilno vožnjo pridobijo tudi mali vozniški izpit. By Nina je razveselila tri naše obiskovalce z darilnimi boni v vrednosti 20 evrov za unikatna oblačila, ki jih izdeluje. Ob bogati brezplačni ponudbi smo med mlade obiskovalce skupaj razdelili 30 privlačnih nagrad. Množico obiskovalcev so 3. junija navdušili tudi padalci Aerokluba Ptuj: Matevž Cestnik, Sergej Pukšič, Boris Janžekovič in Luka Lovrec. Letalo Aerokluba Ptuj pa je poskrbelo še za dodatni adrenalin s preletom Qcentra. Otroci in starši so bili navdušeni. To je bil popoldan, ki ga bodo še dolgo pomnili, so povedali zadovoljni mali in veliki obiskovalci. Še več takih prireditev si želijo, da bodo skupaj na enem prostoru uživali otroci in starši. Vsaj enkrat mesečno bi morala biti takšna prireditev, da bi se še bolj povezali, uživali Foto: Črtomir Goznik Slastni so bili tudi kurtoš obročki iz Couple Kurtoš. v skupnem druženju na odprtem, z bogato animacijo ter drugo ponudbo za lepe in bogate trenutke. Takšni dogodki tudi odpirajo srca za pomoč vsem tistim, ki to pomoč potrebujejo, bogatijo posameznika in družbo. Družba Radio-Tednik Ptuj se zahvaljuje vsem, ki so prispevali za letošnje Čalapinkarije. Razveselili smo pet tisoč malih in velikih obiskovalcev, hkrati pa s svojim prispevkom spodbudili tudi druge k darovanju ter tako prižgali iskrice v očeh mnogih, ki bodo letos prvič letovali na morju ali v planinah. Lepo je darovati, še lepše pa je deliti, če poznaš namen in cilj. Dobrodelnost je način življenja, dobrodelen je na nek način lahko vsak človek, saj ne gre vedno samo za denar. To so pokazale tudi naše letošnje Čalapinkarije. MG Za med so šle palačinke, ki so jih pod budnim očesom Marjana Skoka iz Gastroja nja Nuška Gajšek, Dženana Kmetec in Marjan Nahberger. Sicer pa se je ekipa Rotaract kluba Ptuj in Rotary kluba Ptuj ter tudi direktor družbe Radio-Tednik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Male pevke so pogumno stopile na oder in zapele. Spodbujal jih je tudi Dalibor Bedenik. Prejele so privlačne nagrade, by Nina in Cedevite. Skočili so tudi padalci Aerokluba Ptuj: Matevž Cestnik, Sergej Pukšič, Boris Janžekovič in Luka Lovrec. Letalo, iz katerega so skočili, pa je poskrbelo še za dodatni adrenalin s preletom Qcentra. Zahvaljujemo se: Otroci so nadvse uživali v vožnji z baterijskimi avtomobilčki podjetja Mali vozniki. valnem središču Qcenter, je povedal Domen Hren, urednik Radia Ptuj, ki se je tudi nadvse Štajerski TEDNIK torek z 7. junija 2022 torek, 31. 5. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve stran 7 7 menom Foto: Črtomir Goznik Zabavne in družabne igre so pritegnile mnoge, tudi napihljiva igrala. Ni bilo lahko brcniti žoge na veliki pikado in zadeti. Foto: Črtomir Goznik pomagali peči in mazati tudi ptujska župaizmenjevala, s peko so se izkazali tudi člani Ptuj Drago Slameršak. Foto: Črtomir Goznik Obiskovalce je zabaval tudi Matjaž iz Arbadakarbe. Foto: Črtomir Goznik Zabavno je bilo tudi pri gumitwistu. Tudi podjetje Gumitwist je delilo nagrade. Foto: Črtomir Goznik Na Čalapinkarijah 2022 so obiskovalci darovali za letovanje otrok iz socialno šibkih družin in otroke s posebnimi potrebami. Foto: Črtomir Goznik Avtomobilčki so odslej prisotni tudi v nakupotrudil, da je vse potekalo, tako kot mora biti. Foto: Črtomir Goznik Zabavna kmetija s Hajdine je povabila na delavnice in ogled malih živali, zajčkov. Štajerski TEDNIK 8 torek, 7. 6. 2022 Naše prireditve COLOR CMYK stran 8 torek z 7. junija 2022 Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 Turizem torek z 7. junija 2022 9 Ptuj z Dokler čolna ne bomo vsi potiskali v isto smer, ne bo rezultatov Ormož z Število prenočitev in prihodov turistov narašča Drava ima velik (turistični) potencial, ki pa ga slabo izkoristimo Lani spet več domačih gostov Čeprav ima reka Drava ogromen potencial, ga na Ptuju nikakor ne izkoristimo v zadostni meri. Kaj manjka, da bi obiskovalcem in domačinom ponudili in iztržili več? Dejstvo je, da so spremembe izjemno dolgotrajne, za pridobitev soglasja za podaljšanje plovnega časa Čigre za eno samo uro so potrebovali kar osem let. Nezanemarljivo je gotovo tudi pomanjkanje sinergije med različnimi akterji, predvsem na področju turizma. »Mi nekoga peljemo do določene točke, ampak bi tam potem moral nekaj doživeti, tega pa ni,« opozarja dolgoletni član BD Ranca Darko Skok. Mobilne hiške ob vodi, novi privezi, urejeno pristanišče, plaža ob reki, turistična ponudba, ki bi s pomočjo rečnega prometa povezala različne konce mesta, celo gradnja novega hotela, vse to so bile ideje in načrti, o katerih smo poslušali zadnji desetletji, a se iz njih ni izcimilo nič. Največja pridobitev, povezana z reko Dravo na našem območju, je ureditev gostinskega lokala na Ranci in pristanišča, ki pa še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. Turistični izplen na račun dejstva, da je mesto ob reki, bi lahko bil bistveno večji, kot je. A občutka, da se kdo ukvarja z razvojem in trženjem tega segmenta, enostavno ni. Tudi Darko Skok, ki je član Brodarskega društva Ranca kar 37 let, ugotavlja, da sprememb, ki bi prinesle vidne izboljšave, ni na vidiku: »Mi v društvu nudimo pomoč vsem navtikom, ki prihajajo, pogrešamo pa malo posluha, da se zadeve uredijo. Da se ustrezno uredi privez. Nekdo, ki ima 30.000 evrov vredno vozilo, ga ne bo privezal na kamen. Pristanišče se je pred leti umaknilo, nato pa vendarle uredilo, a zdaj spet stojimo na mestu. Več posluha in vlaganj si želimo, ne zaradi nas, ampak zaradi obiskovalcev. Nujno bi morali prekriti mrežaste gabione na pomolu, ki so nevarni. Opaznega vložka ni, čeprav mi kot skrbniki opozarjamo na pomanjkljivosti.« Izjemen pomen reke skozi zgodovino Drava je bila v preteklosti pomembna vodna pot, od vseh štajerskih rek ima najdaljšo plovno Že drugo leto zapored so v Destinaciji Jeruzalem Slovenija zabeležili več domačih kakor tujih gostov. Slednjih je bilo sicer več kot v predkoronskem letu 2019, toda še vedno manj kot leta 2018. Skupno so zabeležili blizu 7.160 turističnih prihodov domačih in tujih turistov ter okoli 14.600 vseh nočitev. Foto: Destinacija Jeruzalem Lani je bilo na območju Destinacije Jeruzalem Slovenija ustvarjenih 14.599 nočitev, največ, kar 9.533, so jih ustvarili domači gostje. Foto: ČG Reka Drava nudi nešteto priložnosti, ki pa jih slabo izkoristimo. tradicijo. »Namesto z običajnim prevozom po cestah so blago prevažali s šajkami oziroma plitvicami, na katerih je bil tovor bolje zaščiten kot na splavih. V 18. stoletju se je hitro povečala plovba po Dravi in z njo povezana trgovina,« o pomenu reke v preteklosti pravi Skok. Blago so splavarji vozili od Avstrije preko Slovenije in Hrvaške vse do Srbije. Ptujski, mariborski in ormoški pristani so bili zelo pomembni. Z odprtjem železniške proge med Mariborom in Celovcem vodni način prevoza ni bil več tako pogosto uporabljen. Splavarstvo se je obdržalo do druge svetovne vojne. Prihodi turistov v občino Ormož Domači Tuji Skupaj 2018 779 2.784 3.563 2019 1.272 2.308 3.580 2020 4.162 1.203 5.365 2021 4.734 2.424 7.158 Vir: Letno poročilo o poslovanju JTKŠ Občine Ormož za 2021 Nočitve turistov v občini Ormož Foto: DK Darko Skok, BD Ranca Edina stalnica so spremembe Lanska turistična sezona je bila tako kot povsod po Sloveniji tudi v občini Ormož boljša kot predlanska. Na območju celotne destinacije, ki obsega vse tri občine, so zabeležili porast obiska turistov. Tako so našteli 4.734 prihodov domačih turistov, kar pomeni dobrih 13 % več v primerjavi z letom 2020, ko jih je bilo 4.162 oziroma kar trikrat več v primerjavi s predkoronskim letom 2019 (1.272). Na drugi strani pa je bilo tudi nekaj več prihodov tujih turistov, toda manj kot v letu 2018 (2.784). Lani so našteli 2.424 tujih turistov, kar je dvakrat več kot leto poprej (1.203) oz. nekje na podobni ravni s predkoronskim letom 2019 (2.308). »Skupno nam je kljub še vedno trajajoči pandemiji covida-19 uspelo zabeležiti 33,42 % rast prihoda turistov (3.580 v letu 2019, 5.365 v letu 2020 in 7.158 v letu 2021),« je razvidno v letnem poročilu zavoda TKŠ Ormož za lansko leto. Daleč največ prihodov (tako domačih kot tujih gostov) je bilo avgusta, in sicer okoli 1.760, najmanj januarja, le 97. Domači Tuji Skupaj 2018 1.599 7.145 8.744 2019 1.860 4.837 6.697 2020 9.698 2.470 12.168 2021 9.533 5.046 14.599 Vir: Letno poročilo o poslovanju JTKŠ Občine Ormož za 2021 Več desetletij pravne praznine Ustanovitev Brodarskega društva Ranca Ptuj sega v leto Foto: ČG Motorni promet: strmemu porastu sledil opazen padec Dejstvo, da je motorni promet na Dravi dovoljen, je izjemno pomembno predvsem za lastnike čolnov in vodnih skuterjev, ki na Ptuj prihajajo iz vseh koncev države, pa tudi tujine. Tudi na tem segmentu bi lahko uporabnikom ponudili še več. Pred približno desetimi leti so zabeležili velik porast števila plovil na motorni pogon na reki Dravi, ki pa ni trajal dolgo. Največ, kar 602, so zabeležili leta 2010. V zadnjih letih je opazen občuten padec, lani so dosegli le tretjino tega števila. Korona je tudi na tem področju pustila posledice. Letos skrbniki ugotavljajo povečanje. Trenutni pogoji v pristanišču niso slabi, niso pa optimalni. V Zakonu o vodah iz leta 2004 je vožnja plovil na celinskih vodah prepovedana, a so opredeljene nekatere izjeme. Med drugim je določeno, da lokalna skupnost lahko vladi predlaga izjemo in dovoli plovbo zaradi turizma ali gospodarstva. Tak primer je reka Drava na našem območju. »Omenjeni zakon je bil sprejet leta 2004, občinski odlok o določitvi plovnega območja pa dve leti kasneje. Šele leta 2009 so ga dopolnili. Toliko časa je minilo, ker je bilo potrebnih ogromno dovoljenj, soglasij, usklajevanja. BD Ranca si je vse od ustanovitve, torej 30 let, prizadevalo, da se te zadeve uredijo,« pravi Skok in dodaja, da so z Upravo za pomorstvo orali ledino na tem področju. Ptuj je bil prvi, ki je imel plovno območje opredeljeno v odloku. Iz turističnega vidika bi lahko Dravo veliko bolje izkoristili. »Pri tem je treba doseči sinergijo učinkov. Zavod za turizem Ptuj bi moral povezati potenciale mesta, lokalne gostince, muzej, priključili bi ribiče, ptičarje in marsikoga drugega. Če bi vsi čoln potiskali v eno smer, bi bili deležni uspeha. Dokler ni povezanosti, tudi rezultatov ne bo. Mi na primer nekoga peljemo s čolnom do določene točke, a tam morajo nekaj doživeti, videti, ne le priti po obračanje,« opozarja Skok. Turistična ladjica Čigra že plove med vikendi in po dogovoru. 1973, štiri leta kasneje se je začela gradnja elektrarne Formin in nastalo je ptujsko jezero. Osnovni namen društva je bil obuditi plovbo na reki Dravi. Pri uresničevanju tega pa so se pogosto znašli pred ovirami in dilemami. Tudi zakonskimi. Ključnega pomena je novembra 2004 izdana Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na delu reke Drave in Ptujskem jezeru. Ptujska in markovska občina sta pet let kasneje sprejeli še dopolnitvi odloka o določitvi plovnega režima, v katerem so določena pristanišča,vstopno-izstopna mesta, območje in čas plovbe, omejitve, upravljavec, skrbnik ... Zadnjih nekaj let je upravljavec Komunalno podjetje Ptuj, pred tem je to opravljalo podjetje Radial, skrbnik pa so Javne službe Ptuj, a zanje to izvaja društvo Ranca. »Izvajamo dnevne preglede, obhode plovnega območja. Nadzorujemo objekte na plovni poti in oznake,« pojasnjuje Skok. Dženana Kmetec Foto: Destinacija Jeruzalem Manj nočitev tujih turistov Ustvarjenih je bilo vsega skupaj 14.600 prenočitev, okoli 20 odstotkov več kot leto poprej, pri čemer je bilo v hostlu – kot smo pred kratkim poročali – 1.599 nočitev, torej le dobra desetina vseh. Našteli so nekaj manj nočitev domačih gostov, in sicer okoli 9.555, leto poprej blizu 9.700, precej več nočitev pa so na drugi strani ustvarili tuji turisti – za primerjavo: leta 2020 2.470, 2021 5.046, a še vedno manj kot v letu 2018, ko jih je bilo kar 7.145. Največ prenočitev je bilo prav tako ustvarjenih v poletnih mesecih, zlasti v avgustu, skoraj četrtina vseh. Povprečna doba bivanja je znašala dva dni. K večjemu številu domačih gostov ter na drugi strani manjšemu številu tujih gostov je v zadnjih dveh letih gotovo prispevala epidemija covida, ki je močno vplivala na turizem, saj so Slovenci (najbrž tudi tujci) nasploh več dopustovali doma, svoje pa je k porastu domačih gostov dodalo tudi unovčevanje turističnih bonov. Lani je bilo na območju občine unovčenih 1.613 bonov v skupni vrednosti okoli 178.000 evrov, leto poprej nekaj več, 2.174 v skupni vrednosti 233.700 evrov. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 7. junija 2022 Dornava z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Zelo izenačeni nastopi mladih pevcev Pevski talenti iz OŠ dr. Franja Žgeča in občine Dornava so se predstavili 1. junija. Njihovi nastopi so bili kakovostno zelo izenačeni, tako da bi si jih polfinale zaslužilo več. A po pravilih projekta je tako, da se naprej uvrstita iz vsake kategorije po eden: eden iz mlajše, v kateri nastopajo pevci od 1. do 5. razreda OŠ, eden pa iz starejše, v kateri se predstavljajo pevski talenti od 6. do 9. razred OŠ. Med osmimi pevci jih je polovica nastopila prvič, kar je zelo razveseljivo, da se že preverjenim glasovom iz prejšnjih sezon pridružujejo novi, ki bodo zagotovo med najboljšimi v novih sezonah projekta, ki se vse bolj širi v slovenski prostor. Tako kot v vsej 8. sezoni, so njihovi nastopi potekali v živo na valovih Radia Ptuj in na Facebook strani Radia Ptuj, kjer si je mogoče ogledati tudi vse pretekle nastope. Iz mlajše kategorije je uspelo Maju Terbucu, petošolcu, ki je zapel pesem Malo miru. Na polfinalnem odru se mu bo iz starejše kategorije pridružila Hana Orehek s pesmijo Boš znal naprej me ljubiti. Ob letošnjem nastopu pevskih talentov iz občine Dornava je župan Janko Merc povedal: „V občini Dornava podpiramo naše mlade talente, pevce, se veselimo njihovih uspehov in vzpodbujamo njihovo prizadevanje. Smo občina z več pevskimi zbori, z dvema glasbenima šolama, delovanjem številnih društev, ki med drugim skrbijo tudi za ohranjanje pevske tradicije. Med našimi nekdanjimi tekmovalci so tudi taki, ki svojo pot nadaljujejo v povezavi z glas- bo. Čestitam vsem našim nastopajočim v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Želim jim veliko uspeha z željo, da ohranijo veselje do petja slovenskih pesmi. Čestitam ekipi Radia-Tednika Ptuj, ki organizira tekmovanje in s tem daje možnost predstavitvi talentov tudi izven naših občin. Možnost nastopanja je vsekakor nagrada za vsakega mladega pevca in je tudi vzpodbuda za delo vnaprej.“ V tem tednu bomo izbrali še zadnje polfinaliste 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na jutrišnji nastop se pripravljajo pevski talenti OŠ Zreče. Ta konec tedna bodo prvi polfinalni oder sestavili pevski talenti s Celjskega in okolice, ki so se predstavili na valovih Radia Celje. Polfinalistom s Ptujskega in širše pa bomo lahko zaploskali na polfinalih v Evroparku v Mariboru, ki bo 17. junija, in na Ptuju, v Qcentru, 18. junija. Veliki finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo 20. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju. MG Foto: Črtomir Goznik Lara Rojht, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) Sponzorji so bili: Peli so: občina Dornava, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Avtohiša Terbuc, Talum in Sazas. Maj Terbuc, Iza Klemenčič in Lara Rojht v mlajši kategoriji ter Hana Orehek, Ela Rihtar, Anamari Cigula, Ela Petek in Neli Vivola v starejši. Polfinalista: Maj in Hana Polfinalnega nastopa sta se iz OŠ Dornava razveselila: Maj Terbuc v mlajši kategoriji in Hana Orehek v starejši. Maj se bo predstavil s pesmijo Malo miru, Hana pa bo zapela pesem Boš znal naprej me ljubiti. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj Foto: Črtomir Goznik Maj Terbuc, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Malo miru (Irena Tratnik) Foto: Črtomir Goznik Anamari Cigula, 6. razred, OŠ Dornava, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) Foto: Črtomir Goznik Hana Orehek, 6. razred, OŠ Dornava, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša in Uroš Steklasa) Foto: Črtomir Goznik Iza Klemenčič, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Spet (Tinkara Kovač) Foto: Črtomir Goznik Ela Rihtar, 6. razred, OŠ Dornava, pesem Še si tu (Marta Zore) © s. RENAULT CAPTUR ɛ     Ţ+@' 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** z dodatnih 400 € popusta pri menjavi Staro za novo*** *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR evolution E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 23.290 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni Fleksi popust v višini 400 €, ki velja ob nakupu z Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 23. 5. 2022. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 5.885,64 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 4,99 % in polog v višini 6.947,15 €. EOM je 6,27 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 179 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 10.457,21 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 19.585,75 €, od tega znašata zavarovalna premija 209,78 € in strošek odobritve kredita 326,86 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja preko Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). ***Ob nakupu novega vozila Captur E-Tech hibrid v primeru zamenjave Staro za novo kupec prejme 400 € dodatnega popusta. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0039-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. +4';2:68/6585ï' Foto: Črtomir Goznik Neli Vivola, 9. razred, OŠ Dornava, pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad (Ditka Haberl) Foto: Črtomir Goznik Ela Petek, 7. razred, OŠ Dornava, pesem Kako naj rečem ti (Amadeja Dvoršak) AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 renault. Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 7. junija 2022 11 Hajdina z Tržnica dobrot in doživetij Ptuj z 38. praznik vrtca počastilo 200 otrok Pekli palačinke in se fotografirali s Tavaresom »Doma sem ob reki Dravi« Zadnji petek v maju je bilo na ploščadi pred hajdinskim poslovno-stanovanjskim centrom zelo živahno. Osnovna šola je v sodelovanju z občino in turističnim društvom Mitra priredila prvo hajdinsko tržnico dobrot in doživetij. Šola je prireditev ob koncu šolskega leta oziroma dan šole postavila na prosto – na lepo urejen občinski trg, k sodelovanju pa pritegnila številne sodelujoče iz celotne občine. Dejansko je šlo za prireditev več generacij, vključili so se otroci in vzgojiteljice iz vrtca, sodelovali so osnovnošolci, celoten šolski kolektiv, starši, občina, društva, podjetja in druge organizacije. Osnovnošolci so na stojnicah pekli palačinke in pripravljali sadne napitke, izvedli so srečelov, predstavljali so se z vsebinami interesnih dejavnosti, od čebelarstva, astronomije do ročnih del. Hajdinska društva gospodinj, žena in deklet so na stojnicah ponudila kulinarične dobrote, zeliščne pripravke, bižuterijo in nakit, rokodelci so prikazali pletenje košar. Obiskovalci so si lahko nakit ali kakšen drugi drobni okrasek v okviru ustvarjalnih delavnic izdelali sami, prav tako je bila na voljo unikatna poslikava vrečk iz blaga. Največ gneče je bilo okoli stojnice legende mariborskega nogometa, letos upokojenega zvezdnika Markosa Tavaresa. Na stojnici je ponujal svojo knjigo, jo z veseljem podpisal in se fotografiral z vsemi, ki so to želeli. Predstavljala se je tudi partnerska šola iz hrvaškega otoka Vis, s katero OŠ Hajdina sodeluje v Erasmusovem projektu. Manjkalo ni športno-rekreativ- Otroci Vrtca Ptuj so lahko po dveh letih strogih omejevalnih ukrepov ponovno nastopali v velikem številu, zato so bile letos priprave na 38. praznik Vrtca in 77-letnico delovanja tega zavoda še toliko bolj vesele. Foto: ČG Nastop otrok ob prazniku Vrtca Ptuj Foto: MZ Organizatorji so na tržnici zabeležili zelo lep obisk, družilo se je okoli tisoč ljudi. nih dejavnosti in animacij. Otroci so se lahko spuščali po mini planiški velikanki, se pomerili v spretnostnih igrah, sedli v Talumov aluminko ali sodelovali v animacijah in športnih igrah, ki jih je pripravila Poli ekipa Perutnine Ptuj. Opremo so na ogled postavili gasilci, predstavili so se čebelarji, turistično društvo, meh na harmoniki so raztegnili Štajerski frajtonarji. S prostovoljnimi prispevki so na prireditvi zbrali 2.500 evrov, ki jih bodo namenili v šolski sklad. Ravnatelj OŠ in vrtca Hajdina Mitja Vidovič je dejal, da je prireditev presegla pričakovanja. „Nadejali smo se lepega dogodka, a nas je dogajanje kljub temu več kot presenetilo. Vzdušje je bilo izjemno, super ponudba vseh aktivnosti, vsi sodelujoči so se v največji možni meri potrudili. Če bi izbirali stojnico z najboljšo ponudbo, bi bila to zelo zahtevna naloga. Prireditev je dosegla namen medgeneracijskega sodelovanja, kar je bila naša želja in težnja.“ Ravnatelj Vidovič je dodal, da so letošnje šolsko leto kljub delu v korona razmerah uspešno končali. „Zaključno prireditev smo načr- tovali že v začetku šolskega leta. Zadali smo si cilj, da bi ob koncu leta predstavili vse naše šolske in obšolske dejavnosti in menim, da nam je danes to več kot odlično uspelo. Sodelujemo v projektu Zavoda za šolstvo RS, in sicer poskusu novega koncepta razširjenega programa osnovne šole. Ta nam mogoča izvajanje raznovrstnih aktivnosti pred poukom in po njem, kar pomeni obogatitev programa z dodatnimi vsebinami, poudarek smo dali izvajanju vsebin na prostem. Šolsko leto končujemo zadovoljni.“ MZ Prireditev so zasnovali na osnovi celoletnega projekta z naslovom Doma sem ob reki Dravi. Vse, kar so v okviru projekta spoznali, se naučili in izvedeli, je staršem, starim staršem in drugim sorodnikom prikazalo 200 malih nadobudnežev. Otroci so nastop sprejeli z velikim navdušenjem. »Bili so izjemno ponosni, da so lahko svoj trud pokazali vsem v dvorani. Zelo so namreč pogrešali druženje in nastopanje, tudi nekoliko več gledalcev, kot so jih bili do sedaj vajeni, se niso ustrašili,« je dejala ravnateljica Mateja Lobenwein, ki je v svojem nagovoru med drugim povedala, da je pomlad najbolj pravšnji letni čas za praznovanja, zato ni naključje, da vrtec ravno v tem času obeležuje svoj praznik. »Želimo si, da bi bil Vrtec Ptuj tudi v prihodnje prostor za igrivost, domišljijo, veselje in tkanje dobrih medsebojnih odnosov, pa tudi prostor sodelovanja in strpnosti. Vsekakor ostajamo skrbni sopotniki našim malčkom in se veselimo vsakega njihovega uspeha.« Starši so se ob prireditvi sprehodili skozi čas in za trenutek se je marsikomu v spomin prikradel tudi kak lasten dogodek, povezan z reko Dravo. Županja Nuška Gajšek je izrazila veselje, da je po tolikem času znova lepo videti in slišati otroški vrvež ter otrokom zaželela vse dobro in veliko novih prijateljstev. EK Ptuj z Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja Nastopile ekipe prve pomoči Tretji dan letošnjih Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja, ki so potekali na Ptuju, so izvedli tudi 26. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Udeležilo se ga je devet ekip. Ptuj z Množična zabava ob 111. rojstnem dnevu OŠ Breg je uspela »Mislim, pojem, plešem, se igram – super se imam« Pisane stojnice, vesela pesem, vrvež otrok, navdušenje in ponos staršev – vse to je zaznamovalo zaključno prireditev OŠ Breg, ki so jo poimenovali Mislim, pojem, plešem, se igram – super se imam. Sprehod med stojnicami je bil res navdušujoč, predvsem zato, ker so bili učenci veseli in razigrani. V priprave na 111. rojstni dan šole so vložili veliko časa in truda, vendar so se pri tem zabavali in imeli lepo. Komaj so čakali, da lahko po dveh letih in pol premora svoje znanje in spretnosti pokažejo tudi drugim. Dogajanje so razdelili na štiri cone: v modri so poskrbeli za zdravo malico za vse obiskovalce. Zelena cona je bila v znamenju gledališča, eksperimentov in ročnih spretnosti. Dekleta in njihove mame so občudovale kvačkane izdelke, izvedele so tudi veliko zanimivega o tehniki makrame. Ob stojnici, ki so jo poimenovali Gledališka mineštra, so se starši in ostali obiskovalci lahko preizkusili v plesu in gledališki igri. »Poskrbeli smo za masko, čarovniške trike in magične napitke, pa tudi za frizerski kotiček. To je res zabavno in imamo se super,« je dogajanje na stojnici opisal šestošolec Omen Vegan. Veliko ljudi je zanimalo, kaj se dogaja na stojnici, okrašeni s periodnim sistemom. Osmošolke so se naučile zanimivih poskusov – eksperimentirale so z meglo, mavrico in slonovo zobno pasto. Učenci so za en dan prevzeli vloge mentorjev Tako odrasli kot otroci so se lahko seznanili tudi s pravilnimi prijemi prve pomoči v organizaciji Območnega združenja RK Ptuj. Roza- Foto: Črtomir Goznik V sklopu letošnjih Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja so izvedli tudi 26. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Foto: ČG Bogato dogajanje na šolskih stojnicah lija Ojsteršek, mentorica ekip prve pomoči, je predstavila pripomočke za reševanje življenja, posebno pozornost pa je namenila ravnanju ob nenadnem zastoju srca ter dušenju dojenčka in otroka. Šolsko dvorišče se je spremenilo v rumeno cono, kjer so uredili stojnice z robotiko (lego in wex). Najbolj razgibana in športno obarvana pa je bila rdeča cona (košarka, rokomet, športne igre …). V krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili in povezovali učenci šole, so nastopili šolski zbor pod vodstvom Uroša Sagadina in glasbena skupina Mi3. Dan so zaključili z obiskom nogometaša Marcosa Tavaresa in odbojkarsko tekmo med učenci in učitelji. Kot je v nagovoru izpostavil ravnatelj Milan Fakin, so izredno veseli, da so lahko po dveh letih in pol ponovno pripravili tradicionalno prireditev Dan šole. »Letos smo jo zasnovali nekoliko drugače, vanjo pa aktivno vključili tudi starše, stare starše in druge sorodnike, ki so se lahko preizkusili v različnih aktivnostih. Na ta način smo predstavili dejavnosti, ki jih naši učenci počnejo v okviru izjemno bogatega razširjenega programa.« Zbrane je pozdravila tudi ptujska županja Nuška Gajšek in izrazila izjemno zadovoljstvo ob tako množičnem obisku. »Spodobi se, da ima šola ob svojem prazniku tako veliko zabavo. Pogrešali smo druženje in toliko otrok na enem mestu,« je dejala. Estera Korošec Potekalo je na štirih lokacijah, štirih delovnih mestih ptujskega mestnega jedra. Tako so se držali usmeritev, da delo in poslanstvo ekip prve pomoči čim bolj predstavijo občanom oz. zainteresirani javnosti, je povedala Nada Jeseničnik Krajnc iz Izpostave URSZR Slovenj Gradec. Žal jih je bilo zelo malo, tudi zaradi slabega vremena. Poudarila je, da je temeljno poslanstvo ekip prve pomoči zagotavljanje neposredne zdravstvene oskrbe, prve pomoči poškodovanim in obolelim v hudih množičnih naravnih in drugih nesrečah. Z usposabljanjem članov ekip pa se širi mreža ljudi, ki so sposobni nuditi učinkovito prvo pomoč prebivalcem v kraju, kjer bivajo, delajo ali se trenutno nahajajo. Regijsko preverjanje so organizirali: Uprava RS za zaščito in reševanje – Izpostava Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec in RKS – Območno združenje RK Ptuj v sodelovanju z gostiteljico regijskega preverjanja, MO Ptuj. Z ekipami so sodelovali: MO Ptuj, občina Majšperk, PP RK občine Oplotnica, RKS – Območno združenje Maribor, RKS – Območno združenje Maribor in občine Starše, PGD Zgornja Bistrica, MO Murska Sobota – I. ekipa, KORK Stara nova vas – Območno združenje RK Ljutomer ter Policijska uprava Maribor. Po dveh letih koronskega obdobja, ko ni bilo mogoče izvesti usposabljanja, je bilo 26. regijsko preverjanje usposabljanja ekip prve pomoči CZ in RK v bistvu izvedeno kot usposabljanje oz. preverjanje znanja ekipe. „Na zaključni prireditvi nismo dali poudarka na točke, ker je šlo zgolj za preverjanje usposobljenosti. Vsem sodelujočim ekipam pa smo podelili priznanja, diplomo in nagrade,“ je še povedala Nada Jeseničnik Krajnc. MG Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 7. junija 2022 Ptuj z 11. Kloštrski večer v cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj z Območni zborovski bum 2022 Mladi glasbeniki pričarali lep večer klasične glasbe Slovenska pesem 710 mladih pevcev Za lep in doživet večer klasične glasbe so na 11. Kloštrskem večeru poskrbeli mladi glasbeniki: Marin Bilić (harmonika), Ariel Vei Atanasovski (violončelo) in Teodor Trampuš (harmonika). Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj ga je organizirala v sodelovanju z glasbeno akademijo v Pulju in Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V organizaciji ptujske izpostave JSKD Slovenije je 31. maja in 2. junija na Mestni tržnici potekal Zborovski bum 2022. V 24 otroških in mladinskih zborih osnovnih šol s Ptujskega ter mladinskega zbora Gimnazije Ptuj je skupaj zapelo 710 mladih pevcev. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marin Bilić, Ariel Vei Atanasovski in Teodor Trampuš so pričarali lep večer klasične glasbe. Mladi glasbeniki so prijatelji že iz dijaških let, zato so se skupnega nastopa v ptujski minoritski cerkvi zelo razveselili. Teodor Trampuš je nekdanji učenec učitelja Cvitaniča, ki poučuje na ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Z Arielom sta bila sošolca na Konservatoriju za glasbo Maribor, Marinko pa je sedaj Teodorjev sošolec na Akademiji za glasbo v Pulju. Marin Bilić, Rečan po rodu, študira klasično harmoniko na glasbeni akademiji v Pulju. Ukvarja se tudi s skladanjem in pisanjem. Največji uspeh je dosegel v letu 2021, ko je osvojil tretjo nagrado na hrvaškem državnem tekmovanju mladih pesnikov Goranova pomlad. Ob rednih nastopih, gostovanjih in sodelovanjih se je uspešno udeležil tudi več harmonikarskih tekmovanj. Leta 2019 je bil drugi na hrvaškem državnem tekmovanju harmonikarjev, lani prvi na tem tekmovanju. Na svetovnem tekmovanju Accordian Star International v ZDA pa je osvojil šesto mesto. Violončelist Ariel Vei Atanasovski, rodil se je v Mariboru, je lani uspešno končal šolanje na zasebni univerzi za glasbo Gustav Mahler v Celovcu in na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer je prejel tudi Klasinčevo nagrado za zelo uspešne in nadarjene dijake. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Pohvali se lahko s številnimi uspehi na glasbenih tekmovanjih, kot je zlata plaketa in prva nagrada na državnem tekmovanju Temsig 2021, prva nagrada na tekmovanju Euritmia Pavolleto 2018, prva nagrada s klavirskim triom Aeternum na mednarodnem tekmovanju Svirel 2018. Nadvse uspešno tekmuje tudi na tekmovanjih v disciplini solfeggio. Iz Pesnice pri Mariboru pa prihaja Teodor Trampuš, ki se je kot najmlajši otrok v družini zelo hitro srečal z glasbo. Po končani OŠ se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Danes študira klasično harmoniko na glasbeni akademiji v Pulju. Doslej se je uspešno predstavil na številnih nastopih v domači in sosednjih občinah, muziciral z bratoma na violi in harfi, sodeloval z dramsko skupino KUD Marice Kerenčič in Tonetom Partljičem pri oblikovanju Kabareta, spremljal razne pevske zbore. Bogata pa je tudi njegova bera na harmonikarskih tekmovanjih doma in v tujini. MG Trnovska vas z Nastop Ženske vokalne skupine Simfonija Na Zborovskem bumu 2022, ki je potekal v dveh delih (na fotografiji majski nastop), je skupaj nastopilo 24 otroških in mladinskih zborov osnovnih šol ter mladinski zbor Gimnazije Ptuj. Predstavili so se s skrbno izbranimi slovenskimi pesmimi o domovini, ki jih odlikujeta tako glasba kot besedilo; začeli pa so z Zdravljico. Na prvem nastopu je mlade pevce od pesmi do pesmi vodil zborovodja Ernest Kokot, na drugem zborovodkinja Slavica Lajh. Za klavirjem pa je bila pri obeh nastopih Angelika Lajh. Zborovski bumi v Sloveniji, ki so se začeli izvajati v zadnjih majskih dneh, so letos nadomestili območne revije otroških in mladinskih zborov. Sicer pa imajo že 10-letno tradicijo. V kovidnem obdobju so vaje otroških in mladinskih zborov potekale zelo okrnjeno. Tudi zaradi tega so se mladi pevci letos predstavili drugače, na množičen način. Majski nastop so sestavili: MPZ OŠ Gorišnica (zborovodja Aleš Pevec), OPZ OŠ Olge Meglič Ptuj (zborovodkinja Marija Feguš Friedl), OPZ in MPZ OŠ Destrnik-Trnovska vas (zborovodja Ernest Kokot), MPZ OŠ Podlehnik (zborovodja Jakob Feguš), MPZ OŠ Juršinci (zborovodkinja Klavdija Štuhec), OPZ OŠ Hajdina (zborovodkinja Maja Majcen), MPZ OŠ Hajdina (zborovodkinja Marija Meklav), OPZ OŠ Videm (zborovodkinja Mateja Krajnc), OPZ OŠ Videm, podružnica Sela (zborovodkinja Maja Belčič Kralj), OPZ OŠ Videm, podružnica Leskovec (zborovodkinja Janja Medvešček), MPZ OŠ Videm (zborovodja Dejan Štuhec) in MPZ Gimnazije Ptuj (zborovodkinja Jana Kovačec). Drugega junija pa so na Mestni tržnici na Ptuju zapeli: OPZ in MPZ OŠ dr. Franja Žgeča Dornava (zborovodkinja Metka Zagoršek), MPZ OŠ Majšperk (zborovodkinja Stanka Erjavec), OPZ in MPZ OŠ Markovci (zborovodkinja Slavica Lajh), OPZ in MPZ OŠ Cirkulane-Zavrč (zborovodkinja Nastja Pančič Čurin), OPZ in MPZ OŠ Breg (zborovodja Uroš Sagadin) in OPZ in MPZ OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju (zborovodkinja Liljana Krošl). MG Majšperk z Likovna dela osnovnošolcev v tovarni umetnosti na Bregu Razstava na ogled do konca šolskega leta Učenci in učenke OŠ Majšperk so pri urah likovne umetnosti ustvarjali na temo Umetnost, okolje in človek. Vsi razstavljeni izdelki so nastali iz odpadnega materiala. Zapele so pesmi pomladi V trnovski večnamenski dvorani je po treh letih tišine znova odmevala zborovska pesem. Foto: SD Po treh letih prisilnega premora zaradi epidemije so pevke skupine Simfonija znova nastopile v domači Trnovski vasi. Kako priljubljeno je petje v Trnovski vasi in kako željni so ljudje kulturnega dogajanja, ki je v dveh letih epidemije povsem zastalo, je minulo nedeljo dokazala nabito polna dvorana. Članice Ženske vokalne skupine Simfonija, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Trnovska vas, so zapele na svojem sicer tradicionalnem koncertu, ki ga imenujejo Pesem pomladi. Tudi tokrat so na oder povabile goste: letos so to bili ansambel Opev, vokalna skupina Cantare, skupina Gemaj in družina Pušaver. Skupino Simfonija, ki deluje od leta 2011 in spada med najmlajše članice društva, ustanovljenega že davnega leta 1904, sestavljajo domačinke iz Trnovske vasi: Jas- mina Štebih, Valentina Muršec, Albina Borovič, Marta Horvat, Dušanka Škamlec, Alenka Murko, Mira Arnuga in Lidija Krajnc. Priredbe slovenskih ljudskih ter domačih in tujih zimzelenih in popularnih pesmi, ki jih pojejo, pa zanje pripravlja njihov umetniški vodja Janko Krajnc, ki jih po potrebi spremlja tudi na klavirju. SD Foto: Občina Majšperk Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2022 je bil organiziran v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje ter ministrstvom za kulturo, potekal pa je zadnji teden maja. OŠ Majšperk je skupaj z likovno sekcijo umetniškega društva Ustvarjalec svoje izdelke postavila na ogled 25. maja v Tovarni umetnosti na Bregu. Na razstavi so svoje izdelke predstavili: Sara Bezjak, Julija Potočnik, Anja Letonja, Nika Pernat, Blaž Vinkler, Taja Berden, Nika Ber, Laura Križanec, Žana Topolovec, Ajda Letonja, Jan Potočnik, Miha Sagadin, Pia Arnuš, Alja Šoba, Rebeka Golob, Eva Hajšek, Larisa Kamenšek, Hana Klaneček, Sabina Lampret, Žana Polajžer, Sara Jus, Toja Šeliga, Zoja Gajšt, Anej Vinkler, Alen Galun, Zoja Travnikar, Sara Kurnik, Ana Bajec, Žan Cep, Leon Leskovar, Nina Plajnšek, Lana Založnik, Sara Ber, Tim Sagadin, Sara Vražič, Klara Žlaus, Nejc Fijan, Blaž Mohorko, Tara Čančar, Gaja Budja, Klara Lešnik in Diana Januzi. Stvaritve mladih sta predstavila umetniški kritik Mario Berdič in mentorica učencev Majda Črešnik, nato pa je županja občine Majšperk Darinka Fakin uradno odprla razstavo. Vsem ustvarjalcem je tudi čestitala in simbolično nagradila njihov trud in ustvarjalnost. Nataša Letonja Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Motokros En padec, dva zdrsa, četrto mesto Stran 14 Atletika Glavni izziv teka vzpon na ptujski grad Stran 14 stran 13 Nogomet Boč do napredovanja z boljšim medsebojnim izkupičkom od Grajene Stran 15 Namizni tenis Eno prvo in dve drugi mesti Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Diamantna liga v Maroku Čeh tudi na severu Afrike korak pred vsemi Član AK Ptuj Kristjan Čeh nadaljuje sijajno serijo nastopov v letošnji sezoni, v nedeljo je v metu diska zmagal še na svoji drugi tekmi letošnje diamantne lige. Po zmagi v Birminghamu, kjer je slavil z najboljšim letošnjim izidom na svetu (71,27 m), se je tokrat zmage veselil še na severu Afrike, v Maroku. S 16 osvojenimi točkami je le še povečal vodstvo v skupnem seštevku meta diska. Uspeh sijajnega atleta iz Podvincev sta dopolnili Neja Filipič in Tina Šutej: prva je bila z osebnim rekordom tretja v troskoku (14,42 m), druga pa je delila peto mesto v skoku s palico (4,45 m). Konkurenca v metu diska je bila izredna, saj so bili zbrani vsi najboljši v tej disciplini. Kristjan je z zmago v takšni konkurenci le še potrdil svetovno veljavo. Že tretjič zapored je premagal aktualnega olimpijskega in svetovnega prvaka Daniela Stahla iz Švedske (67,16 m), ki se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Z osebnim rekordom 67,07 m je bil tretji Avstralec Matthew Denny, četrti na OI lani v Tokiu. Mesto pod stopničkami je ostal nekdanji svetovni prvak Andrius Gudžius iz Litve (66,53 m), peti pa je bil bronasti na prejšnjih OI in SP Lukas Weisshaidinger iz Avstrije (65,64 m). Olimpijski podprvak Simon Pettersson iz Švedske je npr. zasedel šele 9. mesto … Čeh je v prvi seriji vrgel 61,86 m, eno slabših daljav sezone. S predzadnjega mesta se je na tretje povzpel že po drugi seriji, ko so mu namerili 65,65 metra. Pred njim sta bila le še Stahl (67,16 m) in Gudžius (66,53 m). Podvinčan je nadaljeval izjemno, v tretji seriji so mu izmerili znam- Miting diamantne lige v Rabatu, rezultati, disk: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Daniel Stahl (Švedska) 3. Matthew Denny (Avstralija) 4. Andrius Gudžius (Litva) 5. Lukas Weisshaidinger (Avstrija) 6. Sam Mattis (ZDA) 7. Lawrence Okoye (VB) 8. Alex Rose (Samoa) 9. Simon Pettersson (Švedska) 10. Fedrick Dacres (Jamajka) 69,68 m 67,16 m 67,07 m 66,53 m 65,64 m 64,17 m 63,42 m 63,25 m 62,34 m 61,34 m Foto: Črtomir Goznik ko 69,42 m, kar ga je povzdignilo v vodstvo. V četrtem poskusu je vrgel 64,18 m, v petem pa 64,90 m. Na tretje mesto se je v tej seriji zavihtel Denny z osebnim rekordom 67,07 m. Slovenski rekorder je tekmo, v kateri zadnjo serijo lahko izvede le najboljša trojica, končal z izidom dneva, disk je poletel v bližino meje Tenis z Tamara Zidanšek Kristjan Čeh 70 metrov - 69,68 metra. Dvoma o zmagovalcu ni bilo več … Po tekmi je zmagovalec povedal: »Zmaga z rezultatom blizu 70 m – to mi je uspelo dvakrat – je dober dosežek. S tehnično izvedbo metov tokrat nisem bil najbolj zadovoljen. Že na ogrevanju nisem začutil tehnike, tudi sam začetek tekme ni bil najboljši. Tistih 61 metrov me je zbudilo in me opozorilo, da ni tako lahko vreči daleč. Očitno sem se na zadnjih tekmah razvadil, ko sem serijsko dosegal velike daljave. Sredi tekme sem tako moral spremeniti razmišljanje, se osredotočiti na tehniko in potem mi je uspelo, naprej z metom za zmago, potem pa še z zadnjim metom v bližino 70 metrov, ko sem bil zadovoljen tudi s svojo tehniko.« JM, sta Strelstvo z Tekma za svertovni pokal v Azerbajdžanu Misli usmerjene proti Wimbledonu Kuharičeva do prestižnega finala Najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek je po zaključku grand slam turnirja v Parizu zdrsnila za 34. mest na WTA lestvici (iz 25. na 59.), posledično je izgubila tudi mesto najboljše Slovenke na WTA-turneji. Tega sedaj zaseda Kaja Juvan, ki je mesto pred Tamaro. Kljub temu je Tami na tiskovni konferenci izrazila zadovoljstvo nad svojim nastopom v Parizu. „Izkušnja z lanskega turnirja v Franciji obuja čudovite spomine. Ogromno sem se naučila o sebi in tenisu,“ je dejala Zidanškova, ki se na turnir v Parizu zaradi dolgotrajnega covida ni mogla pripraviti, kot bi sama želela. „Pri covidu je bilo najtežje pomanjkanje treningov. Nisem imela kondicije in nisem bila sposobna trenirati, da bi pridobila kondicijo. Trudila sem se po najboljših močeh in vložila vse, kar sem lahko,“ je povedala Zidanškova. „Glede na zadnje obdobje sem z nastopom na Rolandu Garrosu kar zadovoljna. Glavni izziv je bil spraviti se nazaj v formo. Rezultat bi lahko bil boljši, seveda pa tudi slabši,“ je dodala 24-letna Konjičanka. Naslednji velik izziv za Zidanškovo je travnata turneja, ki je precej kratka, zaključi pa se s tretjim grand slam turnirjem sezone v Wimbledonu. Posebnost letošnjega Wimbledona je ukinitev točkovanja za lestvici WTA in ATP obeh krovnih zvez zaradi odločitve organizatorjev, da ruskim in beloruskim igralcem prepove nastope. „Bojevali se bomo torej le za prestiž,“ pravi Zidanškova, ki dodaja, da zanjo to ni težava, saj si želi ustvariti bogato teniško kariero. „Veselim se igranja na travnatih površinah. Po prebolelem covidu imam dodatno motivacijo, da izboljšam kondicijo in teniško igro ter da se izkažem na vseh podlagah.“ Tami že v tem tednu začenja serijo nastopov na travnati površini, za uvod je izbrala nizozemski s-Hertogenbosch, kjer poteka turnir serije WTA250. V 1. krogu jo kot 4. nosilko v torek čaka dvoboj s 24-letno Francozinjo Harmony Tan (121.). JM, sta Foto: Črtomir Goznik Kaja Juvan in Tamara Zidanšek sta po turnirju v Parizu zamenjali mesti na vrhu najboljših Slovenk, prvi lopar Slovenije je vsaj začasno Kaja (58. na WTA.), Tamara je mesto za njo (59.). Slovenska reprezentanca v streljanju je nastopila na tekmi svetovnega pokala v Bakuju, najboljšega rezultata pa se je veselila Urška Kuharič. 27-letna Ormožanka se je prebila v finale najboljše osmerice v disciplini malokalibrska puška trojni položaj 50 metrov. To ji je uspelo z rezultatom 586 krogov, kar je bil osmi najboljši dosežek v konkurenci 59 tekmovalk, ki so se prek eliminacij uvrstile na kvalifikacijsko tekmo. Kuharičeva je v klečečem položaju zadela 195, v ležečem 197, v stoječem pa 194 krogov. Strelka iz Ormoža se je drugič v svoji karieri prebila v veliki finale na tekmah za svetovni pokal, prvič ji je to uspelo na lanski tekmi v New Delhiju. Na tekmi sta nastopili še dve slovenski strelki. Ljubljančanka Dvoršakova je kraljevsko strelsko disciplino končala na 17., Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek pa na 26. mestu. Prva je zadela 584 krogov (197 kleče, 196 leže in 191 stoje), druga pa 581 krogov (189 kleče, 199 leže in 193 stoje). Kuharičeve tekmice v petkovem finalu so bile Korejka Eunseo Lee (591), Švicarka Nina Christen, Japonka Shiori Hirata (obe 588), Indijka Anjum Moudgil, Poljakinja Aneta Stankiewicz (obe 587) ter Avstrijka Olivia Hofmann in Danka Rikke Maeng Ibsen (obe 586). V finalu je Slovenka zadela 292,7 kroga (v klečečem položaju 97,0, v ležečem 100,3, v stoječem pa 95,4), kar je na koncu zadoščalo za 8. mesto. Dvoboj za zlato kolajno sta si v nadaljnjih finalnih bojih na izpadanje izborili Danka Rikke Maeng Ibsen (411,4) in Indijka Anjum Moudgil (406,5), v njem pa je bila bolj natančna strelka iz Evrope, ki je po točkah slavila s 16:12. Foto: SZS Urška Kuharič je odlično nastopila na tekmi v Bakuju. Pete v ekipni tekmi Dvoršakova, Kuharičeva in Jerovškova so nastopile tudi na ekipni tekmi, kjer je nastopilo 15 reprezentanc. Slovenke so se med osem najboljših izbranih vrst preko kvalifikacij prebile s četrtim dosežkom, potem ko so zadele 1311 krogov. Pred njim so bile le Indijke (1316), Norvežanke (1315) in Ukrajinke (1313). V finalu osmih najboljših reprezentanc v Bakuju niso ponovile dosežka z letošnje uvodne tekme svetovnega pokala v Kairu, kjer so osvojile zlato kolajno. Po nastopih v klečečem (291) in ležečem položaju (293) jim je dobro kazalo, v primerjavi s svojimi tekmicami iz Kazahstana, Norveške, Poljske in Južne Koreje pa so malenkostno zaostale v stoječem položaju (284) in s skupno 868 krogi osvojile peto mesto. Za njimi so se uvrstile Indijke (867), Avstrijke (863) in Ukrajinke (859). Ob tem kaže omeniti, da so tudi Korejke zadele 868 krogov, tekmo za bronasto kolajno s Poljakinjami (870) pa so si izborile zaradi večjega števila t. i. notranjih desetic. Slovenke so jih imele 36, Korejke pa tri več. Tekmo za zlato kolajno so si pristreljale Kazahstanke (877) in Norvežanke (871). JM, sta Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 14 stran 14 torek z 7. junija 2022 Motokros z Dirka za VN Francije En padec, dva zdrsa, četrto mesto Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je še naprej vodilni tekmovalec v razvrstitvi za letošnje svetovno prvenstvo najmočnejšega razreda MXGP, čeprav na zadnjih dirkah ne blesti. V Franciji na tretji zaporedni dirki ni stal na zmagovalnih stopničkah, vse pa je bolj kot ne posledica bolezni, ki ga je doletela pred nekaj tedni. V Franciji je v nekaterih delih dirke že nakazal znake popolnega okrevanja … Gajser je v soboto odlično vozil na časovnem treningu, postavil je daleč najboljši čas med vsemi. Ključna za razplet nedeljske dirke v konkurenci pa je bila odločitev, da je zaradi nevarne steze izpustil kvalifikacije, podobno se je odločilo še osem dirkačev elitnega razreda, tudi Jorge Prado. V nedeljo so na dirki tako dobili slabše startne položaje ob robu steze ... V prvi dirki je to že v prvem ovinku za Tima pomenilo slabši položaj, ki ga je še drastično poslabšal en izmed dirkačev iz ozadja, ki je Gajserja grdo zbil po stezi, na tleh pa se je znašlo še nekaj motokrosistov. Tako je moral začeti lov na najboljše povsem iz ozadja, v katerem pa je bil zelo uspešen. Nekaj krogov pred koncem se je tako že vključeval v boj za stopničke, a mu je namere pre- Dirka za VN Francije, rezultati: 1. Jeremy Seewer 2. Jorge Prado 3. Glenn Coldenhoff 4. Tim Gajser 5. Ruben Fernandez Švica Španija Nizozemska Slovenija Španija Yamaha Gasgas Yamaha Honda Honda 25 22 9 16 14 Slovenija Francija Švica Španija Nizozemska Honda Yamaha Yamaha Gasgas Yamaha 438 365 339 332 306 22 20 25 18 16 47 42 34 34 30 Skupno v SP: 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jeremy Seewer 4. Jorge Prado 5. Glenn Coldenhoff »Nekoliko sem razočaran zaradi padcev ob koncu obeh voženj, ko sem izgubil nekaj mest. Na splošno pa je bil to zame dober konec tedna, še posebej, če upoštevamo težko odločitev v soboto in start z zunanjih položajev. Spet imam 73 točk naskoka, pa tudi hitrost je takšna, kot je bila pred Sardinijo. Vem, da so starti še vedno moja šibka točka, pa tudi padec v prvem zavoju prve vožnje ni nič pomagal. Sem pa opravil veliko prehitevanj, kar je dobro, veselim pa se tudi naslednje dirke v Nemčiji,« je po dirki za spletno stran svoje ekipe Honda pojasnil Gajser. prečil zdrs, zaradi katerega je končal na 5. mestu. Zmagal je Seewer, drugi je bil Prado, tretji pa Belgijec Brent Van Doninc. V drugi vožnji je imel Gajser po startu manj težav in se je hitreje prebil naprej. A tudi tokrat mu je boj za stopničke preprečil zdrs ob koncu vožnje, ko je napadal Prada na 3. mestu – nazadnje se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. To mu je skupno prineslo 4. mesto v točkovanju za veliko nagrado Francije in novih 34 točk za SP. Točkovno je bil sicer izenačen z Nizozemcem Glennom Coldenhoffom, a je imel slednji prednost zaradi zmage v drugi vožnji. Prve letošnje zmage za VN Foto: MXGP Tim Gajser (v rumenem dresu, skrajno levo) je imel v Franciji zelo slab štartni položaj. se je veselil Švicar Jeremy Seewer, na drugem mestu je končal Jorge Prado. V svetovnem prvenstvu je Gajser ohranil visoko prednost, pred najbližjim zasledovalcem – Maximom Renauxom, ki je tokrat osvojil šele 8. mesto – ima že 73 točk prednosti. Na 3. mesto se je z zmago v Franciji prebil Seewer, za Timom pa zaostaja 99 točk … Naslednja dirka bo že konec tedna preizkušnja v nemškem Teutschenthalu. JM, sta Atletika z 11. Večerni tek čez ptujski grad Glavni izziv teka vzpon na ptujski grad 11. Večerni tek na ptujski grad ima posebno mesto v urniku mnogih rekreativnih tekačev in tudi nekaterih tekmovalcev – slednji tek vzamejo kot trening. Po enoletnem premoru zaradi znanih razlogov je Tekaška akademija za odrasle (TAO) letos znova izpeljala tradicionalni športni dogodek, ki je potekal v rahlem dežju, ki je tekmovalce prijetno osvežil. Na startni listi se je znašlo okrog 200 prijavljenih, medtem ko je v cilj prišlo 162 udeležencev. Ti so startali v Termah Ptuj, nato pa jih je pot vodila proti ptujskemu pešmostu, čez most skozi park, v staro mestno jedro, na grad in nazaj skozi mesto ter po brežini Drave do ciljnega prostora v Termah Ptuj. Glavni izziv teka je bil za večino vzpon na ptujski grad, udeleženci pa so pretekli 5,7 (en vzpon na grad) ali 9,5 km (dva vzpona) dolgi progi. Oceno 11. Večernega teka na ptujski grad je podal predsednik in vodja TAO Aleš Bezjak: »S samo udeležbo in izvedbo teka smo zadovoljni, verjamem pa, da lahko še izboljšamo nekatere zadeve in da bomo v prihodnjih letih pripeljali na Ptuj še več tekmovalcev. Vsi, ki so prišli na ta tek, so nam povedali, da je bil dobro organiziran, da je lep tek in da se bodo z veseljem vrnili.« Zmagovalci so bili vsi tekači Vsak udeleženec si je izbral svoj tempo na precej razgibani progi, zmagovalci pa so bili vsi, ki so uspešno pretekli eno izmed dveh tras. Absolutni zmagovalec je bil Matej Šturm, ki je za 9,7 km dolgo progo porabil 33:03 minute. Za člana AD Slovenska Bistrica je bila to tretja zmaga, najboljši je bil že v letih 2018 in 2019: »Začetek je bil kar hiter, saj je Blaž Orešnik hitro startal. Nato sva sicer nekoliko umirila tempo in mi je bilo v nadaljevanju teka malo lažje. V tem tempu sem se nekako našel, razliko pa sem naredil v drugem krogu na vzponu na grad in tako še tretjič zmagal na Ptuju.« Večerni tek na ptujski grad ima svoj čar tako za tekmovalce kot gledalce, ki se jih je kljub slabšemu vremenu nekaj zbralo ob progi in so spodbujali prav vse udeležence. Med njimi je bilo precej nastopajočih s celotnega območja Spodnjega Podravja. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Rezultati: - moški, 5,7 km: 1. Matevž Zavec (TAO Ptuj), 2, Aljaž Novak (AK Ormož), 3. Christian Ostermann (Gradec); - ženske, 5,7 km: 1. Nataša Bende (Maribor), 2. Mojca Turčin (Lekarne Maribor), 3. Vesna Hozjan (AD Mass); - moški, 9,7 km: 1. Matej Šturm (AD Slovenska Bistrica), 2. Blaž Orešnik (AK Ormož), 3. Rok Marinič (TAO Ptuj); - ženske, 9,7 km: 1. Martina Potrč (On Running Slovenija), 2. Renata Vetrih, 3. Darinka Presečnik (ŠD Team Mozirje). Namizni tenis z TOP za mlajše kadete Eno prvo in dve drugi mesti V Preserju (občina Brezovica, južno od Ljubljane) je potekal prvi letošnji TOP turnir za mlajše kadete in kadetinje. V tej starostni skupini imajo v Cirkovcah kopico odličnih igralcev, ki tudi tokrat niso razočarali. Na TOP turnirju lahko nastopa le 24 najboljših slovenskih igralcev, ki so razvrščeni v tri skupine glede na razvrstitev na lestvici NTZS (od 1. do 8., od 9. do 16, od 17. do 24.). V prvi kakovostni skupini je pri fantih s samimi zmagami (7:0) znova blestel Aleks Koren, ki je tekmecem na sedmih tekmah oddal le tri nize in suvereno osvojil 1. mesto. Drugi je bil Aleksandar Miščevič (Letrika), vknji- žil je pet zmag in dva poraza. Pri dekletih je v 1. skupini iz NTK Cirkovce nastopala Sara Erhatič. S šestimi zmagami in enim porazom je osvojila 2. mesto, edina jo je uspela premagati kasnejša zmagovalka Neža Gazvoda (ŠD SU). Iz cirkovškega kluba je nastopala še Pia Kundih, bila je razvrščena v 3. skupino. S petimi zmagami in dvema porazoma je osvojila 2. mesto, pri čemer je zanimivo, da je edina ugnala zmagovalko skupine Sofijo Žužek (Arrigoni), ki je imela razmerje zmag in porazov 6:1. JM Mladi Cirkovčani (na fotografiji Sara Erhatič, Pia Kundih in Aleks Koren) so na prvem letošnjem TOP turnirju za mlajše kadete dosegli odlične rezultate. Športni napovednik Mali nogomet z 21. Sandijev memorial Približuje se 21. Sandijev memorial v malem nogometu, za katerega so organizatorji iz KMN Vitomarci tudi letos pripravili bogat spored. Celotno dogajanje bo na igrišču pri OŠ Vitomarci potekalo med 8. in 12. junijem. Spored: - sreda, 8. junij, ob 18.00: mladinski turnir (letniki 2002 in mlajši) – število ekip bo omejeno na 12, najboljše tri se uvrstijo na članski turnir, bogate nagrade, prijavnine ni; - petek, 10. junij, ob 18.00: v sklopu otvoritvenih revijalnih tekem bo na sporedu prijateljski triangel veteranskih ekip KMN Vitomarci, KMN Poetovio in KMN Litija v spomin na Jožeta Bračka in Silvestra Kornika; - ob 18.30: članski turnir za prehodni pokal 21. Sandijev memorial (skupinski del); - sobota, 11. junij, ob 20.00: članski turnir (2 skupini predtekmovanja in finalni del) s finalom ob 24.00 in ognjemetom. Prireditev bo izvedena ob vsakem vremenu, ob igrišču bo postavljen tudi prireditveni šotor. Nagradni sklad članskega turnirja znaša 3000 €, bogate nagrade čakajo tudi najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Število ekip je omejeno na 18! Prijavnina: 50 evrov. Prijave ekip sprejemajo do žreba, v četrtek, 9. junija, oz. do zapolnitve prostih mest na 031 634 847 (Darko) ali darko@inplan.si. Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, poslovna sporočila torek z 7. junija 2022 15 Nogomet z NK Aluminij Šroler odslej za črno-bele Martin Šroler je bil z nekaj prebliski edina svetla točka letošnjega zimskega prestopnega roka pri Aluminiju, v šumo je prišel iz HNK Gorica. Navijači bodo pomnili predvsem njegova evrogola; prvega je dosegel v 23. krogu v Celju, drugega pa v 26. krogu doma z Mariborom. Slednji je bil dosežen iz prostega strela iz velike razdalje in bo zagotovo našel mesto med najlepšimi zadetki celotne sezone. 23-letni Zagrebčan pa v naslednji sezoni ne bo del drugoligaša iz Kidričevega, prestopil je namreč k Muri. Napadalno usmerjeni vezist je v rdeče-belem dresu šumarjev odigral 14 tekem, na katerih je zabil štiri gole (po dva proti Celju in Mariboru). Šroler je k Aluminiju prišel brez odškodnine, tako je tudi odšel k Muri. JM Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ Foto: Črtomir Goznik Martina Šrolerja si bodo navijači Aluminija zapomnili predvsem po dveh evrogolih, enega je zabil Celjanom, drugega pa Mariborčanom. Nogomet z Super liga MNZ Ptuj Boč do napredovanja z boljšim medsebojnim izkupičkom od Grajene S tekmami 18. kroga Super lige se je zaključila sezona tekmovanj v ligah MNZ Ptuj. Lani so po le polovično odigranih tekmah naslov osvojili igralci iz Zavrča, letos je to po napeti končnici uspelo ekipi Boča. Moštvo iz Poljčan je vodilo večji del sezone, v končnici pa je po nekaj presenetljivih izgubah točk (poraz s Hajdino, remi z Bukovci) prišlo v težave glede osvojitve 1. mesta, pritiskala je ekipa Grajena. Pred zadnjim krogom sta bili ekipi tako točkovno poravnani, v prednosti pa je bil Boč, ki je imel boljši izkupiček v medsebojnih tekmah (izid 7:0 v Poljčanah, 2:0 v Grajeni) … To je obetalo zanimiv razplet, ki pa so ga igralci iz Poljčan razrešili z zmago v Skorbi in se veselili napredovanja v 3. ligo – vzhod. V Skorbi so imeli svojo računico tudi domačini, ki so lovili točke obstanka, a so morali po napeti tekmi vendarle priznati premoč gostov. Ti so v drugem polčasu povedli s strelom s približno 20 metrov, piko na i pa so postavili z uspešno realizirano 11-metrovko. Vmes so imeli svoje priložnosti v odprti predstavi tudi domačini, a jim jih ni uspelo izkoristiti … Navijači iz Poljčan so naslov s svojimi nogometaši bučno proslavili, že med tekmo pa so z gorečimi baklami za nekaj minut celo prekinili srečanje … Grajena je do zadnjega upala na naslov prvakov, a jim tudi zmaga v Zaključna prireditev MNZ Ptuj MNZ Ptuj tradicionalno prireja zaključno prireditev, na kateri podelijo pokale in priznanja najboljšim. Letos bo v petek, 10. 6., od 17. ure naprej potekala v Bukovcih. Najprej bosta odigrani revialni tekmi selekcij U-12 in U-13 ter med sodniki/ delegati in trenerji. Bukovcih ni prinesla želene lovorike. V ozadju je potekalo nekaj zanimivih dvobojev za morebitne manjše pomike na lestvici, ki pa jih na koncu ni bilo. Markovci so z zmago proti Gerečji vasi (dva zadetka je dosegel Aleš Čeh) odbili napad Hajdine, ki je ugnala Apače (dva gola je zabil Timotej Petek). REZULTATI 18. KROGA: Bukovci – Grajena ANpro 1:2 (1:2); strelci: 0:1 Tominc (26.), 1:1 Starčič (27.), 1:2 R. Čeh (36.); Markovci – Gerečja vas 2:1 (0:1); strelca: 0:1 Kraševec (22.), 1:1 A. Čeh (77.), 2:1 A. Čeh (82.). Rdeči karton: Prelog (88.); Hajdina – Apače 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Petek (41.), 2:0 Petek (66.). Rdeča kartona: Fišer (57.), Klobasa (79., oba Apače); Med veterani +35 najboljša ekipa Skorbe MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG Po zaključku ligaškega tekmovanja veteranov v selekciji +35, sta se za naslov prvaka merili zmagovalni ekipi vzhodne in zahodne skupine, Markovci in Skorba. V prvem obračunu so bili na domačem igrišču boljši Markovčani z rezultatom 2:0, nato pa so v povratni tekmi v Skorbi doživeli precej višji poraz, ekipa Skorbe je namreč zmagala z izidom 7:0. Gorišnica – Stojnci 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Muršič (59.), 1:1 Šoštarič (82.), 1:2 Forštnarič (83.); Skorba – Boč Poljčane 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Topič (67.), 0:2 Šket (80., z 11-m). 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 3. BUKOVCI 4. GEREČJA VAS 5. STOJNCI 6. MARKOVCI 7. HAJDINA 8. GORIŠNICA 9. APAČE 10. SKORBA 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 11 12 9 7 8 7 6 5 3 3 5 2 3 7 4 3 5 3 4 2 2 4 6 4 6 8 7 10 11 13 40:15 54:24 52:22 31:21 35:32 36:45 31:37 30:37 18:56 20:58 38 38 30 28 28 24 23 18 13 11 JM CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ Foto: Črtomir Goznik V Skorbi sta prvo- in zadnjeuvrščena ekipa lige prikazali borbeno predstavo. =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK 16 torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve stran 16 torek z 7. junija 2022 8 SEZONA . PROJEKTA 32/),1$/( 6RERWDMXQLMREXUL &LW\FHQWHU&HOMH *ODVEHQLJRVW'RPHQ.XPHU 32/),1$/( 3HWHNMXQLMREXUL (XURSDUN0DULERU *ODVEHQLJRVW6HEDVWLDQ 32/),1$/( 6RERWDMXQLMREXUL 4FHQWHU3WXM *ODVEHQDJRVWD7LOHQ/RWULĀ in Metod Munda %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 7. junija 2022 17 Ptuj z Dvajset let Društva proti mučenju živali Cirkulane z 217 ur dela za simbol občine »Vsak najbolje ve, kaj je prispeval za boljše življenje živali« Dobili svoj kvačkani grb Društvo proti mučenju živali Ptuj je svojo pot začelo 28. maja leta 2002. 28. maja letos so se njegovi člani zbrali na 20. občnem zboru, na katerem so skupaj z gosti svečano počastili tudi 20-letnico delovanja. Danes je aktivnih 60 članov, v preteklih letih pa je bilo tako ali drugače v društveno delovanje vključenih več kot 400 članov. Občina Cirkulane je v lanskem letu podprla največji slovenski kvačkarski izziv: zašiti 212 grbov vseh slovenskih občin in s tem postaviti nov Guinnessov rekord. V zameno pa je prejela v trajno last umetniško izdelan cirkulanski grb, ki je nastal izpod prstov Kristine Čefarin iz Ruš. Foto: EK Foto: Črtomir Goznik Udeleženci jubilejnega občnega zbora, na katerem so podelili tudi priznanja za 20-letno članstvo. Od vsega začetka je v društvu aktivnih enajst članov. V dvajsetih letih je društvo poskrbelo za okrog 4.000 zavrženih in mučenih živali. Od leta 2003 društvo vodi neumorna Kristina Pšajd, ki je na jubilejnem občnem zboru poskrbela za svojevrstno presenečenje, predstavila je knjigo z naslovom Prvih deset let Društva proti mučenju živali Ptuj. V njej je predstavila podatke o opravljenih aktivnostih društva v tem obdobju. Ponosna je na prehojeno pot, vedno je naredila tako, kot sta ji narekovala njena vest in srce, da bi živali čim manj trpele, da bi čim prej dobile potrebno pomoč. Vsako leto prevozi najmanj sedem tisoč kilometrov. Trikrat je morala tudi na sodišče zaradi živali. Ne glede na koronavirus je dru- štvo tudi v letu 2021 nemoteno uresničevalo svoje poslanstvo skrbi za zavržene in zapuščene živali. Razveseljivo je, da v letu 2021 ni bilo ekstremnih primerov mučenja živali. Zelo veliko pa je bilo novih muckov, kljub temu da je vsako leto opravljenih veliko sterilizacij in kastracij. „Pohvaliti je treba nekatere občine, ki so vedno bolj pripravljene pomagati pri pokrivanju stroškov. MO Ptuj je lani namenila 5.000 evrov za pomoč pri posegih. Lastniki živali so ta znesek zelo dobro izkoristili, saj je že novembra denar pošel. Tudi ostale občine so zelo pridno pokrivale stroške veterinarskih uslug, odvisno od tega, koliko ljudi je pomoč poiskalo. Največ ljudi je iskalo pomoč v videmski občini, saj Starše z Tradicionalno druženje starejših Velika skrb za upokojence Foto: Črtomir Goznik Od začetka aktivnih 11 članov Na jubilejnem občnem zboru so podelili tudi priznanja za 20-letno zvestobo društvu. Gre za enajst članov, ki so osnovali društvo: Manjo Bratuž, Emila Senčarja, Ireno Žnidarič, Renato Bezjak, Barbaro Bezjak, Vilija Horvata, Zdenko Čihal, Majdo Goznik, Lidijo Ježovnik, Veroniko Ozimek in Kristino Pšajd. Za sodelovanje in podporo pa so se zahvalili tudi Veterinarski bolnici Ptuj, KGZ Ptuj, Območnemu uradu Ptuj – Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – Branki Kozenburger ter MO Ptuj. Ob 20-letnici delovanja je društvo prejelo tudi spominsko priznanje MO Ptuj. Predsednici Kristini Pšajd ga je izročila županja MO Ptuj Nuška Gajšek kot zahvalo za opravljeno delo z željo, da še najprej tako kot doslej opravlja svoje plemenito poslanstvo skrbi za zavržene in zapuščene živali. Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj od leta 2003: „V letu 2021 ni bilo ekstremnih primerov mučenja živali. Bilo pa je izredno veliko število muckov, kljub temu da je vsako leto opravljenih veliko sterilizacij in kastracij.“ je bilo po naši razpisani akciji zelo veliko prijav. V letu 2021 smo skupaj obravnavali 61 psov, od tega 35 lastniških, in 113 muckov, od tega je bilo samo sedem lastniških. Obravnavali smo tudi nekaj drugih živali. Problemi pa so pri poškodovanih pticah, saj nismo pristojni za reševanje ptic. Oskrbijo jih lahko na Muti, pa še tam le zaščitene živali, ki jih je treba k njim pripeljati. Tudi v letu 2021 smo se ukvarjali z nekaj prijavami. Izstopajoča je bila zaradi treh psov v Žamencih, ki so bili na verigah, živeli v nemogočih razmerah, necepljeni. Pri rešitvi problema sta pomagali veterinarska inšpektorica in policija,“ je iz obsežne statistike dela društva povzela Kristina Pšajd. Pomaga vsak evro, hrana ali drugi pripomoček Foto: Črtomir Goznik Ob 20-letnici delovanja Društva proti mučenju živali je predsednica Kristina Pšajd napisala knjigo z naslovom Prvih deset let Društva proti mučenju živali Ptuj, ki ima 278 strani. Gre za zbirko podatkov dela in delovanja društva, ki prikazujejo opravljene aktivnosti v tem obdobju. Svečana predaja grba je bila na slavnostni seji ob 15. občinskem prazniku v Kulturni dvorani, izobesili pa ga bodo v prostorih občine. Kot je povedala Čefarinova, je grb kvačkala 217 ur. Sprva je bila nekoliko skeptična, če bi sploh sprejela tako zahteven projekt, nato pa ji je delo dobro steklo in zgodilo se je, da včasih kar ni mogla odložiti kvačke. Grb občine Cirkulane je upodobljen na podaljšanem ščitu poznogotskega stila. Glavni atribut predstavlja narobe obrnjeno zlato sidro na modrem ščitu. Narobe obrnjeno sidro je heraldična figura, ki so jo v svojem grbu imeli borlski gospodje Draneški med letoma 1160 in 1200. Cirkulančani so lahko več kot upravičeno ponosni na zlato rumeno barvo sidra v grbu, ki simbolizira sonce in v heraldiki pomeni ugled, dostojanstvo in veličastnost. Modra barva pa simbolizira znanje in modrost. Županja Antonija Žumbar se je kvačkarici zahvalila za čudovit izdelek. EK Zahvalila se je vsem članom društva, ki vztrajajo skupaj z njo in jo podpirajo pri vodenju društva. Vsak od članov najbolje ve, kaj je prispeval k boljšemu življenju živali, naj bodo to hišni prijatelji ali živali zunaj doma. Največja zahvala gre Veterinarski bolnici Ptuj in njenemu kolektivu, ki veliko živali letno oskrbi brezplačno. S prostori za občne zbore pomaga KGZ Ptuj, neprecenljiva je pomoč veterinarske inšpekcije pri razreševanju po- sameznih primerov mučenih živali, pomagajo pa tudi z nasveti, saj moramo vsi spoštovati zakon o zaščiti živali. MO Ptuj društvu pomaga s sredstvi po razpisu, že od leta 2003 redno sklepa pogodbe z obstoječim zavetiščem. Ko društvo ne more najti ustreznega doma za zapuščeno in zavrženo žival, lahko pokliče zavetišče. Pri skrbi za zavržene in zapuščene živali vedno pogosteje pomagajo tudi v nekaterih drugih občinah: Cirkulane, Videm, Podlehnik, Markovci, Ormož, Kidričevo, Hajdina, Juršinci, Žetale in Destrnik. Društvo je hvaležno tudi nekaterim drugim donatorjem oz. sponzorjem. Pri zbiranju hrane za živali poleg Lidla pomagajo tudi v osnovnih šolah, v katerih predsednica društva tudi predstavlja njegovo delovanje. Zelo aktivni so na OŠ Olge Meglič, podružnični šoli Grajena, OŠ Breg in v Šolskem centru Ptuj. Članica društva Janja Bizjak iz Kranja na OŠ Komenda organizira posvojitve muckov na daljavo, zato vsak mesec zberejo 100 evrov. V društvu so veseli vsakega evra, hrane ali kakšnega drugega pripomočka. Še naprej se bodo trudili, da bodo sproti pomagali živalim, ki bodo potrebovale pomoč. V okviru finančnih možnosti bodo izvajali sterilizacije in kastracije v sodelovanju z Veterinarsko bolnico Ptuj. MG V občini Starše sta izjemno aktivni kar dve Društvi upokojencev, in sicer Marjeta na Dravskem polju ter Starše. V obeh društvih je skupno kar 600 članov, kar je okoli 15 odstotkov vseh občanov. Vsako leto obe društvi z roko v roki organizirata tradicionalno srečanje članov. Letos se jih je pod šotorom v Staršah zbralo okoli 200. Foto: Marjan Malek Zbrane je v uvodu pozdravil župan Stanislav Greifoner, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je skrb za starejšo generacijo ena izmed njegovih prioritet. Med načrti občine v prihodnjih letih je namreč gradnja doma starostnikov in dvajset oskrbovanih stanovanj. Vsem tistim, ki bodo potrebovali oskrbo, namreč želijo omogočiti bivanje čim bližje svojemu domu in sorodnikom. Marjan Malek, predsednik DU Starše, je bil izjemno vesel, da so se lahko ponovno zbrali, se razveselili, pa tudi nasmejali. Srečanja so sicer organizirali tudi v času epidemije, vendar v okrnjeni obliki. Med drugim je Malek izpostavil, da je občina Starše zelo naklonjena starejšim občanom, prav tako se ne počutijo izključeni. »Občina vse naše aktivnosti podpira tako moralno kot finančno. Prav tako so dali zeleno luč za prenovo naših društvenih prostorov v DCA Loka,« je poudaril Malek. Kot je znano, so starški upokojenci morali začasno zapustiti omenjeno stavbo zaradi dotrajanosti. Prenova naj bi se predvidoma začela v prihodnjem letu. Po oceni Maleka večjih stisk med starejšimi ne zaznavajo, predvsem zato, ker jih velika večina živi s svojimi družinami. Tistim, ki se znajdejo v stiski, pomagajo v okviru projekta Starejši za starejše. Letošnje tradicionalno druženje se je končalo v poznih popoldanskih urah. V kulturnem programu so zaigrali učenci OŠ Starše (otroška tamburaška skupina pod vodstvom Klavdije), zapela je vokalna skupina 70+ DU Starše in ljudske pevke Šentjanževke DU Marjeta. Obiskovalci pa so bili navdušeni nad skečem DU Stare z naslovom Kako živeti iz mesta na podeželju. Za veselje in ples sta poskrbela DUO Donja – Dušan. Srečanja se je med drugim udeležila delegacija DU Donja Voća iz pobratene občine. EK Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 7. junija 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Murni Za preprosto in spevno glasbo Ansambel Murni, ki ima sedež v Cerovcu pri Šentjerneju, kjer potekajo tudi vaje, se je ljubiteljem narodno-zabavne glasbe prvič predstavil leta 2013. Leta 2015 pa so posneli svojo prvo skladbo ter se prvič tudi udeležili festivala v Števerjanu. Prihodnje leto bodo praznovali 10-letnico delovanja. Priprave so že začeli. Zasedbo Murni sestavljata brata Elvis (harmonika) in Denis Govedič (klarinet), ki sta že od rane mladosti naprej igrala in prepevala na različnih dogodkih. Na eni izmed srednjih šol v Celju sta spoznala kitarista Miha in kmalu so začeli z vajami. K sodelovanju so kasneje povabili še baritonista Miha. „Elvis in Denis prihajata iz Cerovca pri Šentjurju, basist Miha Gunzek iz sosednje vasi Proseniško, kitarist Miha Bantan pa iz Dola pri Hrastniku. Poleg ustvarjanja v ansamblu so vsi člani redno zaposleni. Murni imamo vaje ter svoj sedež v Cerovcu pri Šentjur- ju.“ so se predstavili murnovci, ki so se z narodno-zabavno glasbo srečali že v zgodnji mladosti. Sploh pa gre za glasbo, ki je naša dediščina, ki jo moramo spoštovati in ohranjati, poudarjajo. Najraje preigravajo starejšo ljudsko glasbo. Leta 2017 so prvič pripravili prireditev Murnovanje, na kateri so predstavili svoj prvi CD. Večinoma sodelujejo z znanimi slovenskimi pisci in skladatelji, kot so: Vera Šolinc, Eva Šolinc, Igor Podpečan in Bojan Lugarič. „Trudimo se, da so naše skladbe čim bolj preproste in spevne. Besedila večinoma predstavljajo vsakdanje življenje na podeželju na malo bolj humoren način. Odzive na našo glasbo dobivamo od vseh generacij, od tistih malo starejših pa vse do najmlajših oboževalcev. Murni se že po sami sestavi ansambla zelo razlikujemo od drugih, namreč poleg klasičnega tria harmonika, kitara, bariton smo vključili še klarinet, ki ima izrazit ljudski zven. Poleg same Foto: zasebni arhiv Ansambel Murni sestave ansambla pa stremimo k temu, da bi bile naše melodije ter besedila čim bolj preprosti ter spevni, tako kot je včasih bila ljudska glasba,“ je v imenu ansambla Murni izpostavil Elvis Govedič. Veseli so, da je narodno-zabavna glasba postala tako priljubljena tudi pri mlajši populaciji. Veseli pa jih tudi, da imamo pri nas tako veliko število mladih, kakovostnih ter uspešnih ansamblov. Mnenja pa so, da gredo narodno-zabavna glasba kot tudi sami nastopi ansamblov malce preveč v zabavne vode. Festivali so velik del tradicije narodno-zabavne glasbe, zato so mnenja, da so še vedno dobrodošli oz. potrebni, četudi je v zadnjem času kljub ogromnem številu ansamblov zelo malo prijavljenih na različne festivale. Za Murne je vsak nastop na festivalskem odru posebna izkušnja, še posebno pa nam bo v spominu ostal nastop na festivalu Števerjan leta 2016, kjer so s pesmijo Presneti glavobol zmagali, glasbo zanjo je napisal Bojan Lugarič, tekst pa Vera Šolinc. V teh dneh so posneli nov videospot za skladbo Js ne morm bit doma, ki ga bodo predstavili sredi junija. „V letu 2023, ko bomo praznovali 10-letnico skupnega igranja, pa bomo ponovno organizirali Murnovanje ter predstavili novo CD-ploščo,“ je še povedal Elvis Govedič. Skratka, veselijo se vseh svojih novih nastopov in igranja v živo, pred občinstvom, ki ga s svojim igranjem želijo še dolgo razveseljevati. MG Ptuj z Na OŠ Ljudski vrt krepijo vezi med vnuki in starimi starši Ljubljana z Fatalna Slovenka Babice in dedki, radi vas imamo! Zmagala je Hajdi V Festivalni dvorani v Ljubljani so razglasili ime ženske, ki je v očeh bralcev priljubljene revije Obrazi Avenija usodno zaznamovala leto 2022. Femme fatale je postala nekdanja pevka, podjetnica in vplivnica Hajdi Korošec Jazbinšek. Po dolgih dveh letih je OŠ Ljudski vrt Ptuj ponovno lahko organizirala enega največjih in najbolj priljubljenih dogodkov – Prireditev za dedke in babice. Njen glavni namen je krepitev vezi med otroki in njihovimi starimi starši. Letos je na matični šoli nastopilo okoli 400 otrok, ki jih je z veseljem spremljalo okoli 1000 babic in dedkov, pa tudi staršev in drugih sorodnikov. Dvorana je bila tako na matični kot podružnični osnovni šoli Grajena polno zasedena. »Letošnji namen prireditve je bil zahvaliti se dedkom in babicam za vse, kar počnejo za svoje vnuke. Na ljubeč in malo hudomušen način smo predstavili medgeneracijski odnos med njimi. Videli so od modernih plesnih točk do tradicionalnih ljudskih plesov, prisluhnili pa so tudi našemu OPZ-ju,« je izpostavila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Na matični šoli so sodelovali učenci od prvega do če- trtega razreda, ki so se več tednov zavzeto pripravljali na nastop, pri tem so jih usmerjali tudi učitelji. Slednji so po besedah ravnateljice Vaupotič Zemljičeve opravili zares veliko delo, saj so vse nastope uspešno povezali v smiselno celoto. Na OŠ Ljudski vrt so prvo tako medgeneracijsko prireditev pripravili že pred 20 leti, saj so želeli izpostaviti, kako pomembno vlogo imajo stari starši v otrokovem Foto: OŠ Ljudski vrt Učenci so pripravili zanimive in izvirne nastope. Foto: OŠ Ljudski vrt Letošnja Prireditev za dedke in babice OŠ Ljudski vrt Ptuj je uspela. življenju. Njihova ljubezen in skrb sta neizmerni. »To je prireditev, ki jo vsako leto tako učenci kot dedki in babice že komaj čakajo. Na Ptuj se na ta dan pripeljejo tudi od drugod. Zaradi številčnosti smo se odločili, da omejimo število vstopnic na eno družino. V preteklosti se nam je namreč že zgodilo, da je kdo moral ostati pred vrati dvorane,« je še dodala sogovornica. Otroci so skozi različne nastope svojim babicam in dedkom sporočili, da jih imajo radi ter da cenijo njihovo skrb in pomoč. Prireditev je bila tudi na Podružnični osnovni šoli Grajena prav tako čustvena in ganljiva kot na matični. Nastopilo je okoli 100 otrok, obiskovalcev pa je bilo nekaj več kot 250. Obe prireditvi sta po oceni ravnateljice uspeli, ves vloženi trud tako otrok kot zaposlenih pa je bil poplačan. EK Foto: arhiv M24 »Res nisem pričakovala zmage, zato je tudi čisto iskreno pritekla kakšna solza. Vesela sem, ker se mi to zdi zelo lep, prestižen, slovenski naziv. Počaščena sem in bom z veliko odgovornostjo nosila naziv femme fatale,« je takoj po razglasitvi dejala zmagovalka. Femme fatale 2022 je prejela več nagrad: zmagoslavni kipec Steklarne Rogaška, darilni paket Medexovih izdelkov; vikend paket za dve osebi v velnes hotelu Apollo, Engrotušev paket AR&T in komplet nakita in ure Slowatch. nš Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 stran 19 Nasveti torek z 7. junija 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Žal bodo neurja, kot kaže, krojila tudi letošnje poletje Neurja že tretji vikend ponovno klestijo SV Slovenijo. Ponekod je pridelke uničen, a tudi tam, kjer toča pada samo med dežjem, je lahko škode veliko kasneje, zaradi bolezni. Zato sem se odločila, da kar zdaj, mnogim vnaprej, drugim pa žal že za nazaj, napišem, kako ravnati. Najprej gremo na okrasni vrt Kaj torej storiti na okrasnem vrtu po divjanju vremena. Najprej moramo počakati, da odteče voda, saj drugače s hojo po travi in zemlji naredimo še dodatno škodo. Nato najprej odstranimo vse veje, listje, ki jih je nevihta polomila in vrgla na tla ali na vrt. Če imamo drobilnik za kompost, jih zdrobimo, saj nam bo masa kasneje prišla prav. Zdrobljeno maso lahko uporabimo na gredicah kot prekrivko ali pa jo damo na kompost. Glede na to, da je na zelenjavnem vrtu zemlja najdlje mokra, se lahko lotimo najprej okrasnega grmovja. Porežemo vse veje, ki so polomljene. Uporabimo škarje, ne roke. Rane so namreč vstopna mesta za številne težave, zato morajo biti čim bolj gladke. S škarjami to lahko naredimo, lom pa je vedno nazobčan in je zato površina večja. Pri tem naj opozorim, kako režemo. Vedno odrežemo kakšen centimeter nad listom ali mestom, kjer je bil list. Izberemo mesto nad listom, ki je gledal iz grma, ne v grm. Če je del vej polomljen, del pa ne, odrežemo tudi zdrave veje, saj mora rastlina biti simetrična. Tako se najbolje počuti in si bo hitreje opomogla. Vse veje odrežemo približno na isti višini. Tako bomo oblikovali lepo obliko grma. Mimogrede, takšen princip rezanja velja tudi za obre- COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Ara Od kupca sem prejela aro za nakup avta. Ali je res, da si ne morem več premisliti in moram zdaj avto prodati temu kupcu? Foto: MP zovanje vrtnic, ki jih porežemo po cvetenju. Razlika je le, da po cvetenju poiščemo prvi list, ki ima vsaj 5 lističev in gleda iz grma. Za njim odrežemo potem vejo z odcvetelimi cvetovi. Po cvetenju režemo seveda samo tiste sorte, ki cvetijo večkrat. Hitra rez namreč pospeši ponovno cvetenje. Če pa že obrezujete zaradi nesrečnega dogodka, je smiselno, da to nesrečo izkoristite tudi za to, da izrežete vse stare veje in grme pomladite. Ara je tradicionalni institut obligacijskega prava. Šteje se, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če se stranki nista dogovorili kaj drugega. Veljavnost dogovora o ari je odvisna od veljavnosti osnovne pogodbe – če pogodba sploh ni sklenjena, ne gre za aro. V primerih, ko zakon predpisuje posebno obliko pogodbe (na primer pisna oblika za prodajo nepremičnin) pogodba ni sklenjena, dokler ni podpisana listina. Za premičnine (avto je premičnina) to ne velja in je pogodba sklenjena, ko stranki soglašata o njenih bistvenih sestavinah. Ara je običajno v obliki denarja, lahko pa se da tudi v drugih nadomestnih stvareh. Pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti se ara vrne ali všteje v izpolnitev obveznosti. Če gre za prodajno pogodbo, to pomeni, da se denarni znesek, ki ga (praviloma) kupec izroči kot aro, všteje v kupnino. Na zelenjavnem vrtu Takoj, ko je možno, bi jaz kar vse rastline poškropila s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če rastline Foto: Pravni nasvet Foto: MP Foto: Vanes Husič Paradižnikova plesen Pogoste bolezni plodovk Paradižnikova (krompirjeva) plesen (Phytophtora infestans) je najbolj pogosta in nevarna glivična okužba paradižnika. Na robu listov se najprej pojavijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se naglo večajo. Bolj kot listi so prizadeti plodovi, ki dobijo rjavkaste madeže, ne rastejo in na koncu zgnijejo. Idealni pogoji za razvoj te bolezni so temperature nad 20 °C in vlažni listi, za kar zadostuje že kapljica rose. Kumarna plesen (Pseudoperonospora cubensis) je plesen bučnic in napada kumare, buče, bučke, melone in lubenice. Prepoznamo jo po svetlo zelenih okroglih pegah na listih, ki se postopoma povečujejo, postajajo rumene in pozneje rdečkaste. Pege so omejene z žilami na listih, zato list deluje, kot da je na njem mozaik. Okuženi deli se sušijo in postanejo zelo krhki. Tako tkivo pod vplivom zunanjih pogojev hitro razpada. Najprej propadejo starejši listi, pozneje pa se bolezen pojavi tudi na mlajših. Zaradi propada listov je nastavek cvetov in plodov manjši. Bolezen se razvije zlasti v toplem in vlažnem vremenu. Pepelasta plesen kumar in bučnic (Sphaerotheca fuliginea) je bolezen, ki se pojavlja na kumarah, lubenicah, melonah in bučkah. Na zgornji strani listov opazimo belo prevleko, ki se sčasoma razširi na celo listno ploskev. Včasih so okuženi tudi klični listi in vreže. Listje rumeni in propada. Bolezen se razvije poleti, ko je toplo in vlažno, čeprav vlaga ni pogoj za razvoj. V. H. še imajo kaj listov seveda. Če pa listov ni nič, potem rastline zalijte s temi pripravki. Trgovskih imen je sicer več, a naj naštejem samo nekatera: Algoplasmin, Amalgerol, BioPlantela Vrt, zagotovo se najde še kakšen. Od doma narejenih bi bil morda ustrezna zamenjava samo pripravek iz cvetov ognjiča, a ker so zdaj samo tisti posušeni od lani, po mojem ne bodo dovolj učinkoviti. Šele po treh do petih dneh pa se odločite, katere rastline boste reševali, katerih pa ne. Naj povem, da se mnoge vrtnine hitro obrastejo in jih je smiselno reševati že zato, ker že imajo razrasel koreninski sistem. Plodovkam odstranite vse plodove, saj zdaj potrebujejo vso moč za obnovo. Nato, če se je zemlja že dovolj osušila, tla okoli rastlin zrahljajte, saj so zagotovo zbita. Zdaj pa lahko uporabimo pripravke za hitrejšo rast, to so zdaj predvsem aminokislinski pripravki, kot so Delfan, Protifert, Plantonic, BioPlantela Vita in podobni, dodajte pa še kakšen ekološki fungicid. Sama bi se odločila ali za izvlečke preslice, kar nekaj jih dobite tudi v trgovinah, na njivah je še premajhna za ustrezno delovanje. Lahko pa se odločite tudi za biotične pripravke, ki vsebujejo bak- terijo Bacillus amyloliquefaciens (pripravki RastiP, Sereneda, Amyllo-x) ali glivo Pythium oligandrum (pripravka Univerzalni fungicid ali Polyversum)). Gre za povsem ekološke pripravke, ki bodo preprečili gnitje rastlin. Med domačimi pripravki je edino nadomestilo hrenov pripravek. Povsem enako pa velja za okrasne rastline. Najprej celjenje ran z algami, potem pa spodbujanje rasti in varstvo. Nekoč smo uporabljali v te namene baker, tega danes ne delamo, saj so na razpolago naravi zelo prijazni pripravki, ki ne ustavljajo rasti rastlin. V tem času raje rešujemo čim več rastlin, kakor iščemo nove. Poškodovane rastline imajo kljub temu že močno razvit koreninski sistem, ki mu moramo samo pomagati, da bo čim prej dovolj prehranil novo rastje. Če sadimo nove rastline, si bo njihov koreninski sistem šele iskal nove poti do hrane in vode. V nadaljevanju pa moramo biti še bolj pozorni na osnovne bolezni, ki so zaradi poškodb rastlin nevarnejše, pa tudi na škodljivce, ki bodo z veseljem napadli oslabljene rastline. Miša PUŠENJAK Izročena ara torej ob odsotnosti drugačnega dogovora strank in ob izpolnitvi morebitnih zakonskih pogojev o obliki pogodbe pomeni, da je pogodba sklenjena, kar zavezuje stranke k izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti. V primeru prodajne pogodbe je to za kupca vsaj plačilo kupnine, za prodajalca pa izročitev stvari kupcu tako, da bo le – ta postal lastnik. V primeru neizpolnitve pogodbe je pomembno, katera stranka je za to odgovorna. Če je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka (prejemnik are) zahtevati izpolnitev pogodbe in odškodnino (potem se prejeta ara všteje v odškodnino ali vrne) ali pa se zadovolji s prejeto aro, ki jo zadrži. Poenostavljeno povedano, če je za neizpolnitev prodajne pogodbe odgovoren kupec, ki je dal aro, lahko prodajalec aro zadrži. Po zakonu pa v tem primeru ne more zahtevati še odškodnine. Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro prejela, pa lahko druga stranka, ki je aro izročila, zahteva izpolnitev pogodbe ali povrnitev škode in vračilo are ali pa vračilo dvojne are. Poenostavljeno povedano, če je za neizpolnitev prodajne pogodbe odgovoren prodajalec, lahko kupec, ki je dal aro, zahteva vračilo dvojne are. Tudi kupec v tem primeru v skladu z zakonom ne more zahtevati še odškodnine. Višina are ni predpisana, običajno se giblje okrog 10 %. Če je ara pretirano visoka, jo lahko na zahtevo stranke sodišče zniža. Potrebno je še opozorilo, da, razen v primeru dogovora strank, ara ni odstopnina. Stranka ne more po lastni volji povzročiti prenehanja pogodbe z odpovedjo ari oziroma vračilom dvojne are. V takšnem primeru lahko druga stranka zahteva povrnitev škode, ki je lahko višja od are. Če ste prejeli aro in se z drugo stranko niste drugače dogovorili, je to torej znak sklenitve pogodbe, ki jo je treba izpolniti. Glavna obveznost kupca je plačilo kupnine, kot prodajalka pa boste poleg izročitve vozila sodelovali še pri prepisu na upravni enoti oziroma pri pooblaščeni osebi, kjer je mogoče opraviti prepis vozila na kupca. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 7. junija 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Turška roba Kar sem do sedaj potreboval oblačil, sem si pral in čistil kar sproti. En manjši nahrbtnik je zame za takšno potovanje čisto dovolj, tokrat pa sem si zraven prinesel še en večji nahrbtnik. Razlog? Ena stvar je, da sem zraven vzel nekaj daril za perzijsko družino iz Ankare, ki se že nekaj let poznamo; pomembnejše pa mi je bilo to, da sem si pripravil prostor za nakupe, ki jih bom vlekel domov. In ne, nisem si nehote aktiviral ženskega kromosoma, ki te samodejno vodi v trgovino, ampak sem si tak načrt naredil že prej. Turčija je znana po odličnih bombažnih in volnenih oblačilih, poleg tega pa je lira tako padla, da so bile dobrine na voljo za zelo solidno ceno. Počasi sem se odpravljal na bolj turistična območja, kjer sem pričakoval višje cene, zato sem se odločil, da si bom čim več stvari poskusil nabaviti prej, na vzhodu države. Po poti sem si že kupil dva puloverja in hlače, v načrtu pa sem imel še kakšno zimsko jakno ali plašč. Bazar je potekal kar zunaj na ulici in razen drobnarij niso imeli kaj pametnega za kupiti, zato sem se podal malo po stranskih ulicah, kjer je bilo polno butičnih trgovin s toplimi bundami. Ker je večina Turkov izjemno suhih, je bil kar izziv Foto: Dani Zorko Ulice so nabite s prodajalnami, ponoči pa ves vrvež zamre. Foto: Dani Zorko Tržnice ponujajo mnogo več, kot zgolj oblačila. Težava je le, kako vse to privleči domov. najti všečno oblačilo, pa še pravo številko. Ko sem se tako ustavil že v eni četrti ulici – vedeti je treba, da so prodajne četrti v Turčiji ogromne –, pa sem se pri eni trgovinici zapletel v pogovor s starejšim prodajalcem, ki me je seveda zvlekel v trgovino. Tam je sedel še lastnik, s katerim smo, kakopak, najprej spili čaj. Vmes sem jima nekako razložil, kaj bi rad in da je mala težava s številkami. Možakar je vzel neko dolgo palico in nekje daleč z vrha potegnil volneno bundo, ki mi je bila kot ulita. In seveda tudi všeč. Pa sem se delal malo norega, spili smo še en čaj, vmes sem povprašal še za ceno in ali imajo še kaj drugega. In je segel možak drugič pod strop ter potegnil dol volneni plašč, ki mi je bil zopet kot ulit, le rokave je imel predolge. Pa še v tretje smo sedeli pri čaju in se prikrito pogajali, jaz pa sem se na tihem že takoj odločil, da bom vzel obe oblačili. Le da tega nisem dal vedeti, ker je bil prodajalec tudi stari maček in sva se malo dajala. Končno sva se strinjala za ceno, le z rokavi bi bilo treba nekaj narediti. Lastnik, ki je močno spominjal na šefa znamenite francoske serije o žandarjih, pa se je ob pogledu na cekine hitro spomnil, kako lahko to rešimo. Vse stvari sva napokala v vrečke in se sprehodila nekaj ulic v neko klet. Tam je že bil pripravljen krojač, ki mi je zmeril rokave, midva pa sva šla nazaj, seveda na čaj. Zdaj sem bil že celo dopoldne v trgovini, in ko je prišel še prodajalčev oče, sem dobil na mizo še peti čaj. In končno tudi moj nakup, s skrajšanimi rokavi. Naslednji dan sem zapustil Kars in se znova prebijal čez podeželske vasice proti Vanu. Avto sem imel na voljo le še nekaj dni in odločil sem se, da vržem stran čevlje in nekaj oblačil, ker sta bili moji torbi že kar polni. Nekaj stvari sem potem dodal še v Carigradu, ampak o tem drugič. Foto: Dani Zorko V Karsu sem po nekaj tednih končno našel tudi testenine. KOLOFON Je kristalinična aminokislina, ki sodeluje predvsem pri produkciji sečnine. Pri tem nastopa kot prenašalec, pretvori pa se v arginin. Sicer pa skupaj z argininom spodbuja produkcijo rastnega hormona in v kombinaciji z intenzivno vadbo pospešuje in dviga intenzivnost metabolizma maščob v mišično tkivo. Sicer pa tudi dvigne odpornost, krepi vezivno tkivo, pospešuje sintezo beljakovin v mišicah, zmanjšuje vrednost sečnine v krvi, krepi imunski sistem, spodbuja regeneracijo jeter in spodbuja celjenje, stimulira izločanje inzulina ter spodbuja njegovo anabolično delovanje. Telo ga proizvaja samo med procesom proizvodnje sečnine ob metabolizi arginina. Dober vir je beljakovinsko bogata hrana (jajca, ribe, meso …). DELSARTE, Francois - francoski začetnik izraznega plesa, EISELT, Vital - naš košarkarski reprezentant v 60. letih, OBOLNO zaobljen travnat vrh južno od Ivančne Gorice (776 m) Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 7. 6. 2022 Za kratek čas torek z 7. junija 2022 21 Polenšak z PGD aktivno v spomladanskem času Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Zbirali odpadne kovine Junij, mesec poln nagrad in zabave Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Polenšak so v začetku maja izvedli akcijo zbiranja odpadnih kovin in odsluženih akumulatorjev. Mesec junij v programu Radia Ptuj prinaša vrsto nagradnih iger, pa tudi glasbene dogodke, v katerih bodo navdušili najmlajši pevski navdušenci. V tem mesecu je partner Radia Ptuj podjetje Inplan, ki poslušalcem preko nagradne prinaša lepe, privlačne in predvsem okusne nagrade, ki bodo v času piknikov še kako prav prišle. Akcija pa je tudi ekipo Štajerske budilke postavila pred poseben izziv, saj sta Tadej in Domen za snemanje videa zbrala ves pogum, ki ga premoreta in splezala celo na streho Inplanove stavbe. Video si je moč ogledati na Facebook profilu Radia Ptuj, z deljenjem, všečkanjem in komentiranjem pa si lahko prislužite izjemno okusne nagrade podjetja Inplan. Poslušalce Radia Ptuj pa v tem tednu čaka še ena lepa nagrada – raziskovanje novih destinacij v prečudoviti Italiji. V sodelovanju z našim partnerjem Slovenia Vacation smo namreč pripravili izjemno privlačno nagradno igro, v akteri bomo nekoga nagradili z dvema povratnima letalskima kartama iz Maribora na izbrano destinacijo v Italiji - Bolzano, Piso ali Napoli. Tudi v tej nagradni igri vas k sodelovanju vabimo preko FB profila Radia Ptuj - tam najdete video posnetek, ki so ga Tadej, Domen in Marjan posneli na mariborskem letališču ter z njim že pričarali nekaj dopustniškega vzdušja. Izmed tistih, ki boste video posnetek delili, všečkali in v komentarju zapisali katero od treh destinacij v prečudoviti Italiji bi želeli obiskati, bomo v petek, 10.junija izžrebali nekoga, ki bo 30.junija poletel na svojo sanjsko destinacijo. Junija pa v sklepno fazo prehaja tudi projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tudi v osmi sezoni so se v studiu zvrstili učenci številnih osnovnih šol Spodnjega Podravja in navdušili s pevskimi nastopi, ki so jih številni izpilili do najmanjših podrobnosti. Foto: arhiv Radia Ptuj Pokazali so izjemno glasbeno znanje, saj so prepevali v živo, kar je od njih zahtevalo še več poguma in koncentracije. Najboljše izmed njih v naslednjih čakajo že polfinalni nastopi. Vstopnice za finalni spektakel si bodo skušali prislužiti na treh polfinalnih dogodkih – 11.junija v Celju, 17.junija v Europarku v Mariboru ter 18.junija v Qcentru Ptuj. nš Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 7 9 1 6 5 7 2 8 9 1 4 7 9 1 3 1 4 2 2 9 5 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < <<< < <<< << <<< < << < <<< --------------- Denar €€€ €€ € €€€ €€ € €€ € €€ €€€ €€ € Foto: MZ Denar, ki so ga gasilci zbrali s prodajo odpadnih kovin, bodo namenili za obnovo fasade na gasilskem domu. Letošnja akcija je bila že tretja zapovrstjo v mandatu predsednika Jožeta Brumna. „Za akcijo smo se odločili glede na dobre predhodne izkušnje in zanimanje domačinov. Večkrat nas je kdo povprašal, ali bomo še zbirali odpadne kovine. Tako smo se odločili akcijo izvesti in jo tudi izpeljali. Izdelali smo letake z informacijami o lokaciji in času zbiranja, razposlali smo jih na vsa gospodinjstva na območju vaškega odbora Polenšak. Odziv je bil zelo dober, glede na to, da smo zbirali že trtejič. Vsem, ki so prispevali odpadno železo in druge kovine ter akumulatorje, se zahvaljujemo. Prav tako se moramo zahvaliti gasilcem, ki so pomagali, družini Veršič (Anton, Robi), ki nam je zagotovila prostor za deponiranje železa, in podjetju Surovina, ki je poskrbelo za odvoz. Z izkupičkom zbiralne akcije smo zadovoljni. Denar bomo namenili za vzdrževanje operative, za letos načrtujemo obnovo fasade na gasilskem domu. Tudi izkupiček minulih dveh zbiralnih akcij smo porabili za posodabljanje operative,“ je pojasnil Brumen. PGD Polenšak poleg pleskanja fasade načrtuje tudi obnovo muzeja na prostem ob gasilskem domu. Medtem ko bodo letos polepšali zunanji del objekta, so lani prepleskali notranjost (dvorano), poskrbeli so za zamenjavo svetil v dvorani in preddverju. „Občinski svetniki smo v lanskem in letošnjem proračunu izglasovali dodatna sredstva za vzdrževanje in obnovo gasilskih domov. Je pa to še vedno premalo denarja za pokrivanje vseh stroškov opreme in objektov, zato nenehno iščemo dodatne finančne vire,“ je dejal predsednik Brumen in dodal, da so si gasilci na Polenšaku za prihodnje obdobje zadali ambiciozne načrte, med drugim je cilj nakup nove gasilske avtocisterne. Poleg dela, ki ga namenjajo vzdrževanju objektov in opreme, skrbijo tudi za vaje in tekmovalni del. 25. junija pa bodo znova priredili tradicionalno tekmovanje v hidrantni vaji za člane in članice ter vaji z vedrovko za pionirje. Tekmovanju bo sledila gasilska veselica z Dejanom Vunjakom. MZ Zdravje › ››› ›› › ››› ›› › ››› › ›› ›› ››› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 5 stran 21 3 (velja za teden od 7. do 13. junija 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Jagarinec, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 torek z 7. junija 2022 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQDPD5RJDWHFLQ=UHĀH WHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD SULUHMDRGGDMR =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH5RJDWHFLQ2VQRYQHåROH=UHĀH Oddaja bo v sredo, 8. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD5RJDWHFLQ2EĀLQD=UHĀH Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 7. junija 2022 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) OSMRTNICA V 80. letu je odšla naša draga mami in babi Ana Benkovič S CESTE 8. AVGUSTA 12 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 10. junija, na ptujskem pokopališču. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA 23 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in sestre Marije Gabrovec IZ DRAVCEV 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za molitev in cerkveni obred, govorniku gospodu Janku Kozelu za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, pravnuku Žanu za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Ob boleči izgubi našega dragega sina, partnerja, brata, svaka in strica Žalujoči otroci: Marija, Milena, Janko in Tončka z družinami ter sestra Katica Štefana Hliša Z GORCE 67 PRI PODLEHNIKU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se podjetjema Metal iz Slovenje vasi in Mercator, d. d., enoti Market Novi trg iz Ptuja skupaj z vodstvom. Posebej se zahvaljujemo g. Viktorju Žigertu za vso pomoč in podporo v teh težkih časih. Hvala govornici ge. Zdenki Golub za poslovilne besede, pevcem Feguš, podjetju Mir ter gospodu župniku za opravljen obred in darovano sveto mašo. Žalujoči: vsi njegovi Čeprav te ne moremo prijeti za roko, ostajaš v naših mislih in srcih. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je zapustila draga mama in babica Angela Jeza – Elica Z GRAJENŠČAKA Hvala vsem, ki prižgete svečko njej v spomin. Njeni najdražji www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Umrli so Mira Tasovac, roj. Tasovac, Ptuj, Župančičeva ul. 4, roj. 1947 – umrla 25. maja 2022; Vinko Slodnjak, Mestni Vrh 88 F, roj. 1951 – umrl 26. maja 2022; Janez Vidovič, Spuhlja 26, roj. 1954 – umrl 27. maja 2022; Rozalija Ošlovnik,roj. Kmetec, Ptuj, Poljska c. 11, roj. 1930 – umrla 27. maja 2022; Živadinka Svenšek, roj. Tomić, Draženci 12c, roj. 1948 – umrla 27. maja 2022; Štefanija Šentak, roj. Vedlin, Stogovci 53, roj. 1928 – umrla 30. maja 2022; Olga Sok, roj. Gnilšek, Moškanjci 86a, roj. 1932 – umrla 30. maja 2022; Valerija Gavez, roj. Koritnik, Grajena 16, roj. 1976 – umrla 30. maja 2022; Dušan Toplak, Ptuj, Ul. 25. Maja 3, roj. 1938 – umrl 31. maja 2022. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PRODAMO odojka in telico simentalko, brejo. Tel. 041 326 952. PRODAM 53 arov gozda v Vareji. Tel. 02 764 85 41. DELO POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. www www.reporter.si www w .re .rrepor p ter.si si IZ NO ŠTEV V E ILKE JANŠA, POJDI DOMOV! Kako bo Robert Golob pometel z dediščino tretje Janševe vlade 30-LETNICA UMORA Knjiga Igorja Kršinarja: Komu je bil napoti Ivan Kramberger? IVAN KRAMBERGER ML. Sin umorjenega politika verjame, da je usodni strel sprožil Peter Rotar MULTIMILIJONARKA DIANA DIMNIK Razkrito poslovno omrežje zdravstvene dobaviteljice Štajerski TEDNIK torek, 7. 6. 2022 COLOR CMYK stran 24 Črna kronika 24 torek z 7. junija 2022 Ptuj z Sojenje Drevenšku se nadaljuje na Ptuju Gorišnica, Ormož z Policisti izrekli več kazni, a tudi precej več opozoril Pred sodiščem spet Lešnikovi podporniki Policisti rekorderji v pisanju kazni, vozniki v številu prekrškov Na Ptuju se začenja ponovljeno sojenje Silvu Drevenšku, ki ga obtožnica bremeni trojnega umora in zanemarjanja mladoletne osebe. Pred sodnika bi sicer moral stopiti že 20. in 27. maja, a je sodišče razpisana naroka glavne obravnave preklicalo. Obramba je predlagala prenos krajevne pristojnosti, kar pomeni, da bi obdolženemu na ponovljenem sojenju sodili na katerem od drugih slovenskih sodišč zunaj območja mariborskega višjega sodišča. Drevenškov zagovornik Andrej Kac je predlog za prenos pristojnosti utemeljeval s tem, da je bil senat ptujskega sodišča na prvem sojenju, ko je izrekel prvo dosmrtno zaporno kazen v samostojni Sloveniji, izpostavljen pritiskom javnosti, kar je pričakovati tudi v ponovljenem sojenju. Njegova zahteva se je nanašala na dogajanje pred sodno dvorano pred izrekom sodbe in ob njej, ko je skupina ljudi za obtoženega s transparenti in vzklikanjem zahtevala najstrožjo kazen. Sodnik Marjan Strelec je sicer ob izreku sodbe jasno poudaril, da dogajanje pred sodiščem in podpora oškodovanim nikakor ne vplivata na odločitev sodišča. Na območju ormoških cest je pogosto opaziti policijske kontrole, na družabnih omrežjih pa je v zvezi s tem prebrati tudi nemalo kritik na račun dela policistov oz. pogostih nadzorov cestnega prometa. Ormoški možje v modrem so lani izdali blizu 1.800 plačilnih nalogov oz. dobro petino več kot leto poprej. Da se ne zatekajo samo h kaznovanju, pa priča podatek, da so v lanskem letu izrekli še 1.630 opozoril, torej skoraj polovico vseh izvedenih ukrepov. Policisti so v lanskem letu na območju celotne policijske postaje (UE Ormož) ugotovili kar okoli 3.600 kršitev cestnoprometnih predpisov (od tega večino na območju občine Ormož). To je skoraj dvakrat več kot leto poprej; takrat so ugotovili približno 1.800 kršitev. Izdali so 1.786 plačilnih nalogov, leto poprej 1.471. Poleg tega so izdali še 130 obdolžilnih predlogov, (leta 2020 77), 27 odločb v hitrem postopku (55), podali po tri kazenske ovadbe (2) in obvestila o prekršku (2) ter dve poročili (3). A kot kažejo podatki, so policisti lani pogosteje pogledali voznikom skozi prste oz. se večkrat odločili za izrekanje milejših kazni kot leta poprej. Izrekli so jih namreč preko 1.600, skoraj osemkrat več kot leto poprej, ko so se v natanko 207 primerih odločili za opozorilo. V skoraj polovici vseh primerov ugotovljenih kršitev pa so izrekli le opozorilo. Gorišniški policisti izdali približno enako glob Foto: ČG Zaradi pritiska javnosti in podpornikov oškodovane družine Lešnik je Silvo Drevenšek želel, da mu sodijo izven območja mariborskega višjega sodišča. Vrhovno sodišče je presodilo, da zahteva obrambe ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. »V dosedanji praksi je že bilo sprejeto stališče, da odziv javnosti na pretekla, z vidika obdolženčevega položaja neugodna stališča sodišč, ki se manifestirajo preko aktivnega delovanja civilne družbe, ne pomeni razloga, ki bi sam po sebi vzbujal objektivni dvom o nepristranskosti sojenja. Tudi medijska odmevnost posameznega primera ne more biti razlog, da se krajevna pristojnost prenese na drugo sodišče,« so v sklepu, ki so ga pridobili mediji, med drugim pojasnili na vrhovnem sodišču in poudarili, da so sodniki pri sojenju vezani na ustavo in zakon. Drevenšek je v ponovljenem sojenju pred sodni senat, ki mu predseduje sodnica Katja Kolarič, prvič stopil včeraj. Naslednja glavna obravnava je razpisana za jutri ob 10. uri. Podporniki družine Lešnik, ki ji je obdolženi sodil na božični dan leta 2020, ko je umoril svojo nekdanjo partnerico in njene starše, so že napovedali prisotnost pred sodiščem pri nadaljnjih obravnavah. Drevenšek je prvi kaznjenec, ki je bil v sodobni zgodovini slovenskega sodišča nepravnomočno obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Višje sodišče je sodbo zaradi napake v postopku ali bolje rečeno administrativne napake razveljavilo in jo okrožnemu sodišču na Ptuju vrnilo v ponovno odločanje. MZ, STA Rojstva: Taja Majhen, Obrež 56, Središče ob Dravi – deček Jaka; Špela Babšek, Cesta padlih aktivistov NOV 10, Rogaška Slatina – deček Nace; Selvije Krasniqi, Ormoška cesta 43, Ptuj – deček Unik; Anita Majić, Brengova 64, Cerkvenjak – deček Tim; Maja Kokol, Majšperk 13, Ptujska Gora – deklica Hana; Sehare Shala, Mariborska cesta 29, Slovenska Bistrica – deklica Ajla; Mojca Bizjak – deček Brin; Urška Seljak – deček Tin. Poroke – Ptuj: Andrej Petrovič, Zabovci 98a, in Tjaša Malek, Kidričevo, Kajuhova ul. 11; Zdenko Čeh in Majda Kovačič, Grajenščak 92a; Branko Hliš in Nuša Mohorko, Majski Vrh 2; Tomaž Horvat, Stojnci 55, in Teja Bezjak, Grajena 51b; Davorin Tušek, Medribnik 27, in Petra Dobič, Ptuj, Belšakova ul. 32a; Rok Kovačič, Žabjak 11a, in Sara Islamović, Ptuj, Švajgerjeva ul. 4. Zakaj tolikšno povišanje izdanih glob in kaj te številke pomenijo nasploh glede na število izdanih glob na prebivalca na nivoju celotne države, je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta med drugim zanimalo svetnika Mateja Hebarja. Danilo Kosi, ki je sicer pohvalil, da so policisti v primerjavi s preteklim letom precej več opozarjali, je prav tako izrazil zaskrbljenost v zvezi s povečanjem izdanih kazni in obdolžilnih predlogov. S PU Maribor so za naš časopis odgovorili, da Policija ne vodi evidence izdanih plačilnih nalogov oz. tovrstnih podatkov na način, ki bil omogočal izračun števila izdanih plačilnih nalogov na prebivalca Republike Slovenije. So pa posredovali (ročni) izračun primerjalnih podatkov za sosednjo občino Gorišnica, za katero je sicer med prebivalci prav tako slišati o pogostih nadzorih prometa policistov: »PP Ormož je v letu 2021 izdala 2.420 plačilnih nalogov zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov (kar zajema tudi 713 izrečenih glob tujcem), PP Gorišnica pa je izdala 2.362 plačilnih nalogov. Obe policijski postaji sta izdali prav toliko opozoril za kršitve cestnoprometnih predpisov, tako da razmerje med izdanimi plačilnimi nalogi (in globami) ter opozorili znaša približno 50 : 50.« Pomočnik ormoškega načelnika Aleš Plohl je sicer še pojasnil, da policijske patrulje navadno postavijo na mesta, kjer prihaja do hujših Foto: MH Občani še vedno negodujejo zaradi prestavljene table za naselje Pavlovci in nad početjem policistov, ki izza table že nekaj časa pogosto merijo hitrost. kršitev in pogostejših prometnih nesreč ter da pri tem upoštevajo tudi želje lokalne skupnosti. Še vedno razburjajo pogosta merjenja hitrosti v Pavlovcih Znova pa je bilo slišati kritike na račun početja policistov, ki po prestavitvi table za naselje Pavlovci za okoli 300 metrov nižje, s čimer so omejili hitrost na 50 km, tamkaj redno merijo hitrosti, čeprav je varnost pešcev in kolesarjev zaradi novega pločnika, kolesarske steze in javne razsvetljave neprimerljivo večja. Po besedah Plohla na navede- nem odseku pogosto prihaja do kršitev hitrosti. Ravno pred kratkim so na tem delu ujeli prehitrega voznika motorja, ki je skozi naselje divjal s kar 125 km na uro. Omenjeni odsek pa je problematičen predvsem zaradi konfiguracije terena – višinskega prevoja na cesti, kjer sta dve avtobusni postajališči in prehod za pešce. Kot je še dejal, so policisti življenjski in merijo hitrost v središču naselja oz. v območju, ki je bilo omejeno na 50 km/h že pred prestavitvijo table. Župan Danijel Vrbnjak pa je k temu dodal, da so na pristojno direkcijo že posredovali pobudo za vnovično prestavitev table na staro mesto. Monika Horvat Ormož z Mestno pokopališče v slabem stanju Dotrajane poti, posušene ciprese … Edino pokopališče v mestu Ormož je dotrajano in potrebno korenite prenove. Na zanemarjen videz že na zunaj opozarjajo ciprese ob robu. Nekatere so že povsem poškodovane in posušene, precej jih tudi manjka. Prav tako so dotrajane obstoječe poti, nič kaj prijeten je pogled na betonski vodnjak in smetnjake, občani pogrešajo več klopc, žarni zid ... Predsednik KS Ormož Vlado Hebar pravi, da že leta opozarjajo na potrebno celovito obnovo. Vodstvo občine je že pred časom napovedalo investicijo, toda del še niso začeli. Župan Danijel Vrbnjak je sedaj dejal, da bodo še letos, najbrž že v tem mesecu, pristopili k obnovi. Trajala bo več let in bo potekala fazno. Ocenjena je na nekaj več kot 300.0000 evrov. »Pokopališče je absolutno potrebno prenove in si zasluži povsem drugačno sliko. Čakamo na gradbeno dovoljenje. Nato bomo še Foto: MH Posušene ciprese in neurejene poti, zastarel prostor za odlaganje odpadkov, takšne so razmere na mestnem pokopališču v Ormožu. Kakor vreme na Medarda (8.) kane, tako ves mesec ostane. letos začeli sanacijo zelene meje in jo nadomestili z novo ograjo. V prihodnje planiramo ureditev žarnega zidu, na novo bomo tlakovali poti, lepšo zunanjo podobo bo dobila tudi mrliška vežica, urejen bo prostor za odlaganje odpadkov z novim nastreškom, načrtujemo nove betonske vodnjake s prostorom za shranjevanje zalivalk, klopi, izvedena bo rampa, po kateri bo dostop na pokopališče omogočen tudi invalidnim osebam …,« je povedal župan. Monika Horvat Danes bo sprva sončno, popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami, ki se bodo nadaljevale v noč na sredo. Vmes bodo tudi nalivi. Prehodno bo zapihal okrepljen veter severnih smeri. Jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 21 do 28 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Poroka – Ormož: Robert Bohinec in Simona Anderlič, Veliki Brebrovnik 96, Miklavž pri Ormožu. Vir: ARSO